Nedeljski dogodki
Olimpijske igre v Helsinkih
FIZKULTURNI TEDNIK
Poštnimi plačana v gotovini
Leto Viti. — Štev. 47. V Ljubljani, dne 20. julija 1952.
22. julij — Veli Karal siovenskega naroda
Mulo nabojev je potrosil okupator, ko je vkorakal 6. aprila 1941. leta preko »nepremagljive« Rupnikove linije in bojne črte *Kraljeviča Marka« na ozemlje Jugoslavije. Pred njimi je kakor sneg kopnela kraljevska vojska brez generalov, izdana armada brez glave je že devet dni kasneje položila orožje 'n podpisala kapitulacijo- Jugoslavijo razkosajo na tri dele, kralj in vlada se selita v London, skorumpirani roditelji iz vrst bur-ioazije pa poklekajo pred kljukastim križem 'n fašijem ter obljubljajo novi oblasti zvestob, in sodelovanje. Ladja Karadjordjeviše v je potapljala, politiki vseh brani pa so hiteli .r svojim imetjem v tujino ali pa na .zapeček h okupatorju. Ljudstvo je ostalo samo, neoboroženo, razočarano in zastraseno prej brutalno silo nacističnih in fašističnih osvajalcev.
Če bi tiste uti kdo pisal zgodovino slovenskega naroda, potem bi bito to poglavje najbolj črno in za Slovence najbolj sramot-n°. Tujec ni nalete! rta odpor, ampak na odprt, roke dotedanjih voditeljev —• narodnih izdajalce!. Vsi idealisti in domoljubi takega alt d-zračnega svetovnega nazora ali Polih:sega prepričan ja so morali v teh dneh zardeva.': nad sramotnih izdajstvom tistih, ki so do takrat govorili v imenu ljudstva.
Škof dr, Rožman je prvi poljubljal škor-'lje cmostaiivikotn. Še! jim te nasproti in stiska’ krvnikom roke. I' imenu vse duhov, ščinc /_> phal - Rim zahvalo:
»Duce! Zi zdeli smo z velikim veseljem, da je slovet,ko ozemlje, zasedeno po ita-1‘ionski- vojski, vključeno v italijansko kra-h-avo. Prosimo Vas, da sprejmete najglob. 'to zahvalo v imenu vse duhovščine tega °z- d zaiadi -široJkogr.. lite in skrbne ure-d‘lve, ki rte ./o poklonili slovenskemu pre-bivulstvu. sprejmite tudi, Duce, izraze nase brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, da božji blagoslov pride nad Vase delo »od ves veliki italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem IJ/mskega Imperija lahko živelo in se razvijalo.«.
Istočasno so klečeplazili tudi predstavniki 'slovenske burzoaztje na čelu z dr. Markom Hali:,: eno m.' [" spomenici Mussoliniju pišeta
' »Ouce! V trenutku, ko ]e slovensko ozemlje, zasedeno po italijanskih oboroženih Šibah, postalo del velikega Kraljestva Italij,,. izražamo v imenu vsega slovenskega prebivalstva Njegovemu Veličanstvu Kralja in Cesar ju najšpostijivejšo vdanost in 'zrekomo Vam, Duce, vso nato zahvalo za Plemenite in posebne ukrepe, ki ste jih "vedli za naše zemlje in ki bodo za nas "orno jamstvo življenja in zagotovitev bodočnosti našega prebivalstva ... Duce. slovensko prebivalstvo bo pokazalo še bolj v dejanju svojo zahvalo in vso svojo lojal-"ost.«
Tako je hitel izdajalski kler in burzoazijd Teševati zase, kar se je rešiti še dalo. Zavestno so blagoslavljali rimsko orožje, namenjeno za uničevanje slovenskega ljudstva, ter P>i tem liceemrsko govoril' prav v ime-nu tega ljudstva ter zagotavljali njegovo lojalnost.
. V teh težkih dneh je trdno stala na str a-n' ljudstva samo Komunistična partija, ka-kor ,e stala neomajno ob strani tlačenega ljudstvo do katastrofe. Visoko je dvignila plamenico ter pokazala pravo in edino pot: fašizem je bil in bo najhujši sovražnik človeštva. Zato vsi, komur je mar usoda naših narodov, v borbo proti okupatorju — fašizmu smrt. narodu svobodo! Centralni komite KPS 'je že 22. julija 1941 pozval slovensko ljudstvo na oborožen odpor:
»Ko z vso našo silo in z vsemi našimi sredstvi stopamo v bok delavsko kmečki ar-madi protj fašističnim napadalcem, ki so hkrati tud: naši tlačitelji v vseh delih naše 'azkosane slovenske zemlje, prisegamo, da ue bomo odložili orožja, dokler ne'bodo fašistični tlačitelji popolnoma razbiti in uni-dokler ne bo osvobojen poslednji pedenj slovenske zemlje od Jadranskega mor. la do severnih slovenskih predelov, od Koroške do Sotle, dokler ne bodo vsi narodi Jugoslavije, Balkana in vse Evrope.-, dokler ne bo vse človeštvo osvobojeno strašne more kriminalnih zločincev iz Berlina in Rima ter njenih lakajev.«
Koc svetal žarek posveti med razočarano 1 tu d St, o upanje, ki je kmalu utelešeno v Osvobodilni. fronti, borbeni organizaciji 'Jsh poštenih Slovencev proti okupatorju. Počile SO pne partizan ke puške, krvavi je začel. Ljudstvo je preklelo izda-
XV. OLIMPIJSKE IGRE
SO OnOMM
V cera] popoldne je predsednik republike F ruske dr. Parniku i na olimpijskem stadionu v Helsinkih pred 70.000 gledalci točno ob 14,22 po finskem času o tvoril XV. olimpijske igre s tradicionalnimi besedami: 'a Oltar jam XV. olimpiade moderne dobe!«
Otvoritvena slavnost je trajala skoraj polne tri ure. Najprej so ob 11. odprli vhod v olimpijski stadion, ob 12,45 pa so zaprli vrata za gledalce. Člani olimpijskega in finskega organizacijskega odbora so se ob 12,55 zbrali na igrišču, kjer so dočakati predsednika republike Finske dr. Paasikivi-ja, ki sta ga spremljala predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Šved Sigfrid Edstrom in predsednik finskega olimpijskega odbora Erič von Frenkell. Po pozdravih s člani obeh odborov se je predsednik dr. Paasikivi podal v svojo ložo, nakar se je čez deset minut začel olimpijski deti le na čelu z reprezentanco Grčije, ki so ji.sledile ostale reprezentance po francoski abecedni vrsti, zadnja pa je stopala reprezentanca Finske. Ob 14,10 so se zastopniki mednarodnega in finskega olimpijskega odbora zvrstili v polkrogu okrog odra na igrišču, nakar je predsednik finskega 'olimpijskega odbora Frankell pozdravil udeležence olimpiade ter jim želel dobrodošlico in Čimveč uspehov v medsebojni viteški borbi.
Po otvoritvi XV. olimpijskih iger, ki jo je razglasil predsednik finske republike dr. Paasikivi, so ob 14,24 spustli več tisoč golobov, dve minuti za tem pa so izstrelili 21
pijskega stadiona. Ob prihodu olimpijske bakle na stadion sta orkester in zbor ob 14,30 intonirala olimpijsko himno. Po končani himni je slavni finski tekač Paavo Nurmi ob 14.55 prižgal olimpijski ogenj aa maratonskih vratih, nakar so se okrog odra na igrišču zbrale zastave držav udeleženk. Nato je 44-letni finski telovadec dr. Heikki Savolainen. obkrožen z zastavami vseh držav, stopil na oder in v imenu vseh tekmovalcev položil olimpijsko prisego v finskem jeziku z naslednjimi besedami :
»Prisegamo, da bomo sodelovali na olimpijskih igrah v častnem tekmovanju in spoštovali pravila iger z željo, da se borimo v resničnem športnem duhu za čast naših držav in športno slavo.«
Po olimpijski prisegi so igrali finsko himno, nakar so se zastavonoše vrnili k svojim ekipam, na čelu katerih so stopali v zaključnem mimohodu nastopajočih reprezentanc, ki so se račale po istem vrstnem redu. kakor so prišle na stadion. Ob 15,15 je A predsednik republike Finske zapustil stadion, nakar so pb 15,20 odprli izhode za občinstvo. S tem je bila slavnostna otvoritev letošnjih olimpijskih iger zaključena,
topovskih strelov, nakar je ob 1-4,28 prispeli prvo službeno olimpijsko tekmovanje pa na stadion olimpijski plamen, ki so ga iz j je začelo na steni stadionu ob 18. uri s Grčije prenesli z letalom na Švedsko, - od prvo nogometno tekmo osmine finale ohm-tod pa je baklo nosila štafeta tekačev do olim-1 pijskega turnirja med Finsko in Avstrijo.
Preprost, tovariški in pogum — takšen je bil padli alpinist — partizan Heric, ki se ga še prav posebno spominjamo ob 22. juliju — Dnevu, vstaje (Življenjepis o Herletu beri na 9. strani)
Po ¥od$lfii 5:1 so naši nogometaši dopustili, da ie
ZSI1 izenačila la 5:5
Današnja najvažnejša tekma L kola olimpijskega nogometnega turnirja med reprezentancama Jugoslavije-in ZSSR je bila o središču pozornosti vse športne javnosti, ne samo v deželi prireditelja XV.. olimpijskih iger, Finski, in vsej vaši državi, temveč po vsem svetu. Že od dneva, ko je žreb določil našim igralcem za nasprotnika reprezentanco ZSSR, ki je z gotovostjo reflektirala na zlato kolajno tudi v nogometu, pa do pričetka tekme je o njej govoril ves svetovni športni tisk, Angleži pa so jo imenovali celo >iekmo stoletjat, ker so smatrali obe reprezentanci za favorite na letošnji olimpiadi. Zaradi tega je razumljivo, da je športno občinstvo majhnega mesta Tampere napolnilo stadion do zadnjega kotička, ker sp hoteli biti priča te velike in zgodovinske tekme. Oči vsega sveta, posebno pa našega športnega občinstva, pa so bile danes uprte v ta veliki športni dogodek, nestrpno pričakujoč izid današnjega srečanja, ki pa ni dalo dokončne odločitve.
Zaradi taktične napake je naša reprezentanca po vodstvu 4:0 In 5:1 dovolila reprezentanci ZSSR izenačenje 5:5
Jugoslavija : ZSSR (3:0, 5:5, 0:0, 0:0)
Stadion v T ampere, 200 kilometrov severno od Helsinkov. Glavna tekma osmine finala olimpijskega nogometnega turnirja. Igrišče travnato, toda nekoliko spolzko zaradi dežja, ki je nehal šele eno uro pred pričetkom tekme. Vreme oblačno in proti koncu drugega podaljška polmračno ter ne na jprikladncje za igro.
Jugoslavija: Beara, Stankovič, Crnkovič, Čajkovski, Horvat. Boš ko v, Ognjanov, Mitič, Vuk as. Bobek in Zebec;
ZSSR: Ivanov, Križevski. Mirkov, Nettov, Bašaškin, Petrov, Trofimov, Nikolajev, Bobrov, Beskov, Marjutin.
Glavni sodnik: Ellis (Anglija),
mejna: Niberg in Alo (oba Finska); delegat FIFA: Stanley Rous (Anglija) ; gledalcev: 17.000.
Strelci: Mitič v 31., Ognjanov v 34., Zebec v 44.. Ognjanov v 47. in Zebec v 59. min. za Jugoslavijo ter Bobrov v 52., Trofimov v 75,, Bobrov v 77. in 88. ter Trofimov v 90. min. za ZSSR.
Tampere, 20. julija. Že 15 minut pred pričetkom tekme so prišli na igrišče sovjetski reprezentanti v rdečili majicah in plavili hlačkah,
brez kakršnegakoli znaka na prsih. Do pričetka tekme so trenirali s tremi žogami, nato pa so se vrnili z igrišča, nakar sta pritekli jugoslovanska in sovjetska reprezentanca istočasno na sredino igrišča, druga poleg druge. Na čelu jugoslovanske reprezentance je bil kapetan moštva Ivica Horvat, na čelu sovjetske pa njihov kapetan Bobrov. Na sredini igrišča so številni fotoreporterji posneli obe reprezentanci, nakar sta si kapetana obeh moštev segla v roke, temu pa je sledilo žrebanje strani. Med številnimi gledalci sta tekmi prisostvovala naš poslanik na Finskem Zdravkovič, ki je prispel iz Helsinkov, in jugoslovanski poslanik na Švedskem Černe. Prisotni so bili tudi vsi jugoslovanski tekmovalci in vodje, ki niso danes imeli drugih tekmovanj in so že zjutraj prišli iz Helsinkov v Tampere. V novinarskih ložah pa so bili zastopniki vseli svetovnih časopisov in agencij, ki so smatrali tekmo med Jugoslavijo in ZSSR za najvažnejši dogodek dneva med današnjimi olimpijskimi tekmovanji.
Nervozen začetek in boljša igra našega moštva v prvih 10 minutah
Obe moštvi sla začeli igro dokaj nervozno in je bila precej raztrgana skoraj do 20. minute, ko so naši igralci prvi uredili svoje vrste. Navzlic temu pa so jugoslovanski reprezentanti prikazali boljšo in tehnično lepšo igro od svojih nasprotnikov, ki so prehajali od časa do časa v silovite protinapade. Vendar
(Nadaljevanje na 9. strani)
V torek Split: Ljubljana
V okviru športnih prireditev proslave Dne« va vstaje bo na praznik 22. julija ob 17.39 na Stadionu Odreda odigrana zanimiva med« mestna tekma med nogometnima reprezen* tancama Splita in Ljubljane. Reprezentanco Splita sestavlja letošnji državni prvak Hai* duk, nastopil bo pa tudi Frane Matošič, ki se je nedavno vrnil s trenerskega tečaja v Angliji. Reprezentanco Ljubljane bodo za* stopali igralci Odreda ter Kompoš, Sočan^ in Čebohin od Železničarja in Bergclf od Krima. Brezdvoma bo to ena najbolj zanimivih prireditev na praznik Dneva vstaje, srečanja med obema reprezentancama pa bodo po* stala tradicionalna. V predtekmi ob 16.30 bosta nastopili moštvi Železničarja in Krima.
Takšna ni pot v zvezno ligo
ODRED : PROLETER 3:1 (2:0)
Ljubljana, 20. julija. Štadion Odreda ob Titovi cesti, vreme sončno, igrišče za igro odlično, sodnik Vaša Stefanovič iz Beograda, mejna Erlih in Gvardjančič iz Ljubljane, gledal. cev okrog 8.000.
Proleter (O.): Trelinjdk, Malčic, Majer, Kockar, Medič, Pintarič, Bestvina, Kasa, Šestak, Rupnik, Raljič.
Odred: Bencik, Medved, Piskav, Fajon, Berginc, Pelicon, Belcer, Životič, Hočevar, Toplak, Hacler.
Današnja tekma a vstop v zvezno nogometno ligo med Odredom in osiješkim Proleterjem je bila pravzaprav odločilnega pomena. Tega so se zavedali tudi mnogoštevilni ljubitelji nogometa, ki so raje zapustili obale Save in mirno uživanje sonc
V začetku prvega polčasa sta obe enajsterici začeli igrati z veliko nervozo, zave dajoč se odločilnosti končnega izida tekme. Kljub temu so se gostje vendarle bolj znašli, bili so odločnejši v startanju na prvo žogo, s čimer so si zagotovili precejšnjo prednost na igrišču, ki pa je niso znali izrabiti pred golom. Vse do 21. minute ni bilo mogoče videti, kdo si bo Mej zagotovil prednost, dokler ni Hočevar dosegel prvi gol za domače, kar je vzbudilo veliko veselje med gledalci. Igra je postala bob živahna, gledalci so burno vzpodbujali do mače, navzoča godba Ljudske milice pa je zaigrala tuš. Minuto za tem bi gostje skorajda izenačili, vendar je Bencik odlično ubranil precej močan strel iz 13 metrov. V 21. min. je Hočevar zelo lepo podal Belcer ju, ki je izrabil priložnost in odločno streljal ter povišal rezultat na 2:0. To je
nega vremena ter prišli bodrit našega pred- ; *pri. „0SVih tako nervozo, da so
----ca Kai’1 -Ti vcfAfv tr TiT07tin l OTI. . . r *-• . . . , . ,
,fce in stopilo na stran komunistov, na d°lgo in trnovo pot. Mnogi so še kolebali, .VP stoletno tlačanstvo, pridiganje pokor-setne gospodi, posvetni in cerkveni (vsaka °blast je'od boga!), je še meglila ljudem Hsn poglede v prihodnjost. Toda z nara-Hanjem fašističnega terorja je tudi ta ovi-ra vse bolj padala. V O F se je zbiralo vse neč pristašev odpora; slovenski narod je Hopal prvikrat v zgodovini enoten r borbo proti Zatiralc etn. Porušil je stare-malike in vze! usodo v svoje roke. »Preteklost se je Prelomila,« piše Slovenski poročevalec, gl& (Nadaljevanje na 2. strani)
Zebec je na današnji tekmi dosegel
dva gola
s ravnika, ki se bori za vstop v zvezno ligo. Lahko rečemo, da smo spričo važnosti te tekme od Odredovih igralcev mnogo več pričakovali. Računi na apirju so kazali, da je treba danes, kakor tudi prihodnjo nedeljo, doseči proti Proleterju in Veležu čim boljši rezultat, kajti le tako bi bilo možno prehiteti najnevarnejšega nasprotnika Vele-ža. ki ima na varnem že. 4 točke. Doseženi rezultat pa je vendarle nekoliko preskro-; men, da bi mogli povsem mirno zreti na j zaključek kvalifikacijskega tekmovanja. S Mnogo več priložnosti je bilo, kot pa jih i je Odredov napad v današnji tekmi izrabil, j Razen tega pa je bilo opaziti, da sta krileča vrsta in'- ožja obramba bolj razumeli, ka pomeni današnji nastop, ko* pa celoUi 1 napad.
čeli s precej grobo .igro, ki je pa sodnik m znal povsem zadržati.
V drugem polčasu je Odred začel z moč ničti pritiskom. vendar so kmalu: za tem prevzeli iniciativo gostje in začeli nevarneje oblegati domača vrata. V 55. min. je Kockar po krivdi domače obrambe dosege! častni. go! za svoje barve in je že skoraj kazalo, da bodo gostje tudi izenačili. Nekoliko kasneje je Toplak zelo dobro vod i žogo proti nasprotnikovemu -golu, bil pa je zrušen. vendar sodnik na to ni. reagiral. Minuto za tem je Raljič močno streljal toda Bencik je zopet žel odobravanje' občinstva. V 70. min. je Hočevar zabil najlepši gol dneva, ko je preigral obrambo gostov in v solo-akciji prešel mimo vratarja in po-
tresel nasprotnikovo mrežo. S tem je bil dosežen končni rezultat, ki se do konca igre ni menjal, kljub temu, da so gostje poskušali vendarle doseči še en gol za svoje barve, kar pa jim ni uspelo. Igra je postal precej mlačna, kljub močnemu podžigam u občinstva se tudi Od redovi igralci niso potrudili, da bi povišali rezultat.
. V moštvu Odreda je bil danes igralec št. 1 vsekakor Bencik. Rešil je nekaj zelo nevarnih situacij, pri tem pa mu je močno pomagal Berginc, ki je bil ponovna v odlični formi, medtem ko sta oba branilca igrala slabše kot običajno. V krilski vrsti je bil vidnejši Pelicon od Fajona, čeprav so bili vsi trije krilci mnogo boljši od napada. V napadu sta kolikor toliko zadovoljili obe krili Belcer in Hacler, medtem ko je bil notranji trio neodločen, izrazito slab pa je bil Toplak. Tudi Hočevar nas ni zadovoljil, čeprav je zabil dva gola. .Pri gostih je bil tudi tokrat kot običajno najboljši Rupnik v napadu, zelo dobra sta bila branilca, vratar pa kljub prejetim golom ni razočaral. Očitali bi gostom, da so igrali pregrobo, saj so poizkušali večkrat preče j očitno, včasih ;:a tud: r,.-koliko naskrivaj
ovirati -domače igralce v igli.
Sodnik Vaša' Stefanovič nas je razočaral. Po renomeju, ki ga uživa, ni pokazal 'tistega, kar bi od njega pričakovali. Spregledal
kar bi od
je mnoge prekrške, večkrat tudi,' v neposredni bližini.
LESTVICA ZAHODNE SKUPINE Velež 2 2 0 0 4:2 4
Odred 2 1 0 1 4:3 2
Proleter 2 0 U 2 2:5 3
Posamezna številka 10 din
TELO V A D B A
Na obisku pri mladinskih delovnih brigadah
„V društvo se ne upam vključiti, ker mislim, da premalo zuam.“
V prijaznem kolu Savinjske doli-\ ne tja proti Vranskemu, kjer jo ob-i krožajo gričevja in planine kot Do-: hrovlje, v ozadju Menina planina,
• Motnik, Čemseniska planina in v ospredju razna pobočja, prebiva le , tnalo vstran od vasi Gomilsko na levi strani avtomobilske ceste v pri. ' jelnem naselju mariborska in celjska mladinska delovna brigada. Že 4 tedne zahajam med brigadirje z ostalimi inštruktorji za tel. vzgojo in šport iz Celja, kjer jim posredujemo razna znanja.
' NAPOR IN ZNOJ STA ZVESTA i SPREMLJEVALCA NAŠIH USPEHOV
. Takšen je napis pred vhodom v bivališče ^Celjske MB. Po razgovoru s tov. Železnikom, komandantom delovnih brigad, prebijva tod 13J mladincev in mladink, sama kmetska in delavska mladina. Brigadirji de-, lajo dnevno 7 ur pri gradnji avtomobilske ceste Celje—Ljubljana. Delo je precej na-, potno, ki ga pa mladina zmore in v zad-’ njem času že znatno prekoračuje že itak i težko postavljene norme. V soboto 12. t. m. so bili proglašeni že prvi udarniki — 9 1 po številu, 16 pa je bilo pohvaljenih. Obe , brigadi sta bili proglašeni za udarni, mari-, borska pa je bila še pohvaljena. Ti delovni uspehi so res priborjeni z naporom in zno-
jen mladih brigadirjev,
y ' O BRIGADNEM ŽIVLJENJU
1 Mladina je izredno navdušena nad življe-• nje. ; pri delu in v naselju. Razpoloženje I slehernega dviga urejenost naselja, udobna ! nastanitev, red in disciplina, dobra prehra-' na ir druga udobja, katere marsikateri brigadir pogreša v domačem kraju. Tu je že kat cela vas z 10 stanovanjskimi objekti, električno razsvetljavo, ozvočenjem, vodo itd. Med posameznimi stanovanjskimi objekti so prostrani travniki, kjer se mladina izživlja ob prostem času v telesni vzgoji. Nedaleč od naselja se brigadirji dnevno , hladijo v potoku Boljski, kjer preizkušajo i svoje znanje v plavanju. Po delu je cas razdeljen na počitek, kulturne prireditve, in izveoarmadno vzgojo.
, KAJ MISLI O TELESNI VZGOJI IN j ŠPORTU POVPREČNI MLADINEC Z VASI?
Ko sem prišel prvič v nascije. sem mora! vodili dekleta pri vadbeni uri. Okrog 50 jih je bilo. Kar nič preveč ni bilo trenutnega navdušenja, ko sem jih postroji! in organizira! za vadbo. Z zanimivimi štafetami in igrami sem končno »prebil« led in po 4 tednih sem ugotovil, da so, razen redkih izjem že vse pridobljene za telovadbo. Isto ie z fanti. Zadnjič pa sva s komandantom kar tako-le »potegnila« dva mladinca na »zaslišanje«.
Kmetski sin Pelko Martin, star IS let, iz Loke pri Žusmu je tako-le odgovoril na i razna vprašanja;
»Deloma sem se seznanil s telovadbo na osnovni šoli. V kraju ni niti mladinske organizacije niti »Partizana«. Doma nas je 11 otrok in sem mo"’.l že v rani mladosti krepko delati. Moja »fizkultura« je bila le delo in , včasih loven je po travnikih z brati in sestrami. V brigadi sem najbolj vesel vadbenih ur, ker se pri teh zelo razvedrim.
. Rad telovadim, ker čutim, da je to potrebno. za zdravje, obenem pa se naučim marsikaj praktičnega, kar bom rabi! pri ^ vojakih. Izredno veselje imam s talno telovadbo, pa tudi žoga me navdušuie. Veliko sem se "že naučil v brigadi, vendar tega znanja : še ne bi mogel posredovati drugim, ker bi ga moral najprej še utrditi. V brigadi imam brata, ki je prav tako navdušen nad bti-: gadnim življenjem. Oba bova ostala ju še v drugi izmeni!« Povprašal sem ga se, ce j se bo pozneje vključil v kakšno. teiesno-vzgojno društvo, pa je dejal: »Mislim, da se v kakšno društvo lahko vključijo le tisti, ki »nekaj« znajo. Sam Še premalo znam!« Res zanimiv odgovor. Verjetno je v njem
precej resnice, saj se marsikatera naša društva ne ukvarjajo rada z začetniki... Vse preveč je danes zaželjena kvaliteta! Ob takih odgovorih bi se morali temeljito zamisliti mnogi naši strokovnjaki.
Z 18 LETI JE PRVIČ VIDEL TELOVADNI NASTOP
Brumen Roman je pravtako kmetski sin iz Plodošnic v Slovenskih goricah. V kraju ni šole in le nekaj nad 14 hiš. Doma je 8 otrok, oče pa je bil pred vojno viničar. Šola je oddaljena uro hoda iz kraja. Otroci morajo doma trdo delati, da se preživlja tako velika družina. V kraju obstoja dobra mladinska organizacija in je odtod prišlo kar 18 brigadirjev. V kraju ni prostorov za igrišča. Tako mi je Brumen dejal o svojem gledanju na telesno vzgojo in šport: »Lansko leto sem spremljal brata v Maribor, ki je bil poklican vojakom. Na drugi strani vojašnice je bilo igrišče, na katerega so ljudje kar drli. Tudi sam sem se napotil iz radovednosti za ograjeni prostor. Prvikrat v življenju sem vidc-1 telovadni nastop, vaje na raznem orodju in igre. Dopadlo se mi je. No, sedaj sem se pa v brigadi bliže seznani! s temi stvarmi, z odbojko, nogometom rokometom, atletiko in talno telovadbo. Vidim, da mi kar gre! Zlasti čutim veselje do razgibalnih vaj (tudi prostih vaj), ker smatram, da so koristne za zdravje. Od iger imam najraje nogomet, od atletike pa teke na kratke proge. Ko pridem domov, bomo v vaški mladinski organizaciji morali postaviti aktiv za telovadbo, saj sem že doslej pridobil toliko osnove, da bi lahko nekaj naučil tudi druge. V našem' kraju smo ! doslej ob ugodnih zimah le smučali — to i -e bila vsa »fizkultura«. Smuči si delamo ! sami iz »trnovega« (akacija!) lesa. Ob ne-j deljah smo se večkrat preizkušali v »viju-; ganiti«. Celo na tekmovanje so me enkrat j poslali v Lokve na Primorsko, kjer smo ; »hodili v hrib. nato pa se spuščali na-1 vzdol«. Bil sem četrti, tekmovali smo pa z mladino iz Tolmina.« Ko sva razpravljala še o alkoholu, mi je zaupno dejal, da ga marsikateri mladenič v teh krajih še rad »uživa«. Zato je še tem večja potreba, da bi mladina v teh krajih organizirala raje »uživanje« v telesni vzgoji in športih.
NA DAN VSTAJE BODO BRIGADIRJI POKAZALI SVOJE ZNANJE Čeprav nas še teden dni loči od našega praznika, je v naselju že vse nervozno. Na ta dan se bodo brigadirji pomerili s sosednjimi vaškimi društvi »Partizana« v streljanju, odbojki, atletiki, popoldne pa bodo dekleta zaplesala ljudske plese in prikazala zletne proste vaje za vaško mladino, mladinci pa se bodo pomerili v rokometu s Celjani, na raznih orodjih in z akrobatiko pa bodo nastopili naši najboljši slovenski mladinski telovadci, ki bodo prav v tem času na tečaju v gozdni šoli pri Mozirju. Na predvečer praznika bodo imeli miting, svečano akademijo in pester program ob tabornem ognju. Pripravljajo pa tudi poseben manever, zasedo in partizansko patrolo. Nakazal sem le teh. vzgojne in športne prire-dive, ker je celotni program še bolj obširen.
Jug Karel
Šport na Jesenicah
S 406 keglji potolčen državni rekord
Na novootvorjenem igrišču DSD Gregor* čič na Jesenicah ie bilo preteklo soboto m nedeljo pokalno tekmovanje, v katerim so nastopile ekipe iz Ljubljane, Celja, kauov* ljice, Most in Jesenic. Najuspešnejše je bilo moštvo Kladivarja iz Celja, ki je s 406 podrtimi keglji izboljšalo državni rekord. Tehnični rezultati': Kladivar : Gradis (Jcs.) 406:267, Gregorčič : Gradis; Moste 369:327. Bcion (Celje) : Gradis Ljubljana 304:278, Roblek (Radovljica) : Bratstvo (Jes.) 289 243. V polfinalu je Kladi var premagal Gregor# Čiča s 375:335. Roblek pa Belon s 309:206. Finalna tekma med Kladivarjem in Roble* kom se je končala z gladko zmago Kladi# varja 369:303. Po turnirju je bilo še srečanje mestnih reprezentanc Jesenic in_ Celja v mednarodnem slogu. Po lepi borbi so zrna# ! gali Jeseničani z 2893:2769. Najbolj se ie odlikoval Franc Rebol (Jes.), ki je v 100 !u# čajih podrl 394 kegljev.
Jeseniški boksarji se uveljavljajo
Preteklo soboto so imeli mladi jeseniški boksarji svoj drugi nastop. Dvoboj z mo#
_ »r \ : _ Lt i.:. • I'
Štvom JLA iz Bohinjske Bele
_____ _____ __ končal
neodločeno 8:8. V moštvu Gregorčič se je zlasti odlikoval Prezelj, ki je že v prvi rundi premagal svojega nasprotnika k. o. Tudi os!ali boksarji so od zadnjega nastopa pokazali lep napredek, za kar ima naj večje zasluge marljivi trener Prezelj.
f Peliiil lila JEIZIII’iE lelie
Lan: v jeseni sem prisostvoval ustanovnemu občnemu zboru TVD »Partizan« Poljčane. To ni bil prvi občni zbor v Poljčanah. Vsako leto so bili običajni zbori!, na katerih se je veliko govorilo in sklepalo. Toda sadov teh sklepov ni bilo videti. Zdi se mi, da so te zbore organizirali po nalogu »od zgoraj«. Službena dolžnost športnega referenta na okraju je pač bila, da izvede v, vsakem kraju to formalnost, potem pa je društvo* kot običajno, skezj vse leto životarilo.
Tudi lanski občni zbor se ni razlikoval po obliki od drugih, vendar sem imel obču# tek, da gre tokrat »c zares. Zazdelo se mi je, da se sprejemajo sklepi z večjo resnost# jo in premislekom. Resnično, nisem se va# ral, danes z veseljem pišem o vsem. kar so v Poljčanah opravili in kar še danes delajo.
GRADNJA STADIONA - PRVI KORAK
Da že p rt j ni bilo pravega razmaha med i športniki, je krivo samo pomanjkanje igri# ! šča. Marljivi organizatorji so hoteli ta oro# blem rešiti na ta način, da so trkali na vrata vseli mogočih forumov. Toda ti krogi niso bili naklonjeni telesnovzgojnemu delu i in poljeanskim športnikom. V treh letih so j jim dodelili kar tri neprimerne prostore. I Najprikladnejši prostor te bil vsekakor za j sedanjo telovadnico :oda zaradi močvirna# tega iercna. ki ga ie ob vsakem večjem dc=
'/pvin nrpnl:i\ 1 i
je dolg 120 m. visok skoraj 2 m in širok 1 m. Delno so regulirali tudi potok, ki teče v neposredni bližini igrišča. Vse to ogromno delo ni bilo mogoče opraviti izključno s pro* štovoljci. zato že tri mesece delajo tudi stalni, plačani delavci. Z denarjem, pomagajo poljeanska podjetja in sindikati, ki so že do danes prispevali okrog 130.000 din. Pa tudi JLA iz Poljčan ie pokazala dosti razumeva# n ja in posoja prevozna sredstva za prevoz gradbenega materiala. Ko bo delo končano, bo to pravi stadion za atletiko, nogomet, odbojko, košarko in telovadišče. Igrišče, je zelo prikladno tud[ zato, ker leži skoraj v središču Poljčan, škoda, da ni več toliko prostovoljcev, odkar delajo plačani delavci.
ZA TELOVADBO SE VSE NAVDUŠUJE
V Poljčanah dobro vedo, kaj je osnovna naloga »Partizana«. Zanimivo je, da ni no# benega navdušenja za nogomet. V Poljčanah
: i t: : i:.. L11.,.IV.,, nnf pm e p I p
s krediti nakazani, ko bo
prepozno?
V začetku letošnj*ega leta je Zveza za telesno vžgejo Slovenije »Partizan« mrzlično zahtevala od osnovnih organizacij podatke o potrebnih adaptacijah do# mov društev »PaHizan«, ki so v zadnji vojni deloma pa po njej utrpela večjo škodo. Baje so bili odobreni »Partizanu« — Zvezi za telesno vzgojo Jugoslavije visoki krediti, od katerih bi za našo republiko odpadel precejšen delež. Društva so izvedla svojo nalogo. Sedaj, ko smo že prekoračili polovico leta in smo na višku gradbene sezone — pa ni ne duha ne sluha o »obljubljen?« pomoči.
O TELOVADNICI, KI JO NAMAKA DEŽ
Dobrih 5 minut iz centra mesta Celje te pot pripelje po Mariborski cesti do doma, ki te z velikimi izložbenimi omaricami pro# pagandnega materiala in urnika redne vadbe opozori, da je to dom »Partizana« Celje# Gaber je. Ulična fasada doma še kar nekako izgleda in trenutno ne dela sramote mestu Celju. Če pa zaviješ okrog doma na dvo# riščni trakt, pogledaš v njegovo notranjost, na streho itd., pa boš dobil porazno sliko. Na strehi so strešniki razpadli in okrušeni, dimniške glave so tako razpadle, da obstoja nevarnost zrušenja na ulico oziroma dvo# rišče, žlebovje je na mnogih mestih propadlo, poškodovane so odtočne cevi, zlote in obro# be, strelovodi, stenski omet na dvoriščnem traktu vztrajno odpada itd. Ob času^ de# ževja prebivalci doma, kjer je nameščenih več strank, lovijo vodo kar s posodami. Lepo telovadnico dež namaka kar na 5 stra# n eh ter s tem kvari notranje stene in par# ketna tla.
NAPORI DRUŠTVA ZA POPRAVILO DOMA
Pred 4 leti ie tedanji upiavi uspelo dobiti od republiškega sindikalnega odbora okrog 200.000 din kredita. S tem denarjem je bila urejena notranjost doma. Danes pa ni sred# štev, da bi se ta notranjost donm ohranila. Lepo plcskanc stene namaka deževje. Se# danja uprava je že v preteklem letu pro# sila in trkala na vsa vrata za pomoč pri obnovi doma Skrb uprave za dom je bila tolikšna, da je prodala celo društveni radio aparat, z gotovino pa je nato nakupila strešno opeko, da bi prekrila vsaj najnui* nejše dele strehe, kjer je dež najbolj na# maka L Predvideni stroški popravila so pred letom znašali okoli 250.000 din, letos pa se je zavoljo ogromnih snežnih paadvin po ce# nitveni komisiji MLO Celje z dne 15. III. t. L vsota dvignila kar na 555.000 din. Dru# štvena uprava se je v začetku meseca marca obrnila za pomoč n a MLO Cel je, na »Var#
tizana« — Zvezo za telesno vzgojo Slovenije in Jugoslavije, prosila za posredovanje tudi MK KPS Celje, v Gaberju na naj več ja celi* ska industrijska podjetja — pa do danes Se ni od nikoder potrebne pomoči*!
ŠE NEKAJ BESED CELJANOM Letos praznujemo 500 letnico mesta Celja. Pri MLO obstoja odbor za to proslavitev, ki razpolaga s potrebnimi krediti. Ali bi ne počastili dostojno tudi tega praznika s tem, da bi obnovili edini telovadni dom v Celju in mu dali kulturni izgled? Prav tako ie MLO Celje dobil od VLRS okrog 40 milijo* nov din kot pomoč za obnovitev dela na stavbah, ki so bile prizadejane v letošnji zimi. Ali bi tudi iz tega zneska ne mogli nakazati »Partizanu« Celi e# Gaber je nekaj denarja zri popravilo doma, ki ie močno ob# čutil letošnjo zimo? Ali stavba, last druž* bene organizacije, ne pride v poštev pri raz* deljevanju teh kreditov? Kai pa naša pod> jetja in sindikalne organizacije? Ali ni preko 200 otrok — pripadnikov tega društva prav iz vrst delavske mladine? Ali bodo pod* jetj a v Celju — kolikor dajejo razne pod* pore — vedno le finansirala športne org a* nizacije, društva »Partizan« pa naj pobirajo le »miloščine«? To so vprašanja, ki jih bo treba prav resno reševati pri oblastnih »n j političnih organizacijah našega mesta.
iZA POPRAVILO DOMOV JE POTREBNA TAKOJŠNJA POMOČ
j Omenil sem le primer edinega telovad*
, nega doma v Celju. Takšnih kričečih pri* merov pa je v Sloveniji brez dvoma še več« Čas izredno hiti! Kmalu bo jesen in z njo : bo nastopilo deževno vreme. Vprašani se ~~ ali bodo kredite za adaptacijo domov delili v novembru mesecu? Prenehajmo s prakso razdeljevanja kreditov ob zaključku grad* bene sezone. Če hočemo ohraniti na našiti domovih, kar se ohraniti še da. ie nujno po* trehno- da naši vodstveni organi prično ta* koj deliti petrebne kredite! Jug Karel
Preteklo nedeljo je bil v Ljubljani zbor okrožnih načelnikov in načelnic, ki je razpravljal o delu »Partizana« v mesecih juliju in avgustu in 'se o nekaterih tekočih zadevah. Zboru, ki ga je vodil načelnik tov. Savnik Tomaž, so prisostvovali načelniki in načelnice okrožij, inštruktorji »Partizana« ter nekateri člani IO »Partizan« s predsednikom tov. Poličem na čelu.
je najbolj priljubljena telovadba, potem šele vse drugo. V Poljčanah ima »Partizan« 4 te*
ževju preplavljala veda, tv pač nihče mislil,
da bi ta prostor lahko izkoristili za igrišče. roncauau ima *»**.«.»«*- ^
Na občnem zboru ie bil končno sprejet j,ovadne vrste s 70 aktivnimi člani. Vsaka sklep, ,la se zgradi športno er,telo- ima dvakr;lt tedensko redno telovadbo.
»kotil °LO, ki je poslal .v borbo« naiprei n Do nedavna ie bil v bivši sokolski buldožer ra valiar. ki sta v dveh dneh na* 1
... v... , ! dvorani kino, kar ie povzročalo neprestani
redila toliko, kolikor b, mogle storiti pridn- Danes pa stole v dvorani že drog.
roke v enem letu. Led ,e bil prebit delo se , . drugi rekviziti. Manjkajo samo še
,e začelo. Dan za dnem so Prihajal, vagoni . ( . krofii in telovadnica bo popolna.
ugaska. k, so ga marljivi noLieansk. fantie N kratko naj opišem, kako poteka telo« vozili na prostor bodočega igrišča Poziim . d ura č]anske in mladinske vrste. V te* ,e delo zastalo, vendar pa e takoi ob prv h , d . ; $e zber0 ob določeni uri, kier na* spomladanskih dneh znova oz^elo. Danes /e vrste, star telovadec Avgust Kolar
»r,8.eda telovadce. Le„malo je izostankov.
so okrog 120 vagonov ugaska in drugega rna* teriala Zgradili so zaščitni jarek in nasip, ki bo varoval igrišče pred poplavami. Nasip
(Nadaljevanje s L strani) silo O F Slovenije. žNaša domača kapitalistična gospoda, ki se je nekoč penila v nacionalističnih frazah. se je pod gospodU šivom tujčeve imperialistične pete do kraja razgalila kot ogabni izdajalec brez mrvice narodnega in človeškega ponosa, brez trohice sramu. Poklonitev slovenskih veljakov italijanskim okupatorjem je zgolj* logičen, čeprav goroslasno sramoten zaključek triindvajsetletne gosposke politike .. .«
Že v maju 1941 so se zbrali na Gorenj-skem, Dolenjskem in v Beli Krajini■ prvi borci za svobodo. V juniju so že prvi spopadi z Nemci na Jalovici. Množično preseljevanje politično zavednih Slovencev naletij na ogorčenje in se bolj pospesi oboroženi odbor. 22. junija dobi protifašistično oboroženo gibanje ze osrednje vodstvo, Glavno poveljstvo Slovenskih partizanskih čet. Zasedena ozemlja se rzpreminjajo polagoma v eno satno bojišče. V juliju začno partizani. posebno na Gorenjskem, z obsežnejšim/ akcijami.
■ Dne 22. julija — ki je kasneje razglašen za dan vstaje slovenskega naroda, so zabeležene večje akcije štajerskih partizanskih skupin. Na Gorenjskem minira Kamniška četa ovinke iti nasipe na cesti Kamnik * Gornji grad, Domžalska poruši mostove na Bistrici. Mengeška pa požge žito. ki ga je pripravila nemška vojska na posestvih izseljencev. Vse tri čete rušijo telefonske in telegrafske zveze. Okupator nima več miru *n obstanka. Koncentrira vojsko in orožje za uničenje £male peščice banditov«, toda kres vstaje se že razplamtela bolj in bolj, do-
Potcm se razdelijo v dve skupini in vsaka vadi po svoje. Pri tem delu pomaga tudi slušatelj DIF Vid Mesarič. Drugi del telo* vadne ure je posvečen prostim vajam Po telovadni uri pa najbolj »vroči« pohitim na igrišče za odbojko, ki ie najbolj priljub* i jena v Poljčanah. Še bolj marljive so ml a* dinke, ki jih je pravzaprav še največ. Kar 18 jih je nastopilo s prostimi vajami na krožnem zletu v Mariboru Še danes pa ne razumemo in ne moremo opravičiti malo* marnrsti mladinske organizacije v Poliča* n ah. ki se še vedno ni povezala s telovadno organizacijo, čeprav ie to njena osnovna naloga.
KAKO JE S ŠPORTNIMI SEKCIJAMI
Vsakdo, ki ima veselje za atletiko, lahko trenira, kadar ni rednih telovadnih ui\ Atle* tov je v Poljčanah veliko in na igrišču so
ki er ne zajame zadnjega kotička nase zemlje.
Danes govorijo nam sovražne radijske po-rt a je, da smo stopili v borbo z okupatorjem samo iz ljubezni do Sovjetske zveze. Toda to ni res! Ko je »modri« Stalin še sklepal trgovske pogodbe in pogodbe o nenapadanju s Hitlerjem (to ga je nekoliko kasneje precej drago stalo), so se naši narodi že borili z okupatorjem. In Še preje! Vse od prvega dneva okupacije je videla KPJ v fa- ^ ^ ________
šizmu največjega sovražnika ter mu napovem j ob vsakem času Ko preneha popoldanska d,D borbe na življenje in smrt. Zato je po. | \JCmTdlZTot
polnoma zgrešena leonja, kr jo oznanjajo j bo]-ke zei0 priljubljena. Med množico ni o* naši sovražniki, da bi diskreditirali naše to. \ nirjev najdeš nekaj izrazitih atletskih ta* detelje in našo narodnoosvobodilno borbo, "
d.1 smo stopili v boj šele po napadu A em- : Kolarič. Je izraz t atletski talent za skok v Uje na SZ na apel Stalina. Vstaja se je za. ; višino. Svojo vrednost ie potrdila na olim« čela iz krvave nuje. v kateri se je odločalo |pjl£era »i««-£V.Celim kjer jedrno*
z rezultatom 130 cm. Pred nedavnim je tre* niral pol jčanske atlete tudi državni repre* zentant Lojze Zagorc. V prihodnjih dneh pričakujejo tudi zveznega trenerja Kumarja, ki bo nekaj dni vodil trening v Poljčanah. Uspešno delujeta tudi namiznoteniška in smučarska sekcija, medtem ko nogometa* še v ni.
IN NAČRTI ZA BODOČNOST?
Glavna naloga, dograditev igrišča, bo kma* lu končana. Otvoritev igrišča bo verjetno v septembru s pestrim športnim programom. Nastopili hod atleti Kladivarja in Železni* carja iz Maribora. V letošnji zimski sezoni bodo smučarji pripravili presenečenje z do* graditvijo 30*metrske skakalnice pod vznož* jem Boča, pa tudi tradicionalno smuk*progo z Boča bodo izpopolnili. Plavalci bodo ver* j etn o kmalu debili tudi plavalni bazen. Poli* canski športniki so pokazali v tem letu ogromen napredek, zato zaslužijo polno pri*
M!i*/im l-T A r
za biti in ne biti in to prav v času. ko je Stalin Še sanjal o mirnem sožitju z Nemci.
Naša Komunistična partija ni čakala prav nobenih »direktiv« ' Moskve, ampak je na lastno pest in po lastnem preudarku prekri. zah meče s sovražnikom. V tem je veličina in revolucionarna moč KPJ, ki je ne glede na velike sile in pomoč od koderkoli, uvidela zgodovinsko nujnost boja s fašizmom ter v dnevih, ko je nemški škorenj pregazil vso Evropo, na Čelu ljudstva, zbranega v Osvobodilni fronti, zadajala imperializmu resne udarce.
Zato je 22. julij ne samo največji dan v slovenski zgodovini, ampak je tudi simbol neuklonljivosti, samoniklosti in svobodo.
ljubnosti našega ljudstva, simbol upora pro. ___________
ti vsem, ki bi nas shet hoteli zasužnjiti. Iznanje.
Miran Heric
Že uvodne besede tov. načelnika so potrdile kaj žalostno dejstvo, da celo mnogi vodilni funkcionarji »Partizana« nimajo pravilnega odnosa do organizacije, saj je bilo odsotnih cela vrsta načelnikov odn. načelnic, ki se niso niti pravočasno opravičili. Še večja rana organizacije pa se je pokazala pri pogovoru o delu okrožij in prednjakov v okrožjih. Tako obstojajo danes tehnični odbori le v okrožjih Maribor, Celje, Ljubljana in Kranj, pa še ti so zelo šibki, Novo mesto in Ljubljana-okolica pa sploh nimata svojega tehničnega odbora.
V diskusiji, ki jo je nato sprožil predsednik tov. Polič, se je pokazalo, da delo po okrožjih šepa zato, ker slednja nimajo pravih in življenjskih stikov s terenom. Predvsem lahko opažamo, da se okrožja posvečajo le svojim centralnim društvom in tehničnemu delu v njih, skoraj nič pa širokim organizacijskim prijemom, s katerimi bi lahko pritegnila tisoče in tisoče mladine v organizacijo »Partizan«. Zato je politična vloga okrožnih odborov zelo šibka in mnogokje ne vidijo nevarnosti, ki jo predstavlja delo reakcije, posebno pa nekaterih iz vrst klera med mlkdino. Krivda za to leži tudi na naših osnovnih organizacijah, ki ne vidijo svojih širokih nalog in čakajo, da jim razvoj sam navrže delo in naloge, namesto da bi se sprostile šabloniziranja in s pravilnim delom usmerjale množični razvoj organizacije »Partizan«.
Navzoči so veliko razpravljali tudi o današnji vlogi »Partizana« v zvezi s pismom CK KPJ. Tov. Polič je ob tem ponovno poudaril, da se ne smemo uspavati ob iluzijah, češ, saj so politične organizacije dolžne za »Partizana« »mobilizirati« ljudi. Prav gotovo niso množične in politične organizacije »komisarji«, ki bodo gonili mladino v telovadnice. Takšno delo ne bi bilo pravilno in tudi u peha ne bi b:Io kje pokazati. Politične organizacije so »Partizanu« dolžne nuditi vso možno pomoč, naloga društev in okrožnih odborov pa je, da to politično pomoč pravilno izkoristijo, organizacijsko in tehnično delo pa opravijo predvsem sama, v kolikor pa imajo tudi pri tem težave, naj se posvetujejo in še vnaprej opirajo na politične forume. Sploh pa je vse dosedanje delo pokazalo, da smo po pismu CK KPJ samo mnogo ugotavljali, dejansko pa ie bilo storjenega bore malo. Če
OBOJKA
Turnir v Šmihelu
Preteklo nedeljo je 1VD »Partizan« iz Šmihela priredil odbo;>:arski turnir, ki^ se ga je udclžilo pet odbojkarskih ekip iz S mi* h e! a in Novega mesta. Zmagala je ekipa TVD »Partizan« jz Novega mesta, ki je premagala vse nasprotnike.
Odbojkarska ekipa Gregorčiča z Jesenic je v soboto premagala ekipo JLA iz Bo* hinjske Bele z rezultatom 3:0.
NAMIZNI TENIS
Troboj
Gregorčič : Projektor : Krim
V Ljubljani bo jutri, 21. t. m. ob 16. uri v Domu sindikatov na Miklošičevi cesti ekipni troboj v namiznem tenisu. V proslavo praznika Dneva vstaje je Namiznoteniška i zveza Slovenije organizirala turnir trenutno ! najmočnejših ekip Slovenije: Projektorja.
| Gregorčiča in Krima, ki se bodo borile za pokal NTZS. Tekmovanje bo izvedeno v vseh ‘ štirih ekipnih disciplinah, torej moški, žen* ci-#> ml-ifJinci in i»1uHinke.
pa hočemo, da bo pismo CK KPJ rodilo stvarne sadove, potem bodo morale vse organizacije »Partizan« najti s pristojnimi političnimi forumi in organizacijami mnogo tesnejši in življenjski stik. Seveda J>a s* bodo morale s težavami tudi v bodoče se bolj nepopustljivo boriti in se pri tem z* dosego svojih ciljev posluževati vseh sredstev, v znatni meri tudi tiska.
V razgovoru o bodoči razširitvi in utrditvi »Partizana« je predsednik Polič naglasil, da bo treba čim prej pristopiti k oživljanju okrajnih odborov »Partizana«, seveda postopoma, tako da bi v okraju vodili delo 3 do 4 ljudje in žele pozneje, ko bo več društev, bi se formiral odbor. Jasno pa je, da bo treba vse delo mnogo bolj sprostiti in poživeti, z L- . pa prenašati težišče dela in iniciative v širino, na teren. Društva morajo sama stalno skrbeti za vzgojo svojih vaditeljev, kajti le od široke mreže mladih, predanih in sposobnih vaditeljev je odvisen hiter in zdrav porast »Partizana« v pogledu množičnosti in kvalitete.
Sklepi zbora načelnikov:
1. Seminar, ki je bil predviden z» konec avgusta v Mozirju, bo v Ljubljani, in «* cer za vse okrožne načelnike in načelnice ter njihove namestnike.
2. V času počitnic morajo biti obvezne
organizirani mladinski tečaji v Ljubljani, Mariboru in Celju, v ostalih krajih pa P<> možnosti čimveč. .
3. Okrožne plavalne tekme morajo biti končane do 10. avgusta, prijave ie trebe poslati do 1. avgusta.
4 Prijave za prvenstvo v atletiki je trebe poslati Zvezi do 15. avgusta.
5. Republiško tekmovanje v odbojki bo
6. septembra v Ljubljani.
6 Tekmovanje v ljudskem mnogboju Je treba opraviti po okroojih do 13. septembra.
7. Vsa močnejaa druiitva morajo obvezno prirediti v kraje, kjer še niso ustanovljene društva. Prirediti morajo tekme v raznih panogah in kratke nastope, ki bodo služil* kot propagandno sredstvo za pritegnitev v organizacijo.
8. Vsa društva, ki so za to sposobna (kat ugotovi okrožje), morajo prirediti večerne in nedeljske tečaje za vaditelje. V te tečaje morajo vključiti svoje pripadnike, kakor tudi člane sosednjih šibkih društev^ ter m la* dince iz krajev, kjer organizacija še ne ob* stoja. Sposobni vaditelji so nam prvenstveno potrebni, če hočemo utrditi organizacijo.
9. Posebno pozornost ie treba posvetit* mladinskim brigadam, ki delajo na razno* gradnjah. K njim je treba pošiljati sposob* ne vaditelje in jih temeljito seznanjati 5 prijetnostmi zdrave vadbe.
10. Okrožni odbori morajo takoj pristopit* k organiziranju okrajnih odborov, ki so ne* obhodno potrebni, če hočemo nuditi teren t* potrebno pomoč.
11. Republišt, 9 zveza mora čim n rej pristo* piti k organizaciji republiške šole za va# ditelie društev.
Moiorne dirke v Ločah
Poljčane, 20. julija. Danes so bile v Lov ah prve hitrostne motodirke v počastitev Dne? v a vstaje. Dirke so bile na cestni krožni progi Loče—Kohle—Vice—Loče. Dolžina P*®' ge je znašali 6 km. Vzdolž vse proge ie bi | okoli 3000 godalcev. Na startu se ie zb ra Iv 22 tekmovalcev iz Trsta. Celja. H rastni a Zagreba. Rogaške Slatine, Vojnika. Poliran. Slovenskih Konjic. Žreč in Loč. Zanimiva le bila borbi motorjev na 350 ccm, kjer ie z m a* gal Guček Peter iz Hrastnika. Tehn.cni i zultati: Kategorija 125 ccm: 1. čeerič Konjice), 2. Prcložnik (Slov. Konjice), kategorij« 250 ccm: 1. Vovšek (Poljčnae). Kranjc (Vojnik), kategorija 350 ccm: 1 C J ček (Hrastnik), 2. Senica (Hrastnik). rija 500 ccm: 1. Paši er (Loče). Motorji »a 500 ccm: Trupkovič (Celje).
Organizacija tekmovanja je bila Ijiva. Grajati je treba le varnostno sluz**®*
(Po spominih na Hctlcta od njegovega prijatelja tov. Gradišnika Dušana in po spominskem govora tov. Tineta Orla na letošnjem »Herletovem memorialu« na Okrešlju.) ]«g Karel
obveščevalne ekipe za grupo koroških odredov. Dne 23. Vlil. 1944 je vodil partizane iz Koroške na Štajersko. Prišli so v zasedo in Herle je bil zadet v glavo in prsi. Zbral se je še in se boril do zadnjega naboja, nato pa so ga ujeli. Dne 28. avgusta 1944 je umrl, potem ko so mu nacisti z mučenjem skrajšali življenje. V partizanih je bil izredno hraber in drzen borec. Korošci so ga pokopali '■a Tikarski planini v Ziljski dolini, odkoder s0 ga leta 1949 prenesli k Sv. Lenartu.
Kljub temu, da je poteklo že osem let po njegovi junaški smrti, je spomin nanj med celjskimi smučarji in planinci izredno živ.
V njegov spomin so celjski smučarji ze tri-kr«t po osvoboditvi izvedli prav na terenih, kjer je Herle pred vojno zmagoval na smučarskih tekmah, tako imenovani Herletov veleslalom — dvakrat iz Savinjskega sedla, enkrat pa iz Škr.-ij. Prav vsi, ki so ga poznali, se radi udeležujejo »Herletovega memoriala«. Odslej bodo Celjani vsako leto organizirali z udeležbo naših in inozemskih smučarjev to prireditev, saj poteka proga v najlepši krnici v naših Alpah in na znamenitih tleh, ker je Okrešelj, stična točka treh naših zgodovinskih dežel: Koroške, Štajerske in Kranjske. Prav v letošnjem letu pa bo PD Celje dokončno izgradilo na ruševinah predvojnega Aleksandrovega doma v Logarski dolini doslej svojo naj lepšo planinsko postojanko, ki jo bo imenovalo »Herletov dom«.
Zavedajoč se pomembnosti Herleta kot
planinca smučarja in pravega patriota za J™ f e"«™ '$e''pc^alije"k
nas ljudstvo skrbi v polni m:.i 1U Gelje, 2x15 rojn. če ie tudi potem rezultat neodlo* da bo ostal naši doraščajoči mladini za sve- £en, strelja vsako moštvo tolikokrat po pet tal vzor. Tak kot je bil: preprost tovariški, ‘
Športno visoko cenjen, poln globoke ljubez- s• v.
V Preboldu 1400 gledalcev
pokal FLRJ.
V začetku avgusta bo v Mariboru prvenstvo LRS v hokeju ua travi
Razsodba amaterskega sodišča
v zadevi Ludovika Norčiča
eiseis s?su& I2 8».^.as8»Ts3S
*j® kot predsednik. Maccoratti Lado ter Faj. 3. Štempihar V ti »« prepoved d'8a Milan kot člana, ie o zadevi prestopka funkcij v športnih orgamzadiah za 3 m-sece. ?l»aterizma ,ki so ga zagrešili Norčič Ludvik Amatersko razsodišče pri ZS>S
o člana upravnega odbora ŠL) Korotana '-•'oh.m Franc ter Štempihar Vid v navzoč.
S?sti prizadetih na javni razpravi dne 16. iu.
* 1952 razsodilo:
lGio °^ent Norčič Ludvik, rojen 1. VII.
'f v Murski Soboti, trg. pomočnik, stanu.
, . v Kranju. Savski breg 13, Grohan Franc,
1. XI. 1920 v Kranju, strojni tehnik, vanilina v_e-imira- 7 In stemmbar
organizator in trener. Zanimivo pri tem pa je še to, da sam prei še nikoli ni igral ho; keja. Navdušil se ie zalil, ko ie ob neki priložnosti gledal tekmo v Ljubljani. Sele pozneje, ko je bil hokejski klub pri Želez* ničaiju že ustanovljen, je šel v Ljubljano na trenerski tečaj. Letos je začela z delom tudi ženska ekipa, ki je bila že skoraj kom* pleina. nato pa se ie zaradi pomanjkanja rekvizitov zopet razšla, čeprav sc ie nekaj časa že resno pripravljala za udeležbo na ženskem državnem prvenstvu.
I/sak teden ena
................... rojen 1. VIL ^h«, vse Presionke žoner amaterizem iz.
Murski Soboti, trg. pomočnik, stanu-
x!??uioč v Kranju. Sejmišče 2 in Štempihar toien 12. Vlil. 1929 v Kranju, študent i«1!3'. stanujoč v Kranju. Prešernova 6 ® hrivi in odgovorni za izvršeni presiopek zoper amaterstvo.
Norčič Ludvik je ob prestopu iz sD Mura J K* nrnlnn naalamal V-1 tO, da bO
Ljubljana
Zgornja razsodba amaterskega razsodišča je vsekakor pravična, ker i e potek razprave pokazal, da so tov. Norčič. Grohan m Stem pihar vse prestopke zoper amaterizem iz-vršili vedoma in niso mogli zanikati, da je Norčič prejemal materialne ugodnosti na račun igranja nogometa. Kazen ie ostra, ven« dar pravična, s.ti bo amatersko razsodišče s tem primerom dalo resen opomin vsem tistim, ki bi poskušali kakorkoli na račun svojih športnih sposobnosti izkoriščati skup* nost. Zal se ie ta primer pojavil v sloven« ■'jskem športu prav v vrstah nogomc.ašev in
laKorotan prejemal za toT da bo i«ratl 1^.^°meče1" slabo iuč"'na"neprave raz.
Korotan, dva meseca hrano ter sta. mcer x, na5ih nogometnih klubih. \'cndar
vanje, Grohan Franc in Štempihar Vid pa : . 7/e Drva razprava pokazala, da na
kot člana upravnega odbora akcuo aa i žalost ni osamljen, saj so nrav na razpiavi
testop v glavnem vodila in vedela, da : jzjavili funkcionarji Korotana, da so se baie
Prejema na račun igrama nogometa | J . ,Korotimu« igralci »Krima« Novak.
»Merialne ugodnosti ter pre,emame ugod. «Labrov5ck in Slevc. pred kratkim pa se., ie ‘?.!|ti odobravala. Z zgorai navedenimi deia-.i . , ...
Norčič Ludvik. Grouan Franc *
enim izmed funkcionarjev
so obtoženi Norčič Ludvik. Grohan i t.mc j roHna« za igralca Brezarja tudi Odredov lfler Štempihar Vid zagrešili prestopek zoper . fun*kcionar tox: Šavs, ki je po navedbah zgo* •materstvo s tem. da so kršili predpise ora« i.. $mcnovanih ponujal prc-ejšnjo vsoto za ‘mika o amaterstvu ter se v smislu nravib ! njcaov prestop v Odred.
1* 136HdW ,matcrskcea razsdisci‘ č ' ' | Kot vse kaže. ho imelo amatersko razsodb
, obsodijo:
• Norčič Ludvik na prepoved nastopanja tekmovanjih aa 2 leti.
Preteklo raboto /8 nedeljo ro v Preboldu slavili oltor/iep novega plavalnega bazena. Preko 400 gledalcev je v soboto zvečer ob bazenu pri razsvetljavi prisostvovalo telovadni akademiji. Telovadci iz Gaberja so s kvalitetnim izvajanjem svojega programa navdušili vse gledalce. Domače društvo je na akademiji nastopilo z 2 točkama.
PLAVALNI DVOBOJ — SOBOTA : CELJE — 82:74
V nedeljo dopoldne j bilo ob priliki otvoritve bazena plavalno srečanje za III. razred slovenske lige med Soboto iz Mur ske Sobote in Celjem. Zopet se je ob bazenu zbralo okrog 500 gledalcev, ki so z zanimanjem sledili posameznim'točkam plavalnega dvoboja. Celjani so se izredno dobro držali proti izkušenim Sobočanom, saj so srečanje v plavanju izgubili le s 4 točkami razlike, v w .rpolo tekmi so izgubili s 8:13 (4:6) tako. da se je razlika točk povečala za 8 v dobro Sobočanov. Končni rezultat dvoboja še določen, ker je Sobočanom po- prbpozicijah' -ekmovanja dovoljeno skakanje zim deske, dočim so Celjani v Preboldu opravili skoke na 3 m deski. Skakači Celja so nadvse zadovoljili s svojim znanjem. Zlasti sta ugajala Veber Tine in Iršič, do. n so dekleta bila kvalitetno precej slabša. Skoki Celjanov pa še niso preračunani v točke. Brez dvoma pa se bodo morali Sobočani pri povratnem srečanju močno potruditi pri skokih, če bodo hoteli ta dvobrj odločiti v svojo korist. Celiska plavalna ekipa je še izredno mlada in dela v najtežjih pogojih brez plavalnega bazena, igrišča za vvaterpolo in naprav za skoke v vodo. Celo plavanje samo je tre-
ISS1'!9'
Društva »Partizan« Savinjskega sektorja in Celjani so popoldne v dobri uri prikazali številnim gledalcem kvalitetno telovadbo. Poleg zletnih prortih vaj, iger, preskokov, talne telovadbe, skupinskih vaj in simboličnih vaj, so gledalci bili najbolj navdušeni nad kvalitetnim izvajanjem vaj na raz ličnih orodjih. Skupno je nastopilo preko 150 telovadcev in telovadk iz osmih društev »Partizan«. Po dosedaj izvedenih javnih nastopih je nedeljski nastop v Preboldu združil dos' j največj število društev. Število nastopajočih pa nas ne more zado voljiti in kaže. da je krog telovadečih v društvih še vedno zelo ozek. Domačini so sodelovali s 63 nastopajočimi. Največjo kvalitetno stopnjo so pokazali telovadci iz Celja, zlasti mladinci "c-ber, Zavodnik in Florjane, Od podeželskih društev so najbolj zadovoljil! Šempetrčani, dočim je bilo priv stalili društvih opaziti, da se niso do volj pripravila. Načeiništvo domačega društva se tokrat ni posebno izkazalo ker so nastop kar prepustili v organizacijo zastop nikom OTO iz Celja. Pogrešali smo tudi rediteljsko službo ker so gledalci kar »po domače«, zlasti pri izvajanju vaj na orodju, obkrožili nastopajoči oddelc-k in motiH s ter,, telovadce, na dragi strani pa zastiral; pogled ostalim discipliniranim gledalcem. Tudi na te stvari bo treba v bodoče misliti ! Obsojati moramo še odsotnost napovedanih atletov Kladivarja, za katere je pri reditelj preskrbel prevozno sredstvo in primitivne atletske naprave, kjer bi lahke pred tolikšnimi gledalci napravili precejšnje propagando za atletski šport na našem podeželju. /■ K.
Nogometno tekmovanje za Titov pokal
Krim : Slovan 6:1 (2:1)
Sče pri ŽŠS kar polne roke »tlela«, čeprav bi bili holi_ zadovoljni, da ta iorum ne bi ime* kat početi.
Tako pripravlja iznajdljiv trener
nutno v zasilnem plavališču zaradi nizke , y petck. 17. t m. ie bila na igrišču Krima vode izredno otežkočeno Ekipa ima ne-i odigraj
kaj izredno nadarjenih plavacev, od katerih Krjm z rczu, atom 61 Gole so dali: Razbor. je na tem srečanju vse presenetila 13-!etna 2. Bcrgeli 2. Rozman in Bunc enega za Jošt. Alenka na 100 m prosto s časom Krim in Baje za Slovan. Tekma ie bda zelo
J . . -v , i i, osii-i $1 o ra i surova. V swot'i>tin so t-o . «*
1:31.9. Jostova je t k -■ prvič tekmovala v premajhne odločnosti sodnika Golja
življenju in se je craw naučila kar sama. j prednjačili Slovanovi igralci. Nekaj minut Rezultati najboljših: 400 m cravvl moški — .pred koncem so bili »radi J*0*"®®*^.* Klančnik (C) 6:31 4. 200 m prsno moški F3‘.a ;"aa|piU Slovana in to: Kordež. IlerbM
—_Laslo (S) 3:04,5; 100 m crav.i zenske : in Maicr Sodnik Goli ie sodil tekmo preče: __ Tošt (C) 1'319' 100 m hrbtno moški slabo. Nogometna podzveza ie na pritožbe
— j ost t*-J 1097. luu u . , Slovani tekmo razveliai-ila in ho v ponede-
— Šeruga (S) 1:56.3; 100 m prsno zens.te j.efc 2| -f |n ,jh )7 30 na i.jrižču Krima
— Pirnat Majda (C 1:53.1; 100 m crawl oJigrana ponovna tekma.
moški — Kramberger (S) 1:16.0; 100 m j -------
hrbtno ženske — Korpnik (S) 1:42,3; RUDAR (VEL.) : DRAVA (PTUJ) 5:2 (1:2) 3X100 m mešano moški — Sobota 4:30,2; I \i prvenstveni tekmi ie prc cklo r.edelie
«»• r*.**•-•**> rt&2WTSStčttfVSK
4X100m presto moški — Celje 5.08,4, fl]nkcionira| Nasprotno na ie.domači Ru in 3Xl00m mešano ženske - Celje-5:10,9. dar igral zelo slabo in proti koncu celo gro
ho tako da ie moral sodnik Haismgcr iz Brez dvoma bt se spodobilo, da bi otvo- kiju-iti tr,cfia igralca. Uprava Rudaria se ritvi bazena prisostvoval vsaj en zastopnik ho morala pač potruditi in take narok« od PZS če so bili že ostali povabljeni piavači • straniti iz svojih vrst. Centra,
iz Ljubljane zadržani. Smatram, da si dju- ^
štva na terenu ob taki svečanosti zaslužijo j NarOCOjt© SS HČI
moštvo za tekme v slabem vremenu ganov.
nekoliko več pozornosti od vodstvenih or-
„POLET'
RIŠE ACO MAVEC
BOKI ARIZ MEHIKE
BESEDILO PRIREDIL PO ŠPORTNI NOVELI JACKA LONDONA 1. Š.
53 Rivera je brez Leiede vstal in šel s čudno 2a«ed organizatorji protialkoholnega gibanja, l1 je pa pri vsem tem prva ne samo v “esedi, temveč z vzgledom, ki ga dajejo vaditelji in aktivni pripadniki, ki so že jkij časa deležni splošne telesne vzgoje. UIS| pa potreba- samo preventivne mere, kl ohranjajo telesno zdravje in ki varujejo pted zablodami, ki škodujejo telesnemu zdravju. Zveza ra telesno vzgojo mora biti ™di odločen borec zoper duhovno mračnjaštvo. Praktično delo — telesna vzgoja — Sjcet dovolj jasno izpričuje zablode idea-“Stičnh učenj, toda vendarle je treba več-kri; _ m posebno danes — z aktivnim
razkrinkavanjem sodelovati v borbi zoper sovražnika, ki se in se bo skušal posluževati tudi naše organizacije za svoje razdiralno delo. Ostra bitka med Vatikanom in njegovimi prirepnik; na eni strani, ter vsem, kar je napredno na drugi strani, zahteva naše aktivno sodelovanje. Izpadi Vatikana v zvezi z Jugoslavijo, posebno v zadnji bitki za Trst, škofovska pisma, posluževanje verskega terorja, groženj, pa tudi športnih rekvizitov, pričajo o trdovratnosti, predvsem pa o brezobzirnosti nosilcev duhovnega mračnjaštva. Telesna vzgoja je eno močnih praktičnih sredstev v borbi- zoper to mračnjaštvo. Če se nekateri duhovniki poslužujejo športnih rekvizitov v svojem propagandnem delu in skušajo z njimi privabiti mladino, je to predvsem dokaz šibkosti njihovih ideoloških argumentov, ne pa morda dokaz šibkosti njihove organizacijske in rušilne sposobnosti. Pred to moramo biti še vedno zelo budni.
Uporabo športnih rekvizitov za ljudstvu sovražne namene pa moramo odločno preprečiti. V tem delu,, v tej borbi mora posebno odločno sodelovati mladina, saj gre za njene interese, saj gre za zdrav lik mladinca in za našo bodočnost. Svoje delo bo zveza za telesno vzgojo »Partizan« opravila uspešno ne samo, če bo uživala pod-porop artijskih in drugih političnih organizacij, temveč predvsem, če bo. s pomočjo mladnske organizacij - uspela vključiti prav vso mladino.
Vprašanje odnosa do predvojnega stanja
Mnogi so menja, da smo pred vojno, do-, segli v Sokolu zavidno višino v delu in da f: moramo danes z vsemi silami boriti, da bi čimpreje dosegli isto stopnjo! Ali. je vse to točno in res? Pred vojno smo pri-, rejali lepe zlete, z večkrat odlično izvedenimi težkimi prostimi vaja.mi, dosegli smo upoštevanja vredne in celo zavidne uspehe na mednarodnih tekmah, posebno v tekmah na orodju in je bil to — dobro prirejeni zleti in uspehi na tekmah -— tudi eden glavnih ciljev v delu telovadne organizacije. Čim so pričele priprave za zlet, je stopila v ospredje vadba prostih vaj, ki je večkrat zajemala celotno vadbeno uro (za pokrajinske zlete je trajalo to tudi pol leta in več, za jugoslovanske ali slovanske pa tudi leto dni in več). Zaradi politično propagandne vloge zleta in politične vloge Sokola sploh, je bilo razumljivo, da so se pripadniki organizacije podredili večkrat dokaj neprijetni disciplini, ki jo je zahtevala vadba prostih vaj. Razen tega pa, če računamo ca 20.000 telovadečih pripadnikov v Sloveniji, je to vendarle število, ki ga je bilo mogoče pripraviti z obstoječim vaditeljskim kadrom na zlete s še tako težkimi vajami. ......
Prav gotovo je število aktivnih pripadnikov v odnosu do današnjega stanja eden argumentov, ki bi ‘ahko dokazoval zavidno višino tik pred zadnjo svetovno vojno, kar pa seveda tudi ob ca 20.000 pripadnikih pri 1,200.000 prebivalcev (ki jih je imela takrat Slovenija) nikakor ne moremo govoriti, če upoštevamo današnja merila. Poudariti pa je treba tudi, da je bila oblika prostih vaj in orodne vadbe tik pred zadnjo vojno vendarle velik korak dalje v razvoju telovadbe, če jo primerjamo s stanjem tik po prvi svetovni vojn;. Smet, ki je bila tu nakazana, se je razvijala v vedno večjo virtuoznost, ki bi prej ali slej kpn-čala v orodni telovadnici v cisti akrobatiki. Seveda drugega cilja oficielna organizacija in tudi v večini krajev ni mogla postaviti, ker ni mogla trditi, da je njen cilj izboljšanje pogojev in sposobnosti za delo vsem delovnim ljudem, saj . je bila po svojem statutu za vse razrede in vse stanove (torej tipično kapitalistična ustanova, kar ne more spremeniti delo in uspehi levega krila Sokolov v zadnjih letih pred vojno in v narodno osvobodilni borbi).
Kaj bi danes pomenilo, da hočemo doseči »zavidanja vredno stopnjo izpred zadnje svetovne vojne«? Pomenilo bi ožiti organizacijo. oddaljiti jo od osnovne naloge
in dejanski korak nazaj. Stanje v telesni . vzgoji tik pred zadnjo vojno je lahko samo prehodno razdobje, iz katerega se moramo marsikaj učiti ki nam pa res ne sme biti cilj.
O naših ciljih smo govorili. Ti sicer zahtevajo vaditelje, kakršne smo imeli pred vojno in še boljše (v tem se moramo učiti iz starih vzorov), so pa v odločnem nasprotju z načinom vadbe, kakršna je bila pred vojno (posebno ob pripravah na zlete in tekme v orodni telovadbi). Današnji cilji nam nalagajo mnogo odgovornejše delo, ker moramo najti tak način vadbe, ki bo resna pomoč v delu delavcem po raznih gospodarskih panogah (v rudnikih, v tekstilni industriji,’ na vasi itd.). S tem problemom se pred vojno prav gotovo nismo pečali in se pri obstoječem številu telovadečih tudi ni bilo treba. Danes pričakujemo. da bomo v vsej državi zajeli več milijonov pripadnikov. To ni fantazija! To je nujna naloga! In nemogoče je, da bi za tako nalogo veljali isti metodološki principi, kakršni so bili dobri pred vojno in nepravilno je. če si želimo povratka starega stanja (v višini vadbe namreč), ker bi to samo zapiralo vrata milijonom, ki jih hočemo in moramo sprejeti v svoje vrste.
Dobro prirejeni zlet; in uspeh; na tekmah smejo bit; danes le. posledica in propagandno sredstvo pravilno izvajanega vzgojnega" dela. 'Zato pa mora biti tudi drugačna priprava nanje in moramo prav v zvezi z, njimi temeljito'obračunati z željo, da bi dosegli predvojno stanje." Doseči moramo mnogo več!
Za ali zoper proste vaje?
Po prejšnjem ..razpravljanju sg za mnoge postavlja . to . vprašanje. Razen tega se je in se v mnogih društvih pa tudi višjih organizacijah. razpravlja o tem vprašanju. Mislim pa. da je vprašanje napačno postavljeno! Ne gre za to ali je prav, da ohranimo proste vaje v našem vadbenem sistemu ali ne, ker brez njih si delo skorajda težko predstavljamo, temveč gre za to ali uporabljamo za zlete takšne proste vaje kakor smo jih bili navajeni iz starih časov ali ne. Torej ne vprašanje kakor je uvodoma postavljeno, temveč za ali zoper sedanji sistem zletnih prostih vaj.
Ko pravim, da ne moremo biti načelno zoper vsake proste vaje, mislim na tiste stotine gibov, ki ' uporabljamo uvodoma pred redno vadbeno uro. Mislim na razne oblike razgibanja, ki ga uporabljajo tekmovalci pred nastopom itd. Torej vse tiste gibe, ki so nujni, ki so znanstveno dognano potrebni, ki pa proste vaje predvsem zato, ker jih posamezniki ali skupine vadijo brez vsakega orodja ali drugega pripomočka. To sb večkrat" preprosti posa^ mezni gibi, večkrat pa kratke sestave, ki harmonično povezujejo več gibov v celoto. Zaradi svoje enostavnosti ne zahtevajo nobenega posebnega umstvenega napora vkljub veliki koristi, ki jo' imajo za telo. Take vaje zajemajo večkrat le nekaj minut in je delo poenostavljeno s tem, da vaditelj tudi sam sodeluje oz. vaje stalno kaže. V nobenem primeru ne tvorijo prvenstveni del vadbe in ne zapostavljajo drugih oblik dela. Kako pa je bilo in je še danes z mnogimi zletnimi prostimi vajami? Če so se hoteli ali se hočejo telovadci dobro pripraviti za njihovo izvedbo, morajo mesece in mesece cele ure vaditi, ne da bi predstavljalo to posebne koristi za telo. Za zlet-ne proste vaje smo običajno dejali (in lahko tudi danes), da so telovadba možgan. Osrednje vprašanje je namreč bilo ali si bom sestavo zapomnil ali ne, ker pri dolgotrajni vadbi sem moral gib vendarle izvesti več ali manj pravilno.
Če hočemo izpolniti osnovno nalogo or-gamzacije, to je doseč; res množičnost, potem ne morejo biti stare oblike zletnih prostih vaj (ki jih poznamo izpred zadnje vojne) osnovna privlačna sila za novo članstvo. Odločitev za stare oblike zletov in steni tudi za težb zletne vaje leži po mejem mnenju predvsem v dejstvu, la se
nismo dovolj potrudili, da bi tud; za javni množične manifestacije našli n o/e, pri-kladnejše oblike, ki bolj odgovarjajo sedanjim nalogam organizacije in predvsem številu pripadnikov, ki jih bo motala organizacija zajeti.
Manjši zleti naj kažejo delo v organizaciji, večji imajo razen tega še mnogo važnejši namen, da namreč povežejo pri-pa nike organizacije, rta jim dajo priliko za medsebojno spoznavioje in da posredujejo izkušnje raznih okrajev, pokrajin in republik. Proste vaje, v obliki kakor smo
izvodnji je to princip, s katerim dosegamo lepe uspehe in ki dobiva danes, ko nepo-sredni proizvajalci kot upravljalci podjetij sami odrejajo porazdelitev doseženega fonda plač, svojo materialno osnovo. Telesna vzgoja je sestavni del delovnega procesa, omogoča racionalnejšo izkoriščanje delovne sile človeka. In če je v delovnem procesu tekma, kdo bo boljše, lepše, okusnejše itd., kako bi mogla biti priprava na večjo sposobnost v delu brez tekmovalnega elana.
Problema tekmovanja pa v naš; organi-
jo doslej poznali, te odgovorne naloge go- zaciji ne bi smeli postavljati samo teore-tovo ne morejo opraviti; nasprotno, celo : tično in ga eventuelno dopuščati v dru-
preprečujejo jo, ker je v množici pripad- j štvih, temveč ga spremeniti v sistem, ki bi
nikov le manjše število tistih, ki res lahko obvezno veljal od društev do Zveze. Tek-nastopijo, ker \ osnovnih organizacijah ni j me v društvih, tekmovalni nastopi v kra-bilo prilike za zbiranje in iskanje izkušenj j jih, kjer še ni organizacije, tekme meti
ob stalnem »guljenju« prostih vaj in ker ' društvi, med podjetji in ustanovami, med
ni bilo dovolj interesa pri tistih, ki jim ; zadrugami, med okraji itd., bi morale poje telesna vzgoja namenjena ter so iz »stra- življati vsebino našega dela. Izbira fekmo-hu« pred prostimi vajami stal; ob strani. valnih panog je seveda odvisna od kraja, Dosedanji povojni nastopi, priprave nanje časa in okolja v kakršnih se tekme vrše. in število udeležencev v mnogočem potr- Po takem postavljanju naloge v organi-jujejo gornje trditve. zaciji za splošno telesno vzgojo se seveda
V zvezi s tem je seveda tud; vprašanje takoj pojavi vprašanje odnosov s športi, o
predvidenega zveznega zleta. Proste vaje zanj so nesporno težke in niso vaba za nove pripadnike. Toda, če se je organizacija odločila za tako obliko zleta, zahteva disciplina. da nalogo izvedemo. Sam zlet in številčnost organizacije v času njegove izvedbe bosta najboljši dokaz za ali zoper gornje
čemer
več.
pa je treba spregovoriti nekoliko
Splošna telesna vzgoja in šport
Ali sta to res v praksi strogo ločena pojava? Zaključni plenum Fizkulfuc-.
mmmm
prave o koristnosti ali nekoristnost; seda- . t r 1 , , .'
s* h' k .-*•* •
ne,s, razmah organizacije m njene obveze. p$ncipielnih odnosov. Imamo, .pa tudi do delovnih ljudi kakor pa ve,,,_a(i manjši , ^ k/$e ponekod IVJ terenu. Uužu-;
ucine samega z e a. n ce anes . ■■■ ; jejo telovadna in športna društva v enotna
razpravljal: o načinih dela društvo »Partizan« Na splošno lahko ugo-
nas bo prav kmalu presenetilo Aprasan ; toyimo da uki pojavi nL zdravi./ k« se
00X=8? c ‘ln’ o8’ K1 0 Z E,1 V P predvsem združujejo nedelavna telovadna
pohf,enega aktiva, pomnožilo nase vrste P ^ . s!ubjm[ .$ mmL druJtvi, kl
kako ea obravnavati, ka mu nuditi, da bo , , , 1 , , v
pri nas tudi ostalo. Nove množice'pripad- da bodo pod novo ■ it.no; hm
nikov bodo gotovo zahtevale nove oblike P«sl* do potrebnih materialnih pogojev, množičnih prireditev Drz, pa prav gotovo, - ^ ^ J sjmo več ali
da zlet s svojimi tezkmu prostim vajami, - ^ ^ HČunf_
kakor so sedaj razpisane, ni nikaka vzpod- j 1 . . ,
buda za množičnost organizacije. Torej tudi j Pr ne samo, da so nejasnosti prt ze ob-
V tem primeru ne smemo želeti oblik naše- ; stoječih društvih. Imamo tudi primere da ga predvojnega dela. Pač pa to velja za ne- se ustanavljajo v krajih, kjer sploh tu bilo katere pojave (red. disciplina itd.), o ka- se nobene panoge telesne vzgoje športna ter,"h bo govora/še posebej, kjer pa prav društva. Ne velja sicer kot tak pamet, gotovo še pri lično zaostajamo. Posebno po- j vendar je značilen pojav, kakor poroča slavje v prostih vajah so nastopi na aka- j »Polet« v st. 34 od 25. \. t. i.. «Na demijah ko se nekaj izbranih telovadcev | Vicu smo dobili novo športno društvo - v pokaže š posebno točko. To so koristne, po- j društvo so vključeni vsi športni delavci -sebno propagandno koristne stvari. Toda so ; predvsem pa viška mladina.« Kaj bo dele za peščico in ne za večino telovadečih. tila ta mladina v športnem društvu?. Ali Nastopanje v proštih vajah s posebnimi | je že prešla osnovno solo splošne telesne točkami na akademijah je podobno vrhun- j vzgoje? AU se bo pa spoitno društvo pe-skim storitvam v tipnih drugih panogah te- j culo s splošno telesno vzgojo? Ce ne kdo lesne vzgoje (plavanje, teki. .skoki, meti, nos. odgovornost za mladino, ki bo sla, po orodna telovadba itd.). Poedinci in manjši značaju društva v borbo za vrhunske rezul-kolekdvi imajo veselje s tem in prav je, Če , ta te. ne pa v borbo za svoje zdravje? jim omogočimo z dobrimi sestavami in s ' Nanačno ie seveda če bi sedai n; prirejanjem akademij, da- se lahko izkažejo..
Vloga telesne vzgoje v socialistični izgradnji
Občutek imam, da mnogo premalo razpravljamo o vlogi telesne vzgoje v socialistični izgradnji. Zato tavamo v iskanju oblik dela. zato si želimo starih uspehov in večkrat ne vemo ali je nekaj dopustno ali ne. Tako večkrat nismo sigurni v vprašanju tekmovanja, v odnosih- s športom, glede discipline, neorganizirane vadbe itd.
Tudi o teh stvareh je prav pričeti oz._ nadaljevati razpravo, da bomo cim prej na jasnem, kakšni so in kakšni naj bodo odnosi v naši organizaciji in do raznih vnanjih pojavov, če naj bomo res organizacija za telesno vzgojo delovnih ljudi.
Vprašanje tekmovanja
V nekaterih naših organizacijah velja mnenje, da splošna telesna vzgoja nima nobene zveie s tekmovanjem oz. le v mali meri in da šo glavni nosilci tekmovanja izključno športi. To mnenje prav gotovo ne more držati. ?o mojem mnenju drži nasprotno. Vse naše delo, metoda dela v organizaciji mora počivati na principu tekmovanja. Kdo bo boljši, kdo spretnejši, kdo hitrejši itd. — to morajo biti stalno vpra-.......... "" oddel-
Napačno je seveda, če bi sedaj napra-viji ^zaključek, da, smo zoper tekmovanje in zoper vrhunske rezultate, Nasprotno, govorili smo že 6 nujnost; tekmovanja in nujna posledica so vrhunski rezultat; (v društvu, okraju, republiki, itd.). Samo. da so (i rezultati posledica vztrajnega in riste. matičnega dela, ne pa posledica srečnega izbora talentov, in njihova izključna usmeritev t določeno panogo, ne glede na to ali je tako delo zdravju koristno ali ne. In še ena stvar je po mojem mnenju važna! Nismo zoper vrhunske storitve, če »so možne ob rednem izpolnjevanju osnovnih družbenih nalog, ne morejo se pa same spremeniti v osnovno zaposlitev (izjemoma se‘lahko trener oz. vaditelj s celodnevno zaposlitvijo posveti izključno telesni vzgoji — ne pa gojenec). Tekme so ne samo nujne kot metoda ■•'".la, so tudi zanim.ve, so propagandno sredstvo in s tem del družabnega udejstvovanja, saj lahko nudijo bogato zabavo tisočem gledalcev. Če pa so vrhunske storitve odtrgane od delovnega procesa, to se pravi z drugimi besedami, če športnik sploh ni zaposlen, njegovi rezultati niso posledica priprav za boljše opravljanje naloge, ki jo ima v gospodarskem življenju in osnovnega gospodarskega procesa, s tem pa tudi gospodarskega razvoja sploh ne pozna, potem je sam tudi odtrgan od naše stvarnosti in mu je vseeeno ali postavlja svoj rezultat v Jugoslaviji ali pa v kateti-
šanja, ki jih postavljamo v vrsti, v oddel- svoj rezultat v Jugoslaviji ali pa v katen-ku v društvu, v okraju itd. Tudi v pro- koli drugi državi. Ali nimamo za to do-
^NDERL mm HECKMAIR |
♦ BRIJE ZflDMJl PROBLEMI ALP
Nisem vec čutil prijetnega božanja rakor v začetku,^ marveč na 50 moč neprijetno ščipanje in zbadanje. »Naj nas le peče, vsaj ne °mo ozebli!« smo si mislili, vendar smo se žal bridko motili. _ Končno je Wiggerl nehal kuhati in se začel pripravljati za preno-
7 ... r -.! „ . iti fsrPAKI tiči fi in Si 5DCt
Končno je Wiggerl nehal kuhati in se začel pripravljati za preno-vatlje. Z neverjetno mirnostjo se je pričel preoblačiti in sj .pet 'uvali čevlje za čez noč, medtem ko smo e drugi uravnali taksni, ukršni smo bili. Sicer pa je bila noč že pozna in že enajst proč. Tudi ritz je obdržal dereze na nogah.
Jaz sam bi jih bil zelo rad sezul toda bile so mi — kakor rečeno ~ uujno potrebne za oporo v ledu. Wiggerl je porabil za preoblačenj"e ] slačenje dobro uro. Nazadnje sva si le potegnila spalni šotor cez ‘ave In Wiggerl je obrnil proti meni svoj široki hrbet, da sem se *ko udobno naslonil nanj. Bil je mehak in topel in ni dolgo trajalo. 0 so se mi že zaprle oči. Trdno sem zaspal . . .
Močna prha ki je potegnila čez soalno vrečo, nekaj časa grmela a Prinesla s seboj tak mraz. da smo začeli si kar šklepetati, me je oudila. Bil sem hudo presenečen, da je bil že spet dan, Bilo je ob 'etih zjutraj. Spal sem torej vso, noč in sem bil tega zelo vesel.
»Kar še spi « je dejal Wigger! In se spet presukal v zame tako “obni položaj. ’ ,
Tedaj sem pa opazil, da jc moralo biti m zanj nadvse neprijetno-‘Slišiš, ali s; t. lahko takole spal?«
»Seveda ne. Toda ko sem opazil, da tako prijetno spiš. se niso™ eo premaknil kajti ti moraš biti od nas vseh najbolj spočit. Kar dalje Pi, Abderi, saj zdaj tako sneži in ne moremo takoj naprej . ..«
Toda o mi ni bilo več mogoče zdaj, ko sem vedel, da je moj '°čitek zanj muka razen tega pa me je zdaj preveč zeblo in zelo me e skrbelo vreme, .....
Padal je popolnoma suh sneg. Vihar smo sicer slišali, vendar ga nismo čutili, ker smo bili v odvetrnem delu zahodnega grebena. Od zgor z grebena in vrha pa je pelo njegovo tuljenje.
Cez nekaj časa, ko so bile plasti novega snega na zgornjih lediščih pretežke, ga je pometel plaz. Lahko smo natančno opazovali smer in pravila plazov. Bili smo veseli, da smo se prejšnji dan priborili do sem gor. Spodaj se je res kakor v lijaku zbralo vse, kar je zletelo s stene pri vrhu. Nas pa se je dotaknil le stranski delček plazu in do nočišča je prinašalo ie še plešoči sneženi pršič.
Wiggerl je spet prevzel važno vlogo kuharja in topil okolado v konserviranem mleku. Za vsakega poln lonček. Vedeli smo. da mora biti to zadnja kuha, za prihodnji obrok moramo biti že v dolini. Kljub temu nismo odvrgli obilnih zalog živeža in čudi za kuho bi imeli še za precej dni. Človek nikoli ne ve!
Iz doline so seveda opazovali vsak naš korak in neki munchenski časnikar Ulrich Link, ki.se je mudil na Malem Scheideggu, je.napisal za »Munchener Neueste Nadjrichten« članek »Med upanjem in strahom«. ki podaja občutje pasivno opazujočih gledalcev:
»V soboto o pol ene se je napovedal na Eigerju vremenski preobrat. Nad dolino Lauterbrunnen se je potegnila temno in grozeče sknlasto siv.; stena oblakov. Ob tem času so vsi štirje plezalci po. peturnem najtršem delu preplezali Poševno sotesko, ki morda zastavlja .najveeje težave v vsej steni, in pri prečenju iz soteske zmagali tudi snežno ježo nad Rumeno steno desno od Poševne soteske. Ob eni so bili vsi štirje drug za drugim na levem robu snežišča. Heckmair, najbolj treniram m v ledu'mogoče najbolj izkušeni gorski vodnik, je vodil.
Za pol ure je potem oblak odtegnil plezalce našim pogledom. O pol treh se je stena spet odkrila. Takrat :o že preprečkali snežno ježo in je prvi pravkar prišel do prehoda k snežišču, imenovanem Pajek. Uspešno je Heckmair — ki je bil vso soboto na čelu — prečil v Pajka. Vidimo ga, kako krepko vihti cepin in s hitrim napredovanjem pride do sredine Pajka. Zdaj krene za cel raztežaj naravnost navzgor vse do začetka snežne ježe, ki se vleče navpik vzdolž levega gornjega roba Pajka. Vorg sledi kot drugi, Heckmair gre že spet naprej, po strmem snežnem žlebu ali bolje snežnem ozebniku proti rjavemu skalnemu po-
molu in zavaruje Vorga, ki prav tako naglo pride za njin. Oba se na skalnem rtu usedeta in počakata na drugo navezo. Delo prvih dveh, kako krepko vihtita cepin, skrbno in previdno varujeta in presenetljivo naglo napredujeta pri vzponu, nam priča, ko ne odmaknemo očesa od daljnogleda, da sta v najboljši formi in še povsem pri moči.
Kasparek in Harrer sta medtem na koncu snežnega žleba počivala. Ob treh do pol štirih je bika stena spet zagrnjena v oblake. Ob pol štirih se oblaki potegnejo s sfne, ljudje se gnetejo pri daljnogledih. Pravkar zavija prvi iz druge naveze iz skal v Pajka. V istem trenutku doseše Heckmair skalni pomol na zgornjem robu snežnega ozebnika. Druga naveza napreduje znatno počasneje, toda prav tako vzorno in previdno kakor prva. Heckmair in Vorg sta ze v višini 3-600 m! Ob 16,10. stena se spet zavije v meglo. Spet smo sami s svojim upanjem in skrbmi, še 350 m ima četvorica do vrha.
Vreme spet zelo slabo kaže. Vsako uro je drugače, da ne veš. ah se bo obrnilo na bolje ali pa dokončno na slabše. Nad dolino Lauterbrunnen je vse umazano sivo, Jungffau in Monch sta v oblakih. V mileči svetlobi se svetijo ledeniške razpoke bledo modro in modrikasto-zeleno. Med deževnimi oblaki se pokaže košček modrega neba. Nad Velikim Scheideggom onkraj je še čisto jasno. Toda vreme se nezadrzano kisa. Druga naveza mora bit; še v lijaku Pajka,
Ob 16,25: prav po malem začne deževati, potem pa se. natančne o pol petih ulije po nas ostra, odsekana ploha. Kakor hudournik je morala zajeti steno in četvorko v njej. In že se razleže večglasni, raztrgani krik groze: Stena! En sam strašanski slap čez vso širino severne stene. V desetih, v dvanajstih, v petnajstih širokih, belo^.se penečih curkih lije voda iz skal. Nad Aipiglenom se v loku razpenja c:Or.a. čudovita mavrica, toda kdo ima smisel zanjo in za prcoepo se.prieltvajoce barve? Zgoraj so oboji v snežišču povsem izpostavljen: hrj: 'ari. Alt se bodo mogli obdržati?
Zdaj oblak končno zgine. V daljnogledu se zjasni, tamle, tam je veliko snežišče in tam so oni. Oboji gredo ze spet .naprej, mirno in hladnokrvno. Srečno so preživeli hudo uro! Z- Vorga in Heckmaira je bilo pač veliko laže, zatekla sta se bila v skale , na robu ozebnik*.
,Vi'-
JC&j Začetno m kake/
I volj jasnih primerov? Lajovic, Palme sta j bila športnika, pa sta šla v cirkus, Mitič S in Branovič sta bila zaposlena v tenisu, pa j sta šla v Italijo, ko je najbolj žolčno na-I padala Jugoslavijo in sta t.. celo dajala ! politične izjave, kakor da bi se jima zataknil kruh, ki sta ga prejemala iz marljivih delavskih rok (odkod pa so sredstva za plačevanje športnikov če ne iz viška dela delavskega razreda?), Žerjala so nosili na rokah, pa je optiral za Italijo, četudi bi moral poznati usodo primorskih Slovencev, Stipetič plava v Italiji, Punčec uči indijske fevdalce tenis, itd. itd. Kje je tu princi-! pielnost, kje je ".."oja, kje je odnos do ! ljudstva in krvavih žrtev, ki so jih dali ! naši narodi v zadnji revoluciji in narodno-i osvobodilni vojni? Postavlja . samo vpraša-j nje ali je ves šport takšen in ali so vsi ! športniki tako vzgojeni! Kar se športa tiče, bi govorili posebej, o športnikih pa je treba pribiti dejstvo, da ' ogromna večina zdravih, da se zavedajo svoje današnje od-! govornosti do skupnosti, da so mnogi izpolnili svojo dolžnost do skupnosti v na-! rodnoosvobodilni vojni, da pa je vendarle v sedanjem značaju športa trajna klica nevar-1 oosti, da se odtrgajo od svojega okolja, od | stvarnosti in se postavijo »izven in iznad« družbenega dogajanja. To je posledica vse-i bine, kakršno smo dali športu. Če je bil • ob svojem rojstvu zabava, razvedrilo, je I postal, čim je kapitalizem spoznal, da mu j lahko služi v borbi zoper množice, sredstvo za uspavanje množic (podobno gladiatorskim igram v starem Rimu), za njihovo odvajanje od dnevnih skrbi, od »politike«. Za te namene o morali biti rezultati dobri, če so hoteli privabljati ljudi. Zato so se morali tekmovalci posvečati izključno pa7 nogi, pa nikakemu drugemu poslu (razen teg pa težke tekme v nogometu, boksu, kolesarjenju in podobno tudi niso dopuščale še druge zaposlitve)
Šport pa se ni izrodil samo kot sredstvo vladajočega kapitalističnega razreda za uspavanje delovnih množic. Bil je tudi odraz potencirane borbe posameznikov za moč. za oblast, kakor je tudi sama kapitalistična doba polna borb posameznih kap'''listov in kapitalističnih združb, ki , so šle za uničenje protnika. (Odraz tega ; tudi v večkrat netovariških odnosih med j I športniki na tekmah.) Tudi telesna vzgoja j. (torej tudi šport) je odraz dobe v kateri
živi. Zato so se osnovni družbeni odnosi zrcalili prav tako tudi v športu.
Četudi bi morala gornja ugotovitev veljati prav tako za našo dobo, pa smo enostavno prevzeli i po obliki i po vsebini šport kapitalistične Jugoslavije in ga celo v slabem smislu še potencirali (saj smo naravnost silili v profesionalizem). Ko nas je kritično stanje prisililo k ukrepom, pa nismo razmišljali o tem, kakšen značaj naj ima danes telesna vzgoja in kaj je treba zato spremeniti, temveč smo smatrali, da je enostavna rešitev v odpravi profesionalizma, omejitvi tekmovanj in v delitvi organizacije. Pri tem pa ostaja šport stari šport in si želimo v splošni telesni vzgoji nazaj v lepe stare čase. Ne eno, ne drugo pa ni v redu, temveč je treba najti novo obliko dela. ki bo odgovarjala današnji dobi in množit m, ki jim je treba posredovati telesno vzgojo.
Popolnoma jasno je, da tek ostane tek, met pa met, za plavanje je potrebna voda in za kolesarjenje kolo, pa naj se te stvari izvajajo v kapitalistični ali pa socialistični državi. Zato teh stvari ne mislimo spreminjati, posebno še. ker ni od tega odvisna množičnost, temveč od načina, kako te stvari posredujemo množicam.
Predvsem bo treba postaviti v telesni vzgoji mnoge nove principe in jih tudi strogo izvajati. Nam n. pr. ne sme pomeniti vrhunski rezultat nič, če ni za njim toliko in toliko ljudi, ki ne samo poznajo ampak tudi znajo in izvajajo dolično panogo, če ni posledica sistematičnega in zdravega (torej koristnega) dela in če ga ne doseže človek, ki je vključen v delovni proces. Pojmu »šport« moramo dati njegovo prvotno vsebino, ki pomeni, da vzbuja zdravje in zadovoljstvo, ali ga pa vzeti takšnega kot je in jasno postaviti, da za mladino brez splošne vadbe ne samo ne more biti, ampak ne sme biti vrhunskih rezultatov, ker nam res ne gre za rezultate (za rekorde) ampak za koristi delovnega človeka in delovnega procesa.
Če pogledamo samo ta dva principa, je :asno, da je bila stroga ločitev splošne telesne vzgoje ir športa nepremišljena, ker je nasprotno potrebno največe sodelovanje, najtesnejša koordinacia dela. tekem itd. To seveda ne izključuje posebnih organov za tekme v višjih organizacijah, ki pa ne smejo biti niti izven skupne organizacije, niti
IBBE
H
e
Direkcija podjetja in sindikalno
B
športno društvo S
B B
»BETON«
■
m
B
0
B
B
0
n
B
m
0
CELJE, Ljubljanska cesta 16
B
B
0
■mesi
čestita
ob priliki praznika Dneva vstale svojim članom kolektiva k doseženim uspehom v produkciji kakor na polju športnega dela
s popolnoma samostojnim delokrogom. Samo s tako organizacijo bomo lahko tudi odpravili nepotrebne registracije in verifikacije, ki samo zavirajo delo in so tipični, ostanek starega pojmovanja športa, ko je tudi šport bil neke vrste trgovina. Mi mo-ramo na široko odpreti vrata tekmovanju (sicer z omejitvami iz zdravstvenih razlogov), ki. mora biti množično že v društvih, kaj šele v okrajih in republikah. Izvirati pa mora iz splošnega telesnovzgojnega dela. In kje je potem meja med športom in splošno telesno vzgojo? Mislim, da je ni mogoče postaviti in da je ni ter da je tudi to eden važnih principov, ki ga : treba uveljaviti
v našem delu. Pomeni pa seveda, da moramo jasno povedati, da ni bilo v redu ko smo napravili pregrajo med splošno telesno vzgojo in športom, ker smo s tem enostavno ustvarili nejasnost in zmedo na terenu, ko ne vedo, kaj naj pravzaprav store in kaj mi hočemo. Celotno telesnovzgojno delo je treba nujno povezati in iskati skupne oblike dela, ki bodo zadovoljile potrebe delovnih množic. To bo tudi pot, po ka--teri bomo dosegli v kratkem času stanje, ko bo na igriščih več aktivnih telovadcev kot pa »čistih« gledalcev. To bo pa tudi pot, po kateri bomo spremenili odnose na tekmah in odpravili nemogoče, večkrat kriminalne pojave na nogometnih prireditvah.
Še dva, trije primeri naj ilustrirajo sedanje stanje in če mogoče, govore za gori nakazano zahtevo po združitvi »splošnega« in »športnega« lesnovzgojnega dela ter za iskanje novih oblik dela (ki se nam pa mimogrede povedano, itak že same po sebi ponujajo).
Neko telovadno društvo je imelo 25. V. svoj javni nastop na nogometnem igrišču. 24. V. so imeli zadnje skušnje. Sredi dela so pritekli na igrišče nogometaši z žogo in jo nabijali po prostoru, ki je bil potreben za Vadbo. Ni 'iti zanimalo kaj delajo drugi in ali oni motijo. Celo norčevali so se in razburjali, ko je eden vaditeljev zahteval, da se umaknejo. 25. V. Še ni končal nastop, ko so bili že zopet na igrišču in nabijali. Kak odnos je to, kakšna kultura (tudi srčna)? Vem sicer samo za ta primer, ki sem ga videl na lastne oči, torej ne bi bilo prav posploševati, vendar mislim, da je tipičen za odnose med športnim in splošnim delom in vpije po spremembi (športniki običajno zelo radi omalovažujejo splošno telesno vzgojo — kakor da njim ni potrebna — in' zato tudi tiste, ki se ne morejo postaviti z nekimi rezultati).
Ali pa vzemimo poročilo o zletu v Ki-kindi, ki ga objavlja »Borba« v št., 125 z dne 27. V.
Program zleta je bil raznovrsten. Sestavljen je bil iz prostih vaj, vaj na orodju in tekem v različnih športnih disciplinah.
Človeku se zdi, da živi v starih Časih, ko je telovadna organizacija gojila prvenstveno proste vaje ter redovne vaje in orodno telovadbo, vse drugo pa je bilo šport. Pa že takrat smo napravili v mnogih društvih lep korak dalje in so znane, saj v Sloveniji, množične atletske, smučarske, plavalne in druge tekme, ki jih je prirejala sokolska organizacija.
Razumljivo je, če imamo dve vrsti organizacij in goji ena nogomet, plavanje, atletiko' itd. in vabi v svoje vrste mladino, ki se v telesni vzgoji sploh še ni udejstvovala potem ostanejo drugi organizaciji res .samo proste vaje in orodje. In ne delajmo
si utvar! Vkljub temu, da svečano zatrjujemo, kako telovadna društva goje vse panoge, velja še skoraj povsod na terenu imenje, da je osnovni element telovadnega društva orodje. Staro pojmovanje je močno zakoreninjeno in sm ■ ga s svojo odločitvijo o popolni delitvi samo še podkrepili. Gornjo trditev potrjuje tudi dejstvo, da so bili doseženi na republiškem prvenstvu »Partizana« v Mariboru dokaj dobri rezultati v vajah na orodju, zelo slabi pa v atletskih panogah in da je morala Zveza Slovenije odpovedati tečaj za vodnike v atletiki, ker ni bilo prijav. Na terenu so večkrat v ve-
liki dilemi ali naj ustvarijo telovadno ah športno društvo, četudi vedo, da bodo morali pravzaprav delati povsod isto. saj ni govora o pogojih za vrhunske rezultate, ko pa še z abecedo niso pričeli.
Citirani dopis v »Torbi« pa je morda tudi dokaz več, da je treba stvar gledati drugače, torej enotno, k.r če že strokovnjaki ne razlikujejo med nalogami obeh organizacij, kako ij se potem spoznaj0 pvpreni poznvalci in tisti, za katere želtfl>°> da bi bili deležni telesne vzgoje!
(Konec prihodnjič)
r
Ob proslavi obletnice Dneva vstaje čestita
TOVARNA ZDRAVIL
LJUBLJANA, Celovška 135
vsemu
delovnemu ljudstvu Jugoslavije
Mesina plinarna v Ljubljani
čestita
ob priliki »Dneva vstaje« 22. julija
vsem svojim konzumentom in delovnim množicam Jugoslavije
Ob priliki praznika
DNEVA VSTAJE
čestitamo celotnemu kolektivu ter želimo mnogo delovnih uspehov vsem svojim poslovnim prijateljem!
Upravni odbor
TOVARNE UPOGNJENEGA POHIŠTVA
DUPLICA-KANNIK
PODJETJE ZA POPRAVILA A V T 0 G D M
VULKAN
Ljubljana - Zaloška cesta 20
Telefon 39-45
Popravljamo avtoplašče vseh dimenzij. Izvršujemo tudi vsa vulka-nizacijska dela, kakor popravila zračnic in kolesnih plaščev, gumijaste obutve '.t.d.
Stena se že spet zagrne. Zadnje, kar vidimo, je to, kako eden od prvih dveh malo sestopa verjetno zato, da bi povezal vrvi in pomagal pri varovanju. Ob četrt na .edem so vsj štirje skupaj in plezajo dalje proti zgornjemu robu snežnega žleba. Heckmair stoji razkoračen, varuje se obrne, vsekavas topinje, pleza dalje. Ob sedmih: četverica na zgornjem robu snežnega žleba. Ob osmih: še zmeraj gredo dalje, niso še našli prostora za čez noč ali pa morda mislijo, dokler se bo le Še kaj videlo plezati dalje in priti čim bliže vrha. Zdaj so v višini 3.700 m, že visoko nad Pajkom, in so s tem v štirinajstih urah opravili velikansko delo. Vreme zdaj spet nekako bolje kaže. Med umazanimi oblaki so line modrega neba. Oblaki v steni se pač ne oklepajo skal, tako da četverica še vidi. O pol devetih: spet je začelo deževati, V kratkih trenutkih, ko se oblaki raztrgajo, jih spet vidimo. Gredo dalje 1 Ob devetih: še zmeraj se premikajo, zdaj so se verjetno obrnili proti prostoru za čez- noč. To bo Kaspareku n Harrerju tretje, Vorgu in Heckmairu pa drugo nočišče-Na prejkone slabem počivališču in _v mokrih oblekah bo terjalo veliko vzdržljivost. Toda vsi so jekleni fantje.
Ob desetih: zadnje opazovanje. Nebo je popolnoma vedro. V sredi stene visi svetal oblak, pod njim čudna luč na postaji jungfrauske železnice v sredi stene. Sicer je stena temna, črna. Čisto je noč. Za četverico velja zdaj, da vzdržijo ure te".; hrane imajo še za pet do šest dni. Ponoči gotovo ne bodo dosti spali, temveč verjetno čepeli okoli kuhalnika, si pripravljali vroč čaj in topla jedila. Zdaj se ne morejo ve vrniti, morajo po vsej sili samo še navzgor. So v višini 3.750 m, do vrha je še dve sto metrov.
: Nedeljsko jutro nas je zbudilo z dežjem. Zunaj leži prav na oknih
megla nizkih oblakov. Vreme se je popolnoma sprevrglo. Stene ni več videti. Tam zgoraj bo snežilo! V nedeljo ob osmih zjutraj bo Kaspareku in Harrerju 65, Heckmairu in Vorgu pa 43 ' v severni steni. Ob pol
petih zjutraj dež, ob šestih dež, ob sedmih dež. Ob enajstih še zmeraj zdržema lije kakor iz škafa.«
Mi pa nismo nič slutili, kako so v skrbeh za nr. . in smo vedeli k,
M
K
O
N
<
Z
<
66
«1
Z
<
M
5
Ji
9
X
>
H
ST
O
H
<
*
Redno oskrbo malopro-da ne mreže posreduje s solidno postrežbo po dnevnih cenah
II ekstil-obutev
LJUBLJANA
nudi bogato izbiro vseh vrst tkanin, konfekcije, trikotaže — pletenin. Vsa trgovska podjetja vabimo k ogledu In nakupu
NAZORJEVA ULICA 4
(bivša Frančiškanska)
TELEFON ; 37-87. 52-74
(VRSNVRSIOMVHJ VSM8) V ‘in VAltHOZVN S (VH3M^S§!pWHJ jr “m VASlHOlVN
Društva, Utufc, selccife Ut aktivi!
JdovacUi, špodftiUi, sUctd Ut planinci!
Naročajte se na
»POLET-
„Kje pa si dobil to krasno opremo?
v!e to sflatoo nabaviš pri SLOVENIJASPORT'
i L0VLHUASPORT
PODRUŽNICE:
MARIBOR Gosposka 19
telefon 21-19
CELJE
Stanetova 9
telefon 2-82
JESEESE CankiiijeF k t
telefon 2 76
NOVO MESTO Glavni trg 34
telefon 52
SOLKAN Ul. IX. kor. 158
telefon 22
Vso opremo za lov. ribolov, izlete in taborjenje Vam nudi v bogati izbiri
SLOVENIJASPORT
LJUBLJANA — Titova 18, telefon si-se in Mesini trg 10, telefon 33-26
TRGOVSKO PODJETJE Z ŽELEZNINO
Železnima
LJUBLJANA
Parmova 3 3, skladišče Titova 33
Železo vseh vrsf Žični ki Pločevina
Emajlirana in pocinkana posoda Gradbeno in pohištveno okovje Žično pletivo
Cement
Zidna in strešna opeka
Žgano opno Salonitni izdelki Strešna lepenka Trstika
TELEFONI: direktor 20-08 e komerciala in knjigo-vodstvo 28-21 O prodajni eddelek in skladišče 37-41
Lesno predelovalno podjetje
Celje, Mariborska c. 9
Po reorganizaciji našega podjetja nudimo ceni. odjemalcem po znižanih cenah
sode vseh vrst ter rezan les iglavcev in listavcev
CEMENTNIMA
CELI E, Mariborska c. 16
Izdelujemo: gradbeni ma-
terial iz marmorja in granita, armirano-betonske profile, betonske cevi, lončene peči in lončeno posodo
Kakovost naših proizvodov je prvovrstnaI Priporočamo se za naročila!
re NAZORJEVA UL 4 (BIVŠA FRANČIŠKANSKA) • NAZORJEVA UL. 4 (BIvSA FRANČIŠKANSKA)
Centrala
Narodne banke
i i
Ljubljana
i_______i
Varčuj,
da boš lahko užival krasote naše socialistične domovine!
Vloga
na hranilni knjižici Narodne banke ti bo pripomogla uresničiti tvoje želje.
Delovni kolektiv
Tovarne bos
in srpov
Tržič
Izdeluje poljedelska in obrtniška orodja prvovrstne kakovosti po najugodnejših cenah.
Istočasno želi h DNEVU VSTAJE vsem delovnim kolektivom kovinske stroke veliko uspehov pri upravljanju podjetij
iBsaasEBmasBSESBBBBaaaeeef
i
t
kt
m
m
m
ES
L:
t?
El
k
e:
t
t
t
i
s
E
t
E
i
i
t
t
i
r
f
[
i
i
i.
!
L
l-
E
r
v.
vi
KS
E
E
K
m
KI
H
m
Ki
B
E
KS
■
B3
E
O
E
El
Kol'ektiv Železarne Je^mee izdelules
kvadratne in ploščate gredice, platine palično jeklo tračno jeklo valjano žico
debelo, srednjo, tanko in fino pločevino rebrasto pločevino dvakrat dekapirano tanko in fino pločevino pocinkano pločevino okroglo pločevino za sode vlečeno žico
hladno valjano tračno jeklo vlečeno in luščeno jeklo črne in pocinkane cevi žičnike
pohištvene vzmeti varilne žice in elektrode
Železarna Jesenice
Kvalitetni izdelki naš ponos!
JESENICE NA GORENJSKEM
y@eiisMa s-epuMica Slovenila
* mm W va mn
E
LEKTR«
Z . O B R A T I
LJUBLJANA
Direkcija Ljubljana
Ljubljano, Črtomirova ul. 3a
Telefon št. 50-21, 50-22
Kuverfc*
TOVARNA KUVERT IN PAPIRNATIH VREČIČ
Izdeluje kuverte, pisemski papir, dišavne in špecerijske vreče, vrečice po posebnih željah naročnikov, desinirani papir itd.
Cj ubij etn tt
Titova ulica 67. — tei. 28-07
LJUBLJANA-MESTO, Krekov trg 10, tel. št. 20-96, 43-69 ŽIROVNICA, Žirovnica-Moste 28, p. Žirovnico, tel. št. 464 KRANJ, Kranj, Stara cesta 3, telefon št, 338 DOMŽALE, Domžale, Kolodvorska ulica 9, telefon št. 56 VRHNIKA, Vrhnika, Švobičeva ulica 4. telefon št. 46 GROSUPLJE, Stranska vas 55, p. Grosuplje, telefon št. 30 NOVO MESTO, Novo mesto, Ljubljanska 30, telefon št. 157 VIDEM-KRŠKO, Videm 15, telefon št. 18 ČRNOMELJ, Črnomelj 220, telefon št. 8 RT P ČRNUČE, telefon št. 21-07
MONTAŽNA GRUPA, Ljubljana, Črtomirova 3a, tel. 50-21, 50-22 GRUPA ZA DOPOLNILNO ELEKTRIFIKACIJO, Ljubljana,
Črtomirova ulica 3 a
* *
Dobavljamo električno energijo industriji in široki potrošnji. Gradimo in vzdržujemo naprave za prenos in razdeljevanje električne energije. Projektiramo in izvršu;emo elektroinštaia-cijska dela vsake vrste in v vsakem obsegu. Pro ektiramo in obnavljamo ter gradimo električne centrale krajevnega pomena. Popravljamo električne stroje in aparate
5pcrine crgonizacije, telovadni domovi in fizbulluvne šolel
Oskrbite si pravočasno zimsko kurjavo.
KURIVO
Ljubljana
Telefon 25-70, 27-45
i
a
.1
1
BOMBAŽNA PREDILNICI IN TKALNICA TRŽIČ
TRŽIČ " SLOVENIJA
Brzojavi: Predilnica Tržič - Telefon (interurban); Tržič š*- ^6-75 Račun pri Narodni banki FLRJ, podružnica Tržič st. 6112-43105-0
i
i
pKEDILNrCvi
1 Cshobujetno tud? vse jpolrosnihe
2 ... *<
♦ pe vsej Sloveniji. *
| l
i i
i ?
«»»444444444444444444444444 4 4»4444»444444444444 444444444444444444444444«
I
i
ii
tKALNICa
S\jKANČARty3
pELILNlc^
A P RETUf}^
Tovarna proizvaja kvalitetne bombažne tkanine — surove od 76 cm do 156 cm ter beljene od 70 cm do 200 cm. Nadalje proizvaja poleg industrijske preje do številke Nm 50 tudi prejo za domačo obrt, in sicer: Mule Mm 16 - Knitting Nm 16/3 In Nm 20/3 - Hardvvatter Nm 20,80 in Nm 28 80
Pspihrimics Veoče
LJUBLJANA-POLJE
Izdeluje in dobavlja v vseh formatih, težah in barvah brezlesne, sred-njefine, kuler papirje, pisalne in tiskovne, kartotečne in fascikel kartone ter koričarje, pisarniške papirje, Hni-rane in karirane, ciklo-stilne in ovojne papirje
J
__________ Jf
Telefon Ljubljano 40-58. 40-59 Brzojavi Papir Vevče, Ljub jona
tfiSKO P00j£
z
* O v A c ^
®e S*
DNEVU VSTAJE
vsem mašim ©tifenisilceiM in iporžnžiom iez? pešii#« borbene pozdrave?
Imamo na zalogi vse špecerijsko in kolonialno blago ter veiezaiogo soli
r
v
ŠJttm.
tovarna športnega orodja)
Z G O S A
POŠTA BEGUNJE NA ■GORENJSKEM
Ob Dnevu vstaje želimo našim športnikom, da dosežejo tepe uspehe z našimi izdelki in da ponesejo slavo socialistične Jugoslavije širom celega sveta
Tovarna celuloze in pinolana
Goričane'
>.
proizvaja celulozo in nomožna strojila pinoian in kemotan
Tovarna lakov
Domžale
*
Obveščanih
vse športne organizacije in potrošnike na-ih znanih kvalitetnih izdelkov, da se je naš obrat osamosvojil in posluje pod naslovom:
TOVARNAIAKOV
(PREJ MARK)
8* o m i a I e
Po najugodnejših cenah nudimo:
LAK ZA SMUČI, LAK ZA ČOLNE, LAK ZA IMPREGNACIJO, RAZNE PODVODNE BARVE, VSE VRSTE BARVNIH TESAROL emajlov za kolesa, MITOO
LAKE IN EMAJLE ZA AVTOMOBILE IN MOTORJE Z ODGOVARJAJOČO BRUSILNO PASTO VIKCO IS
VfRCO POUSH polirno vodo.
►
Zahte^ašte stasa StaftaEaseS
i
DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
Kevin cz
LJUBLJANA, STRITARJEVA 7, TEL. 53-74, 21-38
S SVOJIMI POSLOVALNICAMI:
Železo Kladivar Oprema Pri kosi
Veriga Elektrooprema
Okovje Svetla
Kolesar Elektra
Cementopeka Slovenijafurnir
čestita Ir Dnevu vstaje, žre se sporni-* n jamo janašMe ho obe našega navedla!
Rimo
Izdeluje nojrozno-
tovorna usnja, Sržič vrsfneiše usnje za
-
■' V-' ...V *
V;-,.. V-
čevlje, galanteri-jo in konfekcijo
želi ob Dnevu v s f a j e vsemu
V «
delovnemu ijudsivu veliko uspehov!
ŽTrufGm
Tržič
nudi vsem športnikom in citatelsem lista „Polet“ v svojih specialnih trgovinah veliko izbiro vseh vrst modne, kakor tudi športne obutve.
Tovarna obutve