II. evharisflcni kongrcs za Jugo§lavi(o v L|ubl)ani. Najslovesnejši sprejem papeževega odposlanca v Mariboru. Pričctek II. evharističnega kongresa za Jugoslavijo v Ljubljani je bil pravzaprav ,v Mariboru 28. junija s sprejemom papeževega zastopnika na kongresu, poljskega kardinala dr. Avguština Hlonda. Papežev odposlanec je že bil slovesno sprejet od zastopnikov cerkvene in civilne oblasti v Gradcu. Na državni meji v Št. Ilju ga je pozdravil kot prvi na jugoslovanskih tleh jareninski g. dekan in častni kanonik I. Čižek z dekanijsko duhovščino ter šolarji. Prvi prisrčni pozdrav je vrnil kardinal z apostolskim blagoslovom. Ob 13'45 je bil papežev zastopnik z brzovlakom na mariborskem glavnem kolodvoru, ki je bil slovesno okrašen in v papeževih ter državnih zastavah. Kardinala je čakala na kolodvoru častna vojaška četa pod poveljstvom generala Hadžiča, ban dr. Puc, škof dr. I, Tomažič z duhovščino, zastopniki civilne oblasti, katoliška družtva in ljudske množice. Koj po izstopu iz vlaka je izrekel dobrodošlico visokemu gostu ban dr. Puc in za njim ga je pozdravil z naslednjimi prisrčnimi besedami knezoškof dr. I. Tomažič: »Eminenca! Pred 150 leti je bilo, ko se je mudil v Mariboru papež Pij VI. Od takrat ima po Slomšeku Maribor prvikrat srečo pozdraviti v svoji sredi papeževega odposlanca. Ne da se v kratkih besedah izraziti, kar ')i imeli ob tej priliki povedati. Vendar ne jnorem, da ne bi naglasil dvojnega: I. Naše dobro ljudstvo je iskreno udano sveti Cerkvi in ljubi svetega očeta. Za to ljubezen prenaša z mirno udanostjo mnoge in težke žrtve. II. To naše ljudstvo z enako prisrčnostjo ljubi domovino in državo in je udano zakoniti državni oblasti. Prepričano je, da složnost med Cerkvijo in oblastjo privede narod do sreče. V ljubezni, Eminenca, gledamo znamenje za složno delo med Cerlsvijo in oblastjo. Emaninca! Evharistični Kralj naj blagoslovi vsako Vašo stopinjo med nami. Ko boste zopet stopili pred sv. očeta, prosim, poročajte o dobrih vtisih, ki ste jih doživeli prl prihodu med nas. Sporočite prošnjo, naj nas ima zapisane v srcu tako močno, kakor mi njega ljubimo. Bodite prisrčno pozdravljeni v imcnu Cerkve in bodite srečni v naši državi.« Za škoforu je izrekel navdušene pozdravne besede v imenu pripravljalnega odbora v Ljubljani njegov predsednik dr. Žitko. Prisrčen in res jugoslovanski je bil pozdrav kardinala s častno četo. Papežev zastopnik je pregledal v spremstvu vseh višjih častno četo in jo pozdravil z našim: »Pomozi Bog, junaci!« in potrojena častna četa mu je odgovorila enoglasno navdušeno: »Bog Ti pomogao!« V spremstvu lavantinskega vladike je stopil kardinal v čakalnico, kjer mu je izrekel dobrodošlico mariborski župan dr. Lipold, nakar se je vrnil visoki gost nazaj na kolodvorski peron, kjer se je zahvaljeval s prisrčnim stiskom roke posameznim duhovnikom in predstavnikom raznih društev ter ustanov. Zaključek nad vse slovesnega ter prisrčnega sprejema je bil apostolski blagoslov, katerega je podelil vsem zbranim kardinal na prošnjo lavantinskega knezoškofa. Iz Maribora proti Ljubljani je nadaljeval papežev zastopnik vožnjo z rednim brzovlakom. Pozdravi na vseh postajah so tolikanj ganili kardinala, da je dal časnikarjem, katere je povabil v svoj posebni voz za Slov. Bistrico, naslednjo izjavo: »Iskreno sem srečen, da sem bil od Nj. Svetosti papeža Pija XI. določen, da ga kot njegov posebni legat (zastopnik) zastopam pri evharističnem kongresu v Jugoslaviji, torej pri bratih, ki so toliko ljubljeni od vse Poljske. Prepričan sem, da bo imel kongres isti veliki notranji uspeh, kakor so ga imeli še vsi veliki katoliški shodi, da bo namreč združil vse duše v pogumnem hotenju za dobrim in da bo dokazal, da je katolištv bistveno le vera ljubezni in sporazuma. S to mislijo, s td idejo prihajam med vas in k vam in želim vsemu jugoslovanskemu ljudstvu največjih dušcvnih loristi od evharističnega kongresa v Ljubljani. Ne pozabite pa tudi izročiti vsej Jugoslaviji moje prijateljske pozdravc« Zastopnik napeža v Ljubljani. Brzovlak s 1 ardinalom dr. Avg. Hlondom je prispel na ljubljanski kolodvor ob 5'47. Na peronu ga je pozdravil z nagovorom vladika dr. Gregorij Rožman. Pričakali so pa visokega dostojanstvenika poleg duhovščine ter ljudstva: general divizijonar NeJ- Tjlcovič, tnertni r'.ipar in številni zastopniki vojaške ter civilne oblasti in predstavniki raznih organizacij: * Na županov pozdrav je odgovoril kardinal v slovenskem -jeziku naslednje: »G. predsednik! Zahvaljujem se Vam za slovesen sprejem, ki ste ga pripravili zastopniku sv. Očeta. Sv. Oče se veseli že vnaprej, da bo evharistično slavje, ki ga pripravljate, dokaz vaše vere in vdanosti do presv. Evharistije. Z veseljem bom poročal sv. Očetu o tem slavju, kateremu želim popoln uspeh. Posebej pa pozdravljam še vse udeležence evharističnega kongresa, katerim prinašdm blagoslov sv. Očeta.« Dobesedno navedenim kardinalovim besedam je sledila izmenjava prisrčnega poz^ drava s častno četo, nakar je pričel sprevod v prestolico Slovenijc. Pred ljubljansko stolno cerkvijo so bili zbrani jugoslovanski škofje z beograjskim nuncijem Pelegrinettijem na čelu, ki je pozdravil zastopnika sv. Očeta z latinskim nagovorom. Slovesna otvoritev II. evharističnega kongresa za Jugoslavijo se je izvršila krog 7. ure zvečer 28. junija v ljubljanski stolnici po predpisanih obredih. Po prečitanju posebnega papeževega pisma ali bule so vsi zbrani nadškofje, škofje ter duhovščina po določenem vrstnem redu pristopili k prestolu kardinala in so mu kleče poljubili roko. Po poljubu kardinalove roke je razložil krški škof dr. Srebrnič zbranim množicam pomen in namen kongresa. Po besedah dr. Srebrniča so prenesli z oltarja Sv. Reš. Telesa na glavni oltar Najsvetejše. Prenosu je sledil slovesen blagoslov z Majsvetejšim. Z blagoslovom je bila slovesnost otvoritve zaključena in kardinal je zapustil v spremstvu škofov in duhovščine stolnico, pred katero je bil deležen navduše~ih pozdravov ljudskih množic. Marija Pomagaj z Brezij v Ljubljani. Kakor smo že poročali, je bila čudodelna slika Marije Pomagaj z Brezij slovesno prenešena 28. junija v ljubljansko stolnico in od tam na str.dijon. Na celi poti z Brezij v Ljubljario je bila ^.aščifnica Slovenccv slovesno ter ginljivo pozdrnvljena. Nad vse slovrsen je bil sprejem v Ljubljani, kjer Ji j. fvorila spremstvo duhovščina, mladina, množice vernikov ter 12 avtomobilov. Čutlodelno sliko so postavili v stolni cerkvi pred oltar sv. Dizme, kjer jo je. počastil najprej nadškof dr. Jeglič in za njim so se vršili ginljivi prizori globoke verer slovenskih Marijinih častilcev, ki so Irajali cclo noč. Prvi kongresni dan 29. junija. Pravi prečetck kongresa je bil izvršen s slovcsnim prenosom čudodelne Marije Pomagaj iz stolne cerkve na stadijon ob 7. uri zjutraj 29. junija. Dvanajst slovenskih fantov-kongreganistov je dvignilo nosilnico s čudodclno sliko in razvil se je veiičasten sprevod iz stolnega svetišča na stadijon. Povsod, kjer se je premikal sprevod, so tvorili ljudje ob obeh straneh gost špalir. »Slovenec« lcpo pravi, da je bil ta sprevod za oko in srce nekaj, česar Ljubljana še ni videla. Slikovita pestrost posameznih skupin, ki so jo še povečali neštevilni prapori, praporčki in zastave, je dajala sprevodu mogočen poudarek. Najbolj pa je dvignilo sprcvod petje skoraj vseh skupin. Mladina je prepevala evharistične in druge priljublfene pesmi tako navdušeno, da je morala ganiti vse, ki so stali v špalirju. Nad poldrugo uro je bil dolg ves sprevod. Prve mladinske kongresne slovesnosti na stadijonu se je udelcžilo nad 30.000 deklic in dečkov ter nad 20.000 odraslih. Od vlsokih cerkvenih dostojanstvenikov so počastili mladinsko prireditev: kardinal dr. Avg. Hlond, škofje dr. Tomažič, dr. Rožman in dr, Srebrnič, poljski ter nekateri domači prelati, Na zbrano mladino je imel nagovor Ijubljanski vladika dr. Rožman. Slovesno službo božjo na stadijonu je daroval na prospeh naše mladine kardinal dr. Hlond, ki je podelil 26.000 obhajancem blagoslov sv. Očeta, zvezan s popolnim odpustkom. Vso pohvalo pa zaslužijo polcg na stadijonu zbranc mladine naši visokošolci ali akademiki. Za kongres so ljubljansko vseučilišče lepo okrasili.Na pročelju slovenske visokc šole je bilo znamenje sv. križa in istotako v zbornični dvorani, kjer se je vršilo stanovsko zborovanje visokošolcev. Zborovanje naših akademikov je otvoril nadškof dr. A. Jeglič s sv. mašo in ga je tudi zaključil po končanih govorih z naslednjiuii pomenljivimi bescdami: »Spominjam se še dobe, ko se je samo šest akademikov izreklo za katoliška načcla. Danes pa vidim tako množico in toiiko navdušenih katoliških fantov-akademikov. Ta dan mi je v največje veselje, obenem pa v poroštvo, da bo nova slovenska mladina, ki je našla v veri tako tesno vez s svojim vcrnim narodom, znamenje lepc bodočnosti slovcnskega naroda. Najbolj pa občudujcm vašo odločnost. Za njo in pa, da bi akademiki vedno imeli pravo spoznanje katoliške resnice, molim vsak dan.« Zastopniki vlade na kongresu. Kot zastopnika vlade sta se pripeljala iz ^eograda na kongres 29. junija notranji minlster dr. A. Korošec in trgovinski minister dr. Vrbanič. Vkljub dejstvu, da je odklonil dr. Korošec slovesen sprejem, so ga pričakali na kolodvoru glavni zastopniki oblasti ter nekateri ožji prijatclji, Navdušenega sprejema zbranih ljudskih množic voditelj slovenskega naroda ni mogel odkloniti. Narod si je dal duška pri pogledu na svojega ministra z živijo klici skozi gost špalir proti izhodu Lz kolodvora k pripravljenim avtomobilom, ki so bili spremljani od navdušenega pozdravljanja iz grl vdanega naroda. Slavnostnega zborovanja 29. junija se je udeležilo nad 50.000 ljudi ter zastopnika vlade. Govor kardinala dr. Hlonda so poslušali škofje, častni zastopniki ter množica stoje. Besede papeževega zastopnika je sprejela množica z navdušenimi vzkliki 6V. Očetu in kardinalu. Kardinalovemu pomenljivemu govoru so sledili razni govori evharistične vsebine. Prvi kongresni dan so zaključile na stadionu slovesne litanije ljudskih množic. Po končanih litanijah je podelil škof dr. I. Tomažič blagoslov z Najsvetejšim, nakar je zapustil stadijon kardinal v spremstvu zastopnikov vlade ob navdušenem pozdravljanju naroda. Nočna procesija in polnočnica, Kakor hitro je legel nočni mrak na Ljubljano 29. junija, je zažarelo celo mesto od svcč, s katerimi je razsvetlila katoliška Ljubljapa okna stanovanj. Ob vcličastnem siju lučic so se začeli zbirati možje in fantje, da pospremijo Najsvetejše iz stolne cerkve v nočni procesiji na stadijon, kjer je daroval polnočnico ljubljanski škof dr. Rožman. Častno stražo Najsvetejšemu je tvorilo pri nočni procesiji 40.000 fantov ter mož z gorečimi bakljami v rokah. Gotovo 150.000 kongresnih udeležcncev je brzelo po vseh ljubljanskih ulicah, da so tvorili špalir slovesnemu pohodu Najsvetcjšega ob spremstvu 40.000 zbranih fantov ter mož in ob zvokih 21 godb. Nočna procesija na stadijon je pričela pred 10. uro, Najsvetejše je nosil pod nebom ljubljanski vladika dr. Rožman ob asistenci gg. kanonikov. Prcd pričetkom polnočnice je škof dr. Rožman ginljivo nagovoril tisoče in tisoče zbranih fantov ter mož. Pri polnočni službi božji so pcli možjc in fantje kongresnc pesmi ob sodelovanju godbe. Nad 60 duhovnikov se je po zavživanju na stadijonsk^m oltarju pojavilo in začelo dcliti sv. obhajilo zbranim moškim udeležencem. Nočno sv. obhajilo tolikerim moškim dušam je bil eden najbolj prctresljivih prizorov na celotnem kongresu. Po končani polnočnici se je začcla ncpregledna množica vračati v najlepšem redu v mcsto, mnogo mnogo jih jc prebilo celo noč na prostem .. t Glavna maniiestacija 30. junija. Glavna kongresna manifestacija in obenem najbolj vcličastna zaključna prireditev je bila na stadijonu 30. junifa, Na glavni prircditvi niso bili zbrani samo tisočeri in tisočeri Slovenci, ampak mnogo Hrvatov iz vseh pokrajin in tudi številni slovenski izseljenci so prihiteli na ta praznik Najsvetejšega in Marije Pomagaj od bogznaj kod. Med vsemi zborovanji je presegla dopoldansta cerkvena slovesnost 30. junija vse glcdc mogočnosti in nepregledncga števila udcležencev, Ob začetku slovesno pontifikalne sv. maše so zavzeK jugoslovanski nadškofje in škofje častna mcsta v prvem nadstropju tribune, kjer je bil oltar. V drugem nadstropju tribunc so bili na častnih meslih: zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. in viso* kega kraljevega namcstništva divizijski general Nedeljkovič, nato predstavnika vlade g. notranji minister dr. Anton Korošec in minister za trgovino in obrt dr. Milan Vrbanič, dalje ban dr. Dinko Puc, mestni župan dr. Vladimir Ravnihar in še mnogo drugih odličnjakov, kojih imen ne moremo našteti radi pomanjkanja prostora. Ko je bil stadijon napolnjen znotraj ter obdan od zunaj od tisočev gledalcev, je prišel v spremstvu škofov in prelatov papcžev odposlanec dr. Hlond. Prihod kardinala je pozdravljalo valovenje najbolj navdušenih klicev iz ust vseh navzočih. Računajo, da je bilo 50.000 ljudi razvršče^ nih zunaj stadijona radi pomanjkanja prcstora v notranjosti in vseh udeležencev pri manifestacijski prireditvi je bilo krog 200 tisoč. Slovesno službo božjo je opravil kardi« nal in pri sv. maši je imel nagovor knezoškof dr. Rožman. Po svečani službi božji je podelil vsem klečečim zbranim kardinal dr. Hlond blagoslov sv. Očeta. Takoj po službi božji je pričelo slaynost* no zborovanje, na katerem je nastopilo več govornikov, med katerimi je bil iz Šta» jerske dr. J, Leskovar iz Maribora. Vse govore je prcnašal radijo. Po govorih se je začela zbrana množica razhajati. Slovesen obed. V nedeljo krog pol enc je bil slavnostni obed za vse visoke goste v škofijski palači. Načastnem mestu jc sedcl papežev zastopnik dr. Hlond s svojim sprcmstvom, na desni in levi zraven njega so sedeli po vrsti: divizijski general Nedeljkovič, ki je zastopal Nj. Vel. kralja Pctra II. in Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, msgr. Hermenegild Pellegrinetti, apostolski nuncij v Beogradu, dr. Anton Korošec, minister za notranjc posle kot zastopnik vlade, dr. Dinko Puc, ban dravske banovine, dr. Vladimir Ravnihar, predsednik mestne občine, rektor Samec kot zastopnik Aleksandrove univerze v Ljubljani, ministrski svctnik dr. Milivoje Gavrilovič kot zastopnik zunanjega ministra, generalni asistcnt p. Anton Prešeren, nečak nadškofa dr. B. Jegliča, kot zastopnik generala jezuitov, gcneral p. Qucnard kot zastopnik predsedstva permancntnega odbora svetovnih cvharističnih kongresov, dr. Stanko Žitko, predsednik pripravljalnega odbora za ljubljanski cvharistični kongres, in Mario Bochm, gl, urednik vatikanskega glasila »L' Oscrvatore Romano«. Vsc štcvilne zbranc je pozdravil škof dr. Rožman, ki je napil sv. Očetu. Na škofovo dobrodbšlico je odgovoril kardinal dr. Hlond. Zaključena proccsija. Drugi jugoslovanski evharistični kcngres v Ljubljani jc bil zaključen v nedeljo dne 30. junija s procesijo iz mesta na stadijon, katere se je udeležilo 100.000 ljudi in je trajala tri ure. Za Najsvetejšim so šli odlični zastopniki, častniški zbor in ljudstvo, ki sc jc zgrnilo v sprcvod v dvanajsterostopih, in sicer tako, da je tesno zadevalo ob gosti špalir vsega prcbivalstva. Slovcsnc vcčernice kot zaključek kon« gresa so bile ob 7. uri zvcčcr in ob tej priliki jc podelil papežev odposlanec zbranim klečečim zadnji blagoslov. Izjavi ministroT o redu na kongresa. Najveličastnejši evharistični kongrcs je bil spremljan oba dni od vzornega rcda in ni prišlo do nobene omembc vredne nesreče. Kako v najlepšem redu se je vse vršilo, nam pricata izjavi obeh ministrov dr. A. Korošca in dr. Vrbaniča. G. minister dr. Korošec je podal časnikarjem o kongresu tole izjavo: »Evharistični kongres v Ljubljani je uspel nad vse pričakovanje sijajno. Udcležba je bila ogromna iz vse Jugoslavije, seveda največ iz Slovenije. Evharistični kongres je bil zamišljen kot vcrska manifestacija. Kongres je hotel to biti in nič drugega. V tem oziru je popolnoma dosegel svoj prvotni namen. Do incidenta, pa niti do najmanjšega nercda ni prišlo. Vsalcdo se je trudil, da poveliča te dnevc. Zlasti Ljubljana pa je pripomogla svoje, da so ti dnevi tako Iepo uspeli in da bodo Oi.ali v spominu vsakemu, ki je videl ta kongrcs.« Minister dr. Vrbanič je povdaril katoliško zavest slovenskega naroda z naslednjimi besedami: »Kaj naj vam povem? Prvorazredno. Vse — navdušenje, potek, organizacija. Najbolj pa m° je prevzela mogočna katoliška zavest slovenskega naroda.«