IZ DELA OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
Skupnost socialnega varstva občine Ljubljana Vič-Rudnik je bila ustanovljena meseca marca leta 1975, se pravi tri mesece po sprejemu zakona o skupnostih socialnega varstva (v decembru 1974). Ustanovna seja skupnosti je bila tako 31. marca 1975.1eta na kateri smo izvolili organe skupnosti ter sprejeli pomembne akte in sicer sampupravni sporazum o ustanovilvi skupnosti ter statut skupnosti. Od tedaj do danes je imela skupščina skupnosti desel skupnih sej in eno ločeno sejo zbora uporabnikov in zbora izvajal-cev.
Če želimo oceniti izvajanje tega zakona,lahko ugotovimo, da se je predvsem v prvem obdobju nemalokrat postavljalo vprašanje, kaj je vsebina dela te skupnosti in kaj je smoter povezovanja ozi-roma vključevanja drugih skupnosti v to skupnost. Gre namreč za zakonsko določilo, da se v skupnost socialnega varstva vključujejo skupnost socialnega skrbstva, skupnost otroškega varstva, skup-nost za zaposlovanje, stanovanjska skupnost in skupnost pokoj-ninskega in invalidskega zavarovanja. Vendar smo to nejasnost in te dvoma v naši občini kaj kmalu odpravili, saj je skupnost social-nega varstva že takoj po ustanovitvi sprejela svoj program dela, ki je temeljil na dejanskih potrebah delovnih Ijudi in občanov, skrat-ka: povezoval in upošleval je programe dela vseh zainteresiranih samoupravnih interesnih skupnosti. Tako so se navedene posa-mezne SIS aktivno vključile v delo skupnosti socialnega varstva, pa tudi obratno. Zelo pomembno pri tem je, da je predsedstvo skupš-čine občine povsem dojelo funkcijo skupnosti socialnega varstva pri programiranju in zagotavljanju uresničevanja celovite politike socialnega varstva. Za še trdnejšo povezavo med skupnostjo so-cialnega varstva in občinsko skupščino je tudi njeno predsedstvo sprejelo sklep, da se na vsako sejo le-tega obvezno vabi tudi pred-sednika skupščine skupnosti socialnega varstva. Takšno sodelova-nje in pomoč predsedstva je imelo dosedaj zelo pozitivno posledi-co, saj je občinska skupnost socialnega varstva nastopala kot četrti enakopravni odbor občinske skupščine že petkrat. Skupa j z vsemi zbori občinske skiv čine je ta skupnost obravnavala nekaj precej aktualnih vprašanj, !;i zadevajo socialno varnost delovnega člo-veka in občana (stanovanjska problematika, socialno skrbstvo, problematika otroškega varstva, mladoletno prestopništvo in po-dobno). Na eni izmed naslednjih sej občinske skupščine pa bomo obravnavali celotno problematiko socialnega varstva borcev NOV in drugih borcev ter vojaških vojnih invalidov. To vprašanje je za našoobčinozelopomembno, saj na njenem področjuživipribližno 4.000 borcev, ki jih tarejo še mnogi problemi (stanovanjsko vpra-šanje, zdravstvo itd). Še posebej je pereče vprašanje ostarelih kmetov, ki za deio niso več sposobni ter vprašanje njihovih preživ-nin oziroma pokojnin. Na tem področju smo sicer že marsikaj sto-rili. Tako smo rešili vprašanje priznavalnin kmetom, vendar se za-vedamo, da vsegaše nismo uredili tako,kot želimoin hočemo. Zato ima skupnost socialnega varstva v svojem programu tudi reševan je
TVORNO
IN USPEŠNO
RAZREŠEVANJE
teh še odprtih vprašanj mimo ostalih, ki zadevajo tudi najmlajše in srednjo populacijo.
Že na podlagi te kratke ugotovitve lahko trdimo, da smo v naši občini kaj kmalu po ustanovitvi skupnosti socialnega varstva našli skupno pot dela in reševanja socialne varnosti delovnega človeka in občana z občinsko skupščino, ki jih moramo reševati skupaj (gradnja doma za ostarele na Bokalcah, začetek gradnje doma za ostarele občane v Koleziji in podobno). Želeli bi le, da bi ustvarili še večje sodelovanje s stanovanjsko skupnostjo in skupnostjo za /aposlovanje (rehabilitacija in zaposlovanje invalidnih oseb, zapo-slovanje zdomcev in podobno). Takšno trdno sodelovanje mo-ramo vsekakor doseči, kar nam bo omogočal tudi novi zakon o skupnostih socialnega varstva, ki se pripravlja in ki bo jasno in do-sledno izpeljal njeno funkcijo kot mesto za usklajevanje socialno varstvenih pravic v programih samoupravnih interesnih skupno-
stih družbenih dejavnosti. Postaviti moramo temelje tako, da bo usklajevanje v skupnosti socialnega varstva zajelo celovit sistem socialnih pravic.
Vse do nedavnega je bilo financiranje dejavnosti socialnega var-stva še dokaj neurejeno. Zdaj obstaja samoupravni sporazum o združevanju sredstev, namenjenih za opravljanje nalog socialnega varstva. Novi zakon pa bo določil obveznost, da delavci v organiza-cijah združenega dela, drugi delovni ljudje in občani preko sa-moupravnih interesnih skupnosti za posamezna področja zagoto-vijo sredstva, ki so potrebna za izvajanje nalog v skupnosti social-nega varstva, za delo skupščine skupnosti in njenih organov ter strokovne službe. Seveda vse to na podlagi programa dela skupno-sti in glede na njene prednostne naloge. Kar zadeva strokovno službo vseh samoupravnih interesnih skupnosti v naši občini lahko trdimo, da je že dokaj dobro organizirana in — kar je zelo po-membno — tudi racionalna. Strokovna služba je organizirana skupno z vodjo in tajniki SlS.med katerimi nekateri opravljajo taj-niška dela tudi za dve skupnosti. Novi zakon o skupnostih social-nega varstva torej ne bo glede strokovne službe za našo občino pri-nesel ničesar novega, saj že sedaj skupna strokovna služba uspešno opravlja vsa strokovna, administrativna, finančna in druga po-rnožna dela za vse SIS v naši občini.
Naj še omenimo, da je imel izvršni odbor naše skupnosti social-nega varstva od njene ustanovitve dalje 18 sej,na katerih je obrav-naval in sprejemal sklepe, ki zadevajo socialno varstvo delovnih Ijudi in občanov. Med te predvsem sodijo sklepi s področja otro-škega varstva in socialnega skrbstva. Mimo tega pa sta tako skupš-čina skupnosti kot tudi njen izvršni odbor obravnavala vse zakon-ske osnutke in predloge, ki zadevajosocialno varstvo in ki jih spre-jema skupnost socialnega varstva Slovenije kot četrti enakopravni zborskupščine SR Slovenije. Sej skupnosti socialnega varstva Slo-venije se vedno udeležujeta dva delegata naše skupnosti (iz zbora uporabnikov in iz zbora izvajalcev po eden) in na njih tudi aktivno sodelujeta ter posredujeta mnenja in stališča skupščine socialnega varstva in njenega izvršnega odbora. Obstaja torej tudi dobro so-delovanje naše skupnosti s skupnostjo socialnega varstva Sloveni-je.
Naloge, ki so pred občinsko skupnostjo socialnega varstva,so številne in zahtcvne. Socialna problematika v naši občini je do-kajšnja, saj sodimo glede na starost občanov med starejše. Seveda tudi drugi problemi, ki zadevajo tnlajšo in srednjo populacijo,niso majhni. Le v skupnem sodelovanju z vsemi skupnostmi, ki se vključujejo v skupnost sodalnega varstva in z nadaljnjim takšnim sodelovanjem kot je bilo doslej z občinsko skupščino, jih bomo in moramo rešiti! Zavedamo se, da še ne v celoti, vendar vsak rešen socialni problem,pa naj bo kakršenkoli, pomeni nov uspeh v naših prizadevanjih, da nudimo našemu delovnemu človeku in občanu zavest njegove socialne vamosti.                     SLAVKO KOBE