Leto IV„ stev. 93. V Celjii» čefrteR due 17* avgusta 1922. FostnlQä oisfin i v gdtuvisi. Staue letno 48 Din, rneseCno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglp.si za mm viSine stoipca 40 p. Reklame med tckstoiri, osmitnice in zahvale 50 p. Posamczna številka staue 50 p. IzHaja | vsak forest, četrtek in sobolo. Uredniätvo Strossmajcrjeva ul. St. 1, I. nadstr. Telefon št. 53. Upravnistvo Strossmajerjeva ul. št. 1 pritličje. Telefon št. 65. I pss Račun kf, poštnega čekovnega urada štev. 10.066. "=3 Zmagoslawje sok&lskih armad v Ljubljani. V soboto k privabilo krasno vrc- ( me tisočo in tisoče Sokolov in gostov v j UuWjano. Tu si vide] lepe narochie no- se, eeske in jugoslovanske, tam popn- Sokola in zopct ecto hrvats'kih Soko- .lov-seljakov. Od vseh strani so odrne- vr.Ii Zdravo! Na /dar! 2ivijo-klici. Vsem se je bralo navdusenje z obrazov. Cell* .ss.) dospeM v Ljtibliano v stirih vlakifi, od katerih je bi! posebno impozantcn cetrri, ki je imel 55 vagonov. Skupno ie prispclo 5000 češkioslovaških Sokolov in Sokolic v slovcnsko prestolico. Vsc- ga Sokolstva je prišlo. lahko receniu, nad 20.000. V soboto dopoldue so sc nadaljevale niednarodn.i1' tekine, skok v vKstno, mctanje krogle, tek na hitrost in plavmijc. Pri skokn v višiuo sta se po sebno odlikovala br. Šumi in br. Dcr- ganc. Pri inetanjii krolle ie vrgel br. Derganc kroglo. iežko 7.25 kg, v tia- Ijavo 10,17 m. ReiuKnt U-kmc je sle- deči: 1. Češkoslovaška (773 točk), 2. Juffoslaviia iKA took). .3. Fraaicija (636 took). 4. Belgija (627.75 točk). 5. Luxenburska (576.75 rock). .Jugoslovani so dosctrli drugo mc- sto, na kar niora bill ws .iugaslovar;- ski narod ponosen. V ncdcljo je odkorakalo Sokolstvo • i/pred Nar. doma na pdkopališče, da se pokloni 'prerano umrlenm prvernu jugo- slovanskemu stavosti dr. Oražnii. kjcr je položilo na Oražnovo jromilo vdik venec z napisom: »Svoionin prveiiiti starosM — Jiigoslovensko Sokolstvo«. Br. Engelbert OaiiRl se jc sn>oTninjal v iepem govoru navdušeucsa sokolskega •voditelja. Popoldne se jc vršila iavna telo- vadba, pri kateri sta bila navzoca kralj ¦H.-i kraljiea polcg 50.000 ylav brojece »možice. Ko se je prikazala kralicva dvojiea, je zavrsalo iz te vclike mnn- žice viharni »živijo kiralj!«, »živcia kraljiea!« Kralj in kraljiea sta veseTo odzdravljala. Kralj je povabil v svoio k)žo ministrc Pribieeviča, dr. Žerjava, Puclja m Jankoviea ter zbornienc,c:a prexlsednika dr. Ribairja. Krali se je po- sebno -/animal za .iiiffoslovansko incci- iiaRKlno tckmovaluo vrsto. Občiiustvo je ves eas nastopov izražalo z ziva'i- nim odobravanjem svojo zadovoljnost. V torek se jc razvi] sprevod, v ka- tercin je korakaio 10.000 Sokolov In Sokolic, bila je to Uiko veličastna iiian»- festaejja, kakorsne se ni videla Ljublja- na. Na uliei je bila i00.000 luidi. Okro^ 10. uro se jc zaeela •polniti »Zvezda«. Kralj si je želel oj^lcdati celoktiipno So- kolslvo. zbraiio na zletu z balkona de- želncga dv-orca. Na balkonu so prica- k'ovall visok-ewa «osta rektor dr. Krek z dekani vsch faknliet, mini-siri in drn- jri odličujaki. Kralj >e bil Äanjen, ko Je spreieiiuil vse te izraze narodnejia po- uosa in pozdrave naslovljene iijcmu. Ves krasni sprevod je trajal do trieetrt na dvanajst. Popoklne se ii> vršila za- kljuctia javiiit telovadba. pri kateri je na zeljo kraljii /opot nastopilo voja- šivo. Kraljevc sporocilo Sokolstvu. Ko je nastopiio elanstvo k ^ajain, je starosta Jiiffoslovanskcffa Sokolskc- Ka Saveza, br. dr. Ravniliar iz kraljevc }(>%c! preeital uaslednjc krnlievo sporo- cilo našeimi Sokolstvu: Zdravo. Sokoli! Prvi sokolski zlet - na ta>ko sijajen načiti prirejen v biseru ius:oslovanskib mesr, pokazal je vse uajlep.se vrlinc, katerc sino spfejeli od naših velikih in zaslužnih učitdjcv, bratskih čeških So-* kolov. Videl sent s posobuiin zadovolj- stvom vase tesno skup-no dclo s češkini in ruskim Sokolstvoni ter /prieakujem, cJa bod'ete na tern polju slovaaiske vza- jemnosti tucli daljc. vr.šMi svoie blago- tvonio delo. Uvorjen sein, da si boste tudi na- dalje pfidobivali na Utfledu in da boste krepili dosedauje zveze s sorodnimi or- Manizacijanii dosedanjih zave./.uiških in prijateljskih narodov — katerih odliene predstavitelje smo bili sreoni videti ob priliki zleta v naši sredini. Pokažite, da hoee srbsko - hrvatsko - slovenski na- ro'd bili stalen jinitelj mednarodnegn mini in napredka. Našo inoraliio moe so pokazali z enakini uspelioni Sokoli in Sokolice, di- jaštvo in predstavitelji naše s slavo o- venčane vojskc. Sokoli, boditc tudi v bodoee vscinu našeinu narodii v vzglcd duševnega edinstva in raznesite s te^a zleta — ot> Savi in Dravi —¦ ob Tisi in Moravi — proti Timoku in Vardariu. nroti Bosni, Neretu in Zeti, pray do sinje^a itiorja ijubezen do vsakega brata in vsaike sc- sfire; recite jim, da ste tesno združeui, \ideli Ie eiio lice, eutili vsi '/ istim sv- eeni kot otroci iste niatere — našc ve- like domovine. Na tern temelui ediiistva in Sokol- siva sc bo razvijal nadaljni napredck narodnih in državnih sil. Za vse to sprejmite Mojo kraljevsko zahvalo za vašo izkazano vdanost sokolskim in n.i- rodnim idealom. Zdravo 1 — Aleksandcr. Popoldne ob 2. uri so se zaeele zbirati na Kongresjiein trgu narodne lios-ei Zbrala se je dolga vrsta vseh raz- lienih slovanskih narodnih noš, tako da je scffal sprevod cez ves trg. Spredaj je lahal kmeeki jezdec na velikem belem /rebcu, nato nekaj vrst fantov na krep- kih domaeih koniih, potem so šle skn- pine eeških, moravskih in slovaških un- rodnili noš, potem Belokranjci, hrvat- ske in srbs-ke narodne nose, potean Slo- venke v pečah in avbah. Vse je bilo bujiio, oearljivo in ebenem. nepopLsiio Ijubko. Ljudje so ob cesti sprevod nav- d'liseno pozdravljali. Vines ie bil tudi irikiavski -pastir in nckaj or.iginalnili :.;orenjskih noš, zlasti dve moški bo- 1'hijski in dve kranjskofforski. pa tuoM Ziljanke so bile zelo stevilne in brhke Priinorke, skratka, veselje je bilo po- ) giedati na vso to kiasoto in milino, na to - cvetno raznobarvnost. Zadaj so sli vo- • :ovi s skupinanii in na koncu velik voz, ki je bil ves ovenean in poki zornlti niladeuk. Na vežbališču so sic skupinc preko srede, da so jih mogü vsi vidett. KUub utrujenosti in naporu je vla- dala pri vseh dobra vol.ia. Po noei so zaeeli odvajati vlaki Sokol-e in zosic domov. IVAN BIZJAK: Zakon o pobijanju draginje. Kakur se siplošno izrabliajo razlicni •kazenski zakoni iproti malemu človeku, tako tudi zakon o pobijan.iu draginje, ki je dal priložnost marsikate'remii hu- dobiiežu, da se mašeuje nad üvojini ne- prijateljeni z ovadbo radi oderuških cen, Tako sta pred kratkim bila. obso- je-na dva mala obrtnika, radi oderuštva, da sta baje računala neko .Don>ravilo 20 kron predrago. 'I'o je konstatiral neki izvedenec pred sodnijo, ki bale niti nima obrtnega lista. Ta dva nioža. ki sta. skrajna postenjaka in tudi solidna v njunem podjetju, dobila sta nečuveno Obrtna razstava. Naša celjska obrtna razstava se prav zadovoljivo razvija. Stevilo obis- kovalcev razstave je dnevno veeje. Vsi Posetniki razstave naglašaio brez izje- nte isvoje presenečcnje nad iepo in bo- Sato vsebino razstave in nad dovršeno- stw Tazstavljcnih predjiietov. Posebno iznenadenje vzbuja razstava pri kmec- . Juli obiskovaJcih, katerih smo videli v poiiaeljL^ 14, avgu.sta povodom prem{- ranja konj in Dosebno nQ praynik |M.ay veiiko stevilo na razstaviSCn. Zadnja dva dneva se je po]avii0 lla razstaviS2ii tudi precejsnje stevilo posetnikov i/ Kr- vatske; došlo je tudi več žurnalistov. rta si oglcdajo razstavo, nied nnmi znanf piscc dela »Industrija u Sloveniji« g0- spod Lakatoš. urednik ».Uigosloveuske- ga Lloyda«, ki jc z veseljem PovdarjaJ, da jc riašel na razstavi ot«1o vrsto novin industrij. Obrfcništvo iz Celja in okolicc, ki je povzroeilo in v prvi vrsti mnogoclio razstavo, je z dosedajnim usDchom iz- vanredno zadovoljno in izraža cisto oldkrito svoj ponos. Posebno veselo je opazovati na razstavi nesebieno in nn- ravnost vzorno sodelovanje vseh sloj-ev prebivalstva brez razlike stanu. Nikjer ne vidiš in ne slišiš niti naimanj nolitie"- ne strasti, katera je v dnevih razstave poipolnoma izgiuila. Le tako složno so- dclovanjc je mogln cmiOiffoeiti tako Iep. moralen uspeh. Razstavljalci so pa sklenili tudi /e ( ogromne knpeije, posebno 14. in 15. av- gusta. Naročila so bila te dni tako ve- iika, da jih nekateri razstavlialei niso niogli vce sprejemati, in to v vseh stro- kah. Posebno se to tudi opaža v usnjaT- skii stroki. Cevljarski izdelki, na katerc so' pri razstavah običaino ne polag-a l)osebna važnost, so na razstavi v Cciju vzbudili splošno pozoniost. 2e danes sušimo vscstransko želio. da se pokrr:- jiirska obrtna razstava Driredi vsako leto v Cclju. Na razstavišeu je v Poscbncm pa- viljonu dnevno skoz dve uri koneert eeljskega Godbenega društva in tambu- raškega zboja Bratstva. Zabavi^ee pn- vabi ob veeernih urah dnevno mnogo- brojno obeinstvo na razstavni prostor, kjer >e vsaki dan do pohioči najprijet- nejša zabava. Za soboto 19. tm. se pr5- pravlja v pozdrav zunanjemu obrtniStvu velik koncertni vecer. Nedetli 20. tm. se bo praznovala kot obrtrriški dan. Fotograf g. Pelikan ie napravil od razstavnega prostora kakor tudi od po- sameznih razstavljenih uredmetov zelo lične in Iepo izdeiane razglednice, ka- tere se kar sproti pokupijo. -* Odbor obrtne razstave v Celju je sklenil, da se dovoli vsem delavcem, Železniškim in poštnim uslužbencem vstop v obrtno razstavo proti znižani v-iopnini 2 Din. za osebo. Do te zni- žane vstopnine imajo pravico tudi dru- žinski člani. Delavstvo naj se legiti- mira z izkazrrco njih strokovnih or- ganizacij, oni pa, ki niso organizirani pa se izkažejo z izkazmco dclodajal- cev. Ta znižana vstopnina velja samo v nedeljo 20. tm. V pondeljek 21, tm. ima dostop na razstav'Sce šolska rnladina proti v.mž^ni vsiopnini 1 Dm 7a osebo. Ta m ci M., raj se pfivede pod nadzorst- v ^. u'u^ijstva. Učiteljstvo, ki sprem- lj: f''«-jii;nr), ima jste ugodnosti. 'L'. vojnStvo it* dolo^en istotako jit) ' 1 k in plača is'otako 1 Din, ! Vo 'n»a usta. Že veekrat se je povdarjalo, da slabo stanjc iavnih nameščencev po- rneni tudi slaho stanje obrti in trgovlne in da ravno ti pridobitni sto.ii žele boljše gmotno stanje istih. Ni torei pravieuo če se srdijo i-sti na obrt in trgovino, teinveC pravieno bi bilo, da potvkajo tarn, kjer je na mestu. Obrt in trgovina pa jih bode v njih upravieenih zahtcvah podipirala, ker to stori tud. avgusta ob 8. uri /Jutraj se ie v knjižiiJ- ci tukajsnje imiverze sestal k scji min. ¦komit'Ct, ki jc bii iia včerajsniein kron- skern svetu izbran. da ukrene vse ipo- trebno v svrho omrl.ienja dra&injc. Sejc so se udeležili finančni minister Kimia- uuidi. minister trgoviiie Vilovie. minister poljoprivrede Pueelj ter minister za so- cijaJno politiko dr. Žer.iav. Min. komitet se je oniejil pri današuji razpravi nt vprašanie izvoza žitaric in masti, iprklr- žujoč si glede dru&lh živil kasuejse n- krepe. Po daljši debati se ie dosejrel po- !K)ln sporazum. Seji je predsedoval kralj Aleksander, Pin. minister Kunianudi yc poroeal o sklepih protidraginjskega ko- ni'iteta. čegar jrredtojci so bili soglasuo sprejeti. V isti seji je zaiprosil min. prea- sednik za vectedenski dopust. Kot naj- starcjsi minister bi sa moral nadomc- sfovati voini minister Vas.ič ali minister Pnbieevič, a tudi ti so zapirosiSf, du se jrm dovoli poshr/iti se pravice oddilia. Zato je bil za natuestnika min prcdLs. določeii min. za notranje '/adeve Kost:i Timotijevič. Kralj hi -ministri so končno podpisuli ukaz, s katerim se z jutraj- šujitn dnem prenese kraijcvskn oblast na min. svet. V te.i seji ie bil imenovan za predsednika drž. sveta Mihitin Mar- kovič, za pod,predsednika pa dr. Tusro- njir Alnupovic. Kralj Aleksander se /c takoi po koneaiu seji kronske'ga svcf.i vrnil ua Li led odkoder odpotwjc 16. tm. s kraljico .Marijo in min. precis. Fašičem v Mari j ine Lazne Gradba železnice Murska Sobota — Ormož. Preddela zz zgradbo te ve- levažne proge, ki bo vezala Prekmurje z ostalo Slovenijo so končana. Po po- ročilu prometnega ministra Staniča na seji kronskega sveta v Ljubljani, se začne proga graditi v nekaj tednih. Našemu poslancu dr. Kukovcu, ki se je ves čas s tako vnemo zavzemal za to progo, častitamo k urpehu, ki bo velikega pomena za gospodarski razvoj teh krajev in cele mariborske oblasti.— Celj&ke novi®&. Zanimalo bo gotovo vse obls- kovalce obrtne razstave in zlasti še vse Celjane, ako jih opozorimo na to, da se je pred 34 leti vršila prilično na istem mestu kakor danes takozvana »Regional-Ausstellung für Untersteier- rnark«. Otvorila se je tedanja pokra- jinska razstava v Celju 26. septembra 1888. leta, mesto je bilo svečano vse v zastavah, na predvečer otvoritve je bil mirozov s sodelovanjem vojaške godbe 27. pešpolka iz Gradca in slav- nostna razsvetljava. Razstava, ki je bila otvorjena v nekdanji šemalni vojašnici, današnjem dornu invalidov, je trajala osem dnij ter je zavzemala ves prostran prostor pred šemalno vo- jašnico, ki 5e tedaj ni bil zazidan, kjer stoji danes dr. Kalanova hiša in delo- mu tudi današnja Osnovna sola. Kro- nist pravi, da je bilo na tedanji raz- stavi lepo in veselo, kar ostane vsem udeležnikom v trajnem spomitiu. Raz- stavo je vodil podžupan Gustav Stiger, stroškov je bilo 10 000 goldinarjev, ki so bi!i kriti z dohodki. Iz tedanjih odličmh predstavnikov so odlikovali razstavo: namesttiik baron Kübeck, dfželni glevar grof Wurmbrand in predsednik kmetijske družbe za Šta- jtrrsko oaron Washington. Prinesli smo te rcmiscence iz časov pred 34 leti, ako niso dovolj točne, prosimo do- stavkov in izDopolnitve od starejSih Celjanov. Kake primere med tedaj in danes ne moremo delati, töliko pa menda lahko pravimo, da je tudi na letoSnji obrtni razstavi v Celju lopo in prijetno in da se ji zlasti v večernih urah pozna, da so leta 1921. rodile Slovenske gorice nebeško dobro kap- ljico in da je ostalo naše Celje, mesto belo in veselo. — Za vse koristno in veselo, kar nudi obrtna razstava, pa upamo, da se najde pero, ki vse to primerno in po zasluženju ohrani spo- minu onih, ki pridejo za nami. Pesem o narodnih pravlcah se tako rada in pegosto pogreva v tukaj- šnjem nemSkem časopisu. Kedar se iz na5e strani pove stvarno in mirno vsa resnica, kako je bilo nekdai z nami in kako je še danes našim bratom na Koroškem, ki tvorijo vendar narodno sklenjen in sestaven del našega na- roda, ne pa morda kake kolonije med Nemci, tedaj za hip utihnejo, da fez nekaj časa 2,opet pridejo z očitki in zavijanji ter se drznejo celo naCeti po- glavje primerjanja svojega poiožaja s položajem naSih bratov na Koroškem. Beležimo povsem mirno te pojave iz vrst onih, ki dobro vedo, da morejo govoriti samo o sreči in naSi občudo- vania vredui mirnosti in pravičnosti, da so lahko ostali med narni, da jih v dneh prevrata ni odnesla burja \z na5e zemlje za vse nasilje, ki so ga izvajali nad riami. Slovenski trgovec ali obrtnik izven mej naše državej ki bi hotel Ie eno desetinko tega.na zu- naj pokazati, kar kot po sebi umev?io store med nami Nemci, bi bii nemogoČ in izročen vsemu nasilju, in ne ščitila bi ga nobena oblast, in v celem nem- škem narodu bi se ne našel pravični ki bi rekel, da to ni prav. Vsa razlika je Ie v tern, da je pri nas drugače, da pa tisti, kojih kri ie vzrasla v nasiiju, nočejo priznati resnice in ob spominu na nekdanjo vsemogočnost zahtevajo zase vsemogoCe privilegije, ki jim po njih Stevilu ne gredo, Ta njih nezado- voljnost na zunaj, za svet izvira tudi iz tega, ker jim gre med nami pre- • dobro. Vsak narcd se uči gospodaritl, | ako se bo pokazalo, da na?. način ni i bii pravi za uemski mentalitet, bode mlajSa naSa generacija prav gotovo po teh skušnjah znala najti metodo, ki bo prava. če bo potrebna, če se ne bodo v r.emškib vrstah samih našli I ljudje, ki bodo z preteklostjo končali f ter živeli sedanjosti. ki je na tej zemlji \ danes druga, ko je bila se pred ieti. ; Draginja in uradništvo. To vpra- Sanje sta sprožila na kronskern svetu v Ljubljani ministra Kumanudi in dr. Žerjav, razvii se je daljSi razgovor o položaju uradniStva, ki mu treba mijne pomoči. Ali poviSanje draglnjskih do- klad ali omejitev draginje. UradniStvo ne kriči po denariu. ono zahteva eksistenčno možnost in zažčito pred propadom. Vse treznomislece uradniätvo pričakuje pomoči od oncga činitelja, kojemu služi z Ijubeznijo in prepri- čanjem t. j. od države. MiSljenje pra- vega uradnika ne pozna sile in nasilja, pozna in priznava pot legalnosti, je doprinaSalo žrtve z delom svojega duha domovini na vseh poljih napredka, je v dolgih letih vojnih in povojnih obu- božalo tako zelo, da si večina naroda tega niti prav ne predstavlja. Poiožaj uradniStva je danes materielno in du- j ševno tak, da ne trpi več odloga. Med I nami v Sloveniji se mudi te dni mini- ster za socijalno politiko g. dr Žerjav, nanj se obrača uradniStvo, ker ve. da pozna in razume položaj njegov in ima voljo, storiti vse za izboljšanje obupnih pril'lc. Tistim pa ki kriče iz poklica in zavidajo drugim slojem bogastvo in blagostanje, pa je itak odprt svet in prosta pot velikih zaslužkov, ako se Se pri tern sklicujejo na bivšo Avstrijo, bodo morda tudi dobrodošli v današnji svobodni Avstriji ali pa v tisti svoji domovini, ki je danes žal italijanska. V vsem in vsikdar treba mirnega ra- čuna, Ie tako se služi stvari, vse dru- go je poglavje demagogije, od koje živi žal preveliko ljudij, ki se imenu- jejo še celo politike na Slovenskem. Minister narodnega zdravja Omc- rovjc si jc zadnje dni v sj>renistvu na- čelnfka ministrstva Stamparia ogiedaJ bdnicc v Alariboru, Ptujn, Celju in Lju- bljani ter zdravilišča Ro«:;.!sko Slatino. I)obmo in Topolšico. Društvenl čianski imenilü Knjigo- vt/iiica Zve'zne' tLskanie ii-: tia ofortm razstavi v Celju Izložila vzomo ixdelani društveni članski imeairk za »Občesk)\r. obrtiio društvo v Cclin«. To>zadevne ti- skovine ima v zatoßi društvo. Vez je prvovrstnia, in priporočamo drustvo-rn, da si knjigo offlcdaK>. Tiskovina Pa *c dobi pri. društvu, pola fio 1 Din 50 p. Odboi- za sprejjcm Srbov 9. sept. tl. bode zboroval v cetrtek, 17. tm. ob ^. uri pop. in sieer v ulaluici Nar. donia v Celju. Vsi že obvciičcni: dame in go- spodje na] se blauovolijo udeležiti tega sestanka, da se dogovorimo, kako naj se primerno oddolžimo bratoiu Srbonj za nj-ili prekrasne sprejeme, kaiere i)or«'«zuii'ii /, odborom Obrtne ra/stave v Cel.Ui ličiuj kniižica, ki pri- naša polcg člankov pros. Fr. Mravijaka, dr. MiJka Hrasovca in Iv. Rebeka na- taučen pregled celotne razstave ter iö ob jednem vzoren in presledeu kaži- f>üt za i/lcic v bližn.io hi daijjno cel.isko ttUolsco, K»Ji//ica, ki iraa po svo.ü vsc- bini tra}no vrednost, stanc 6 Din ter se prodajb na razstuvlšču v trafiki «jjospe Kovač. Priporoča sc saiua v naluip vseui obiskovfilc«!!« razstave in vsem prijateijeni našeija lepesa Celja, bližnie 'u\ daljiie okolicC; kl slovi po svoji mt- ravni lepoti. Popravek. V zadnji stevilki je nrt- pravil tiskarslvi škrai ipar ix>mot. V clanku g. Bi/jaka: O .^ospodarstvu boJ- niäke blagaünc je izipustil stavek. da je L. ßizjak pri seji ravnatel.istva izjavil, da obrtništvo ni.na nie iproti prinierni sta^'bi ainbulatorija, ker bottoinci iste zahtcvali tudi po drugili centrih Slovc- nije, toda kar jc več, je luksus. Nadalje ^c mora glasiti odstavek i/. Buksekovc- ,?a ^ovorii: Bolišc je izsiibiti par lnili- jonov z usianovitvijo z^radbe te palace, kakor risldrati stotine milijonov, za ku- terc ni kritja. iPopnivek priobčujemo, da se j^. Bizjaka ne ho napaeno i'-as- irnie-b. Neznosna vročina je pripekala te dni, vse se hoče posuSiti, po cestah se vale oblaki prahu. V sredo smo dobiii malo dežja, ki je ohladil zrak \n poškropil ceste. Turistika in sport. r. Lj(ü>jjtiiisi. 1''. S.-a v Zagrebu. Pismene prijave je uaskiviti na tajnika podisaveza Savo Sancin, Rrjavčeva eesta 24 do inch ]S. avft'tista. Prijavnina znaša za oscbo mi ločko 2 Din. za štaiVto in waterpolo mostvü (> Dili. Za poznejšc iPrijave Jc ; plačiiti dvojno prijavnino. l^nijave brez I>rijavtiine sc ne upostevajo. Tekma se \r§i po pravilih .IPS-a. Začctek v sobo- tc ob K-3. uri pop., v nedeljo predpuldne ob K-10. uri, pop. ob ^3. iiri. Spores: '.. 50 ni seniorji prosti stil. 2. 50 m da- mc prosti stil, 3. 50 m jnniorii pros?! stil, 4. 200 m jcospoiljc j>rsno, 5. 100 ni I gosixKlje stransko. 6, 100 ni gospodje I hrbtiro, 7. 100 m ^ospo-dje sprint, 8. 300 m d-ume p-rosti stil, 9. plavanjc pod vo- do, 10. 40^) m gospodje prsno. 11. 4X100 iri stafeta k\ gospode prosti stil, 1?. 1500 m ^ospodje prosti stil, 13. skok! jumorjev: a) skok na glavo naprej t. za-ierom, b) skok na ^lavo z mesta, c; salto naprej z zaletfom, d) salto nazaj, e) poljuben skok: 14. 4X100 stafeta z-n dame, iprosti stil. 15. 4X50 stafeta za SOSi>ode (50 m prsno, 50 m stransko, 50 m hrbtno., 50 m sprint), 16. Skoki senf- orjev: a) skok na glavo nanrej z z-ile- tom, b) skok na L'avo naprei s p>rigl- bom v zraku, c) salto naprej. d) K> v> jiika, e) XA svedera, f) s.kok na glavo uazaj z mesta, g) salto nazaj, h) dclim. 1) auerbach, j) poijubeii skok. 17. Wa- ten^oto-tekme. Poziivamio klube, katori reflektirajo na skuirnro hrano in stan-;- vaiije na Bledu, naj javüo to tajnikn Sa-nrinu s prijavami. Stroške ntrpijo klubi. Pozivaino poitovtio vse interes:- rane klube, da .iemu<1oma wislopij'o v .fuff. Pliv. Savez v Za'grcbu. FVijave na Sa vez naj vipošliejo potoiii rjubljaiiÄke- Ka- prhVačkega PodSaveza tajiiük Savo Sawcin, Kriavčeva 24. K prrjavi naj pr-#- lož-ijo pra\i'la kluba, aiaitanono stevilo članov plavo.liie sekeije z naved-bo: imc, rojstno leto, rojshii krai, prejšnji k\wt>, pripadnost, stanovanje m dosezena kvr*- Ijfwirana mcista ter 50 Dia letne člann- ' »'Ine i>lus 15. Din vjptsnine. V naspro?- nein slueaju ne bodo pfipuščeni k pti- virlud tekmi za prvenstvo Sloveuije: obeneiii naj tekmovalce verificirajo pn Ljub. Pliv. podsavezu v roke tajuika. Vcrifikacija s tiskovlna-ini staue Oln 2.50. Tiskovine se dobe pri tainfiui. TaJ- nik. A(jiletiksf)ortk!ub Celie — Cako- vački športui klub 3:2 (1:1). NoKometna tekma, odigrana l\ tm. v Celju, je kon- čiila z zmago Celianov. Nasprotnika sta si bila enakovredna, akoravno smo iwl- eakovali od Cakuvca, sodeč po njegovih dcxsedanjih rezultatih, ¦nmogo več. TeTv- ma je nudila prav malo u)rave:;a šport- sk-e'ica užitka. Obojestranska surova isrra, neumestni fouU s stra-ni atletikov, na katere ody,ovariaio Cakovanii s klo- futaani oziroma breami! To so stvari, ki se med discipliniranimi in res sport- sKo vzRojenimi igralci navadno ne do- vcajajo! Do polovice prve^a polčasa je vudil tekmo g. ZoK, ki pa svoji tialogi uikakor ni bil kos. Ostali eas je sodil g. Ochs, sicer jako dober. vendar za 10 tekmo še premalo strou'. Öbrtni vestnäk. Obi'tuiski sestanek v üetrtek 17. av^usta se vrši v gostilni p;. Pavlinca v ükxlaliski ulicJ. Zaeetek ob S. uri. Zveza obrtnih društev za Slovenijo. Obeeslovetisko obrtno društvo v Ceiju sklicuje za uedeljo due 20. av^usta do- po'ldne ob 9. uri ustanovni zbor Zvezc obrtnih društev za Slovcniio. Ustanovni zbor se vrši v mali dvorani Nairodnegn donia. Na zboru pristoiu ^lasovalna hi posvetovalna pravica le izkazanlm tlelegatom velanjenih obrtnih dništev. Dnevni red je bil že objavljen v časopt- sih in jc tudi že naznanjen posameznlm društvoin. ObrtnSšk] dan v Celju. V uedeljo 20. tm. sc vršijo v Celju važni obriniski se- stanki. Že na predveeer ie sklicalo Ob- Ccslovensko obrtno društvo predkoiiTe- renco najbolj po/.iianih or^anizatorjev obrtništva iz Slovenije. V nedeljo pa sc po ustänovne-m zbom Zveze obrtnlii Lruštev za Slovenijo vr.ši ob K;ll. un do'poldne obrtniski shod v veliiki dvora- ni Nar. donva, kjer .«*c boo- sebrco 3Jri Sarc-'Zu hrvatskih obrtnik^ t\ v trg-ovsko obrtniski zbornid. Narodno gospodarstvo. H M E L J. XIY\ poročilo Hin^ljarskega društva za Slovenijo o staniti hiueljskili nasadov. Žalec v Savinjski doiiin. 15. S. VYIZ. Od uasega zadnjega oorocHa ima- n;o suk). katera je obiranie goldinga zakasnila in se bo to delo pričelo se le okoli 20. tm. Nekaterj hmdliarji so ga pa že obrali in se .prepriCali. da je od- lične kakovosti. Kobule imaio namrtv: normalno obliko. njih barva ie egalna, imajo muoÄo lupulina i« najbolj^i aro- ma. Pozoii hmelj prehaia v kobule in bi mu pohlevni in Izdatni dež bii nujno potreben. Kakor nam iz 2ateca CSR porocajo. je toca in burja ipovzrocila v perih obcinah ondotnejfa lunelj. orav veliko škodo v luneliskih uasadin. IVustveuo vodstvo. Dnavna k^onika» Qbteinica smrti kralja Petra. Miul- lo je I.eLo. 'kar je pre-ininui kra-ij Peter *. Osvoboditelj. Po vseh cerkvah so se citale zadušjiice za blagopckohiim kra- Ijem. V beograiski saborni cerkvi je IMf parastos, katerega so se u-delcžiU vsr visoki državni iji vojaSki dostownstve- uiki. Patrijarh DimLtrije .ve odiDotoval v Oplenac, kjer je cvpravH mašo-zadušnlco iui grrobu kralja Pelra I, Umri *j v Konji'.- ' po kratki in mučni bolezni v 85. lei. /oje starosti _ >iev. 93. »NOVA DOBA« Stran 3. g. [van Šepic, posestnik in častni rav- nsielj posojilnice v Koniicah. Pogreb se vrši v četrtek dne 17. avgusta ob 4 uri popo'.dne. Časten mu spomin, preostalim naše sožalje! Stcjau Ribarac uuir». 14. tin. jc umrt f>o dolgi botczni Stoian Ribaritc. vodja srbske libcralne straiike. Roien >e bil k'ta. 1854 iii si je kot advokat kmalii pri- dobi-1 vclik vipliv v libcralni stranki. Uta 1892 je postal notranii minister in izvojevul mno^o vroeili birk z radikatci ter postal voclja straiike. Lcta 1908- Je postal pravosodni minister, po osvobo- -jenju pa ic bil trjrovinski arimister v Prorieeveni kabindu. Ko k prišla na KniiiJo drujcu vhida, se ie odtegtiil poli- tilvi. • Vjel živeua orla. Prošlo nedeljo je v okolici Osijeka nek mladenič vjcl ži- vc.^a oria, ki se je bil zapletel v vejev- }-.:, Lastnik jju ic ,pro sobe. Bil ic na inestu rnrtev. Star Jc bil Sele A2 lot. Svojo karijero {.c zaeel kot reporter »Secolct« tcr jc s časoma postal fflavni urednik tctai lista. Vzrok samomora je popolnoma ne/.nan. Pokoinik zapnšča desei'letno ličerko. Roman «Pre«an'uuii človek«. t'ran- c0Sn.a akademija je priznala kn.iiževno iiagrado romann »lJre.e:aiiiaiii človek«, ki ^a je spisal eden najmlajših pisate- Ijev Francis Marco, l'a doüodek \e pov- zrotu v francoski kniiževni javnosti seHiUicijo, ker je francoska akademiin po4e}jevala navfrade sonm starejSim kujiicvnikoni. Snov ronuina ic vzel pi- satd.i iz najnižiili s'.ojev tor .ie preple- ten^ s slovanskini naturalizinom. V ro- nianu ni posebnili zapletliarev, nieftova vrlhia je fina psihološka ana'liza nioril- ca» ki sc boji roke pravice. Pisatelju, ki je prieel svojo litcrarno karijero v skrajnem pomaujkanju. ie sedai za.cro- tovljen obstoj. Ylorailei pri urarju Stoicu v 'Vlari- boru. V bližini treh libnikov v maribor- ski okolici se je polieiii posrečilo v!s>v'H celo baudo, ki je na sninii, da je y zvez? ? Vfomom ,p,i"i nr.irjn Storcu v Maribon;. Trpljeiije vietnikov v Rtisiji. Alo>- ^ij Mužik iz KojskeMa iiLi Primovskem P^e na priprost, ali ravno zato ganljiv jwtm,- v vojaško službo seni moral iti ! -c,!^11- Leta 1914 ,pa seni moral na shdi doinov. V deocinbni 1915. seni oü- Sel zapet na rusko bojisče. Mcseca Ja- i niiarja 1916 seni oil vjet. Qdpravili so | j;ic v notranjost Knsije, kjer seni oprav- ] Ijal shižbo vrtnarja pri groin Trsem- skem do zloma carretične Rusije. Pri5fl so boljševiki. ki so uinorili groin, Lro- fico in iijimo hčer ter zažKali «raščino. jaz seni na to pretrpel tofiko, da bi nc privošcil tega niti najhnjSctnu sovra?.- niku: v Petrogradu, Moskvi. Vladivo- stolvii, Tvinskem in Omsku. V vseb vec- iih niestih je veliko po-inanikanjc; poiril- ra na stotine ljudi dnevno vs!ed gtatfn, ki ie tudi poslediea lanske, splosne suše- Poscbno pa nilajši rod je skoraj popol- nonia iz^inil. Ker nočejo priznati seda- i;je vlade, so -iz&redi vsakdauji dogodKf. 7. eno'besed'o: v državi ni nobenega rc- da. A bito bi lahko vse dnij?ače, če bi sc hoteii ti nesrečiii boljseviki spanietova- ti! Ali, kaj je njim neizmerno «one, ki Ka inora trpcti nesreeni ru&ki narod! Ne- prestano se vršijo tatvine. roi)i in mnori. Ljntlje so izgubili vsako bla.vco justvo- vaiije in vsako nsmiljenje. Nad pet me- secev seni taval po Rnsiji v nepopiisncni trpljenjn. Zgodilo se jc. da sem hodil pet ilni. ne da bi vidcl kako hišo. PrenoCe- val sem v jvozdu. kier nisem cul ric dm- gega, neffo tnlienje in rjoveiiie divjili ži- vali. V zadnjem času sem dobival v njetništvn hrano trikrai na dan. toda v tako piOli meri, da bi lalikn hkra.tu po- jedel in bi §e ne bil sit. Uboci ujctnfei so popolnoma obupani. Rešrtcv za iijih bi biln. če bi sc mo^li vrniti \- domovino. Narodno zdravje. Snažua usia. (Po fflasu .vSvobode^.) Malokdo pomisli. da vn-liva stanje uaSih ust na tri bistveiu življenske virc -~ na hrano, vodo in zrak. Brez teh ni živ- iienja. VkuUi izda vsako leto OKromnc vsote za snayo v hrani in vodi. Gospo- dinje pazijo na snažnost kuhinjske po- sode in iianiiznesa porcelana V vseli podrobnostili polagajmo kar največki važnosl na to, da bodi hrana snažna in Cist a-, predeii pride v naša usta. Ko pa Kre prek naših ustnic. se nc briKajmo več lcr jo prepnščamo takorekoe njeni nsocii, eeprav so usta večinonui nesuaž- na, in hrana se okuži v niili. čotndi je biLi poprcj e'ista i*i snažna, Kako ii torej moremo najbolje oJiraniti usta cisfa in kako Tiajlažje preprečimo. (\n nain ne «nijo zobje? V ims-lednfem i>odajamo ccnjenenui čitateljstvu Stiri zelo. prak- tične nasvete v tern ozirn: 1. Najprej na.i vain dober in pcstcn zobozdravnfk popravi usta. Koristuo je za zdravje in žep, če .icrcsk' večkrat k dobremu zobo- zdravniku. Vsaj trikrat ali stirikrat na leto. 2. Morali bi si dati pregledati zobe potom X-/,ark;>v, da .si ugotovite staiije zobniii korenov in kosti okoli njili, za- kaj. r-'tviio ti deli prav r.Jili niotijo zdravje vsega sisiema ter sla'be tako odporiio silo vase.^a telesa nroti razniin holeziiim. Zobje, pri katerih ie živec /a- morjeu, so snmljivi, 'Jokler ni dokazauo, da so neškodljivi Ce van ne boli zob. ni se s tem reeejio. da. ni boiezni. Prisnd lahko dobiie tudi brez boiezni. V (aküj slučajili jo morcjo odkriti Ic Rocntire- novi žarki. 3. Zobozdravnik iw] vam da ''.alancna nnvodila o primerncm snažc- nju vašili u?,t. Za otiranie zob in dlesna ie ti'eba vsaj tri minute zvcčer in zjutraj, da jih primcrno osnažite. Zob nikoli ne razpade. če ie cist in snazen čista usta no morejo okužiti lirrme. 4. Ne drobitc siadkorja z zobmi u\ noben<' dru.üc trde hrane. Izdaja in tiska: Zvezna tlskarna v Cel]u. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Simnlc. ZAHTEVAJTE V VSEH TRAHKAii ii% DRUÜ1H TRGOVINAH SAMO VŽIGA- LICE CMD! ZAVRACA.ITE VSE DRUGE IZDEIJKE! F\L2«*l~ *šče slanovanie m IJllarC zajutrkom. Ponudbe *-^ *J ***^ na 'upravo »Nove Dobe«. Prodo se piw z vsemi letošnjimi pridelk», 1 uro odaljeno od mesta. Naslov pove uprava »Nove Dobe«. 2-1 i vojeiceii in wi se sprejme pri tvrdki »ZLATARKA« v Celju. 857 -3 Sprejme se 2—2 kolarski učenec Polule St. 20 pri Celju. Travnih v Bukovžlaku v izmeri 9405 m- ob lepi cesti v dobrem stanju se proda. Ponudbe na pisarno dr. A. BOŽIČA odvetnika v Celju. 3—3 Modefie Lev!jew v celih serijah iz iepenke, po mo- dernih kopitnih oblikah ali ame- rikanskih oblikah izrezane, do- bavlja za tovarne obuvala in Cev- Ijarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsa- ko sezijo. Zgopftje dele izdelujem iz od naročnika mi do- poslanega materijala, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna dela- zmožnost v montiranju zgornjih delov za tovarne obuvala. Nakup, reparatura in prodaja devljarskih strojev, Zahtevajte prospekte od Ralph F. Richter, Suboticn VI. Poučevanje v vseh strokah, moderne, meha- nične izdelave obuvaia. Zahtevajte prospekt. 791 78-10 Proda se kompletna spalna soba in Še druge stvari radi preselitve. VpraSa se pri vratarju hotela »Evropa.« 2—2 4 V ß V • prasici za rejo, krasne pasme, so na prodaj v Benjamin Ipavčevi ulici St. 6, i Dobro bloao! Cenj, občinstvu najvljudneje naznanjam, da otvorim s 1. avgustom 1922 v CELJU popolnoma novo urejeno Dojije ml manufahturno trgouino v Gosposki ulici stev. i5--------— nasprotj gostilne „Gsund" Nabavil sem si najboljs« tu- in inozemsko biago, katcrega bodera po zelo nizkih cenah prodnjol. Vsakogar lastna korist jc, da se prepriča o dobri kakovosti blaga in o najnlžjih cenah. V zalogi imam vellko izbiro moSkega sukna, hlačevine, 5evjote za raoške in ženske obleke, žensko volneno in polvolneno biago v vseh barvah, oksfortc, ccflrje, druke, belo platno, različne vrste 2enskih robeev, nogavlec klote rokavino ltd. Raznovrstne potrebačlxi€ za krojaCc in Siviljc po zniianih cenah. Za točno, solidno in najcenejšo postrežbo jarnCim . z odličnim spoštovanjera F. DoboviČnik, Celje, Gosposka ulica štev. 15. Im, sliß, drvo. pog, iti broipir, sadje in druge deželne pridelke Illipitje in pffOdajct Oset Andrej, Maribor Aleksandrova c««ta S7 818 69 7 Teleion 86 KAROL PAJK CELJLy KRALJA PETRA 8ESTA Priporoča se c. občinstvu za nakup manufak- turnega in modnega blaga, posebno moškega perila. Vzalogi vse nove sokolske potrebščine. 807 25-5 Poštnl ček. raČ. 10 598 f^odružnica LjribljansKe Kredilne banke v Celjn j^Oelnižkt» giawnlCa 50,000.QQi> te>.on7| • ©EMTRAtA V LJU3LJANI • \ *.,r,«.,. fond» ^f 5^,000.000 krOn. | Telefon št. 75 in 76 I5 o ci x»xi ž r* i c e v Bi"ei5cah, GoHca9 Kranjuy Wsröboru, Ptujuy Sarajevu, Spiitw in Trstw. t42 50-23 Sprejema VlOge »a knflžtce in teKoČt JKJffi Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnib papirjev, raČUH proll ugodnemu cbresfovanju. *^S#% valut in dovoljuje VSaKovrstKC kred&te. JP^odctja, specke dLx>xa.vrine r»azr*©cirjie lotex»ije. »»LäSTNI DOM" Sprejema hranllne vBogo fn jlh obrestuje po 57o toje 5 Dir d «wtoy pr ^ odpovedt po 5'/28/o Din od stu- Pri več. i»Iožbah ----------------- po dogovora. Straa 4. «.NOVA D O B A« Štev. 93. Obrtna razstaua. Celie 12-22. avgusia 1922 Prva pokrajiDska razstaua doroače obrti in industrije. Ofvorjena dnevno od 8. do 19. ure. UslopDina 5 Din. UsfopDina 5 Din. Ženitna ponudba. Zaveden, delaven mož, samec, v stalni službi se 2eli poročiti s šiviljo, ki ima nekaj pre- moženja — prednost obrt ali kako drugo podjetje. — Dopisi s sliko se naj pošljejo na upravo Nove Dobe pod St. P. J. 39. Taj- nost zajamčena. Natančnejšf dogovor poz- neje. 1 Sttht gab«, lipoVo cVctj«, bri- flj«Vo olj« in potjsK« ptidcil;« plača najbolje tvrdka 40—4 SIRC RANT, KRAMJ telefon int. St. 9V in nudi po najnižjih cenah na debelo •ladkoi*! rii, olje, fravo itd. Prosim za povzorjene ponudbe gob. TrsQio potiištvd Marija Baumgartner Gelje, Gosposka ullca št. 25 Zaloga lesenega in tapetniškega pohištva vseh slogov. 2 luanTarahs sodavičar, Ložnica ppi Žalcu priporoča svoje izborne izdelke. ! Obratuje z elektrlčno silo ! Tvernsea sTite siJ^Mciexxike, grob- »liicejo^tci^jejijoliištiveni*- plošče,z(dne obklade ix pohepskega gpanita in ^v seti vrst mar>mor>Ja, ci»lje stopnice, pod- stavke In vsa v to stroko spadajoča dela.