Za poduk in kratek čas. CJornjigrad. L^ Potniki iz E^rope in Amerike zabajajo 7 slo^ito Švicarsko občudo^at tamoanjih lepib kraje7. Stajerska Švica pa je slobodno imeno^an Gornjegrajski okraj. Odlikuje se, kakor močno gorata Š^ica ali ,,Schwaiz" po krasnib, 7aega ob8udo7anja iu obisko^anja 7rednib^ krajib. Slo^an pa najde še nekaj, česar bi 7 S^ici iskal zaatonj. To so krepki, lepi ljudje, ki 8isto slo^enski go^orijo in svoj alo^enaki doin ljubijo in Sastijo. Podajmo se toraj za uekoliko saj 7 mialih 7 07e prekrasne kraje, od koder šume^a zelena Savinja. Od prijaznega Celja proti 7ečeru vije se beli trak, 7elika cesta, po Sa^inskej dolini. Pojdo8 pozdra^imo narodne slo^enske trge in vasi: Ža^ec, Brašlovce, Mozirje, Rečico, sv. Frančiak in naposled trg in naj7ečjo cerk^o La^antinske škofije — Gornjigrad, netuški Oberburg. Gornjegrajski okraj pripada naj^ečjim 7 deželi. Razprostira ee med koroško in kranjsko mejo, med Šoštanjskim in Vranjskim okrajem. Ob kranjsko- koroškej meji štrlijo do 6000 in 8000 8revlje7 7isoko 7 nebo zobate gore: Planina, Ojstrica, Olša^a, Lepi 7rb, ki skupaj po airokem S7etu slovijo kot: Solčavske planine. Iz njib prodira zelena Savinja, ki pri Nazaretn sprejema Vijugasto Dieto. Imenovane 7isoke plauine branijo presilnim ^iharjem prosto pot. Večjidel piblja le zmerno 7eti*07Je od zapada in se^ero-zapada. Vieme se ne sprcminja tako naglo, kakor drugod. Zrak je zmiraj 6ist in zdra7. Nikoli ui premrzlo pa ne pre^ioce. Vrelci bistrib 7oda 7 planinah kažejo večjidel 4—7° R. Zimski mraz ne pritisne nikoli tako inočno, kakor po sosednih okrajib ali kakor ob Pohorji. Nevihte, toče prihrumcjo redko kedaj. Ves okraj meri 8*8 Dmilj. Na njih stoji 2399 hiš ter živi 14420 ljudi (7069 možkih in 7351 ženakih). Občin je 10: Eokarje, Ljubno, Lu8e, No7a štifta, Gornjigrad, Mozirje, okolica Mozirska, Rečica, Solča^a in Bočna. Planine sesta^ljene so iz samega apna tako imeno^ane Trias-dobe. Grebeni so 7ečjidel goli in močno rtasti. V doline spenjajo jako strme stene. Rodo^itna tla obstajajo večjidel iz peska pomešanega z glino ali ilo^ico. Vsa zmea leži na podlagi iz apnenega šotia ali proda. Zato tudi moč7irje7 ni. Voda ne more zastajati, ampak se precej skoz rabli prod odceja. Viaoko na planinah je zemlja malo kaj rodna, 7 dolinab pa jako rodovitna. Gozdo7 je mnogo. Vendar Sedalje bolj se jim pozua, kako sekira nemilo po njih poje, hudo trebi in pustoai. Doline in bohui rodijo žito, sočivje in sado^je. Eot domačo živino redijo: konje, go^eda, s^inje, 07ce, perutnino, \ planinab tudi koze. Volke so potrebili, med^edo^je se pa le iz kranjskega casih pritepejo. V prisojnih gru6ab apnenakega goio^ja životaiijo strupeni modrosi tudi na škorpijona naletijo pogostoma. Prebiv-alci ao sami zdra^i in krepki Slo^enci. Erofastih Ijudij ondi še ne poznajo. Beseda slo7enaka bliža se kianjsko-gorenj.skej go^orici. Deca je dobro nadarjena in rada zaliaja v šole, eera^no imajo mnogi (laljuo in težavuo pot do uje. Po zinii časib ni mogoče piiti k cerkvi in šoli. Planinčanje nosijo jopi6, kratke hlače iz .suiovega sukna ali ,,iodna", volnate uoga^ice in čižme: glavo pokri^a širok klobuk. Ženske so oblečene 7 laneno in pa^oluato robo. Po zimi nosijo dolge kožuhe. Ti so tudi pri dolinarjih navadni. Vendar stara noša zgublja se čedalje bolj, moanjam gospodarjev goto^o ne na korist. Hiše so večjidel zidane, hle^i so mokrotni in nizki. Pogla^itna brana so koruzni in ajduvi žganci, zelje, repa, krompir in stro8nati sadeži. Meso pride i-edko na mizo, kakor tudi 7ino, le na praznikib ali pri težkem delu. Izmed bolezuij najna^adnejse so: protin, nahod in plučiio vnetje, posebno pri drvarjib in flosavjih. Les spravljajo flosarji časih dale8 po Sa^iuji, Sa^i, Donavu globoko doli v Srbijo iu Runiunsko. Od ondot prinesejo aeboj mrzlico, katero pa doma 7 čistem zraku in pri zdra^ej 7odi kmalu zopet ozdra^ijo. Najčešče uadleguje prebi^alce griža. L. 1854 imeli so kolero. Občinske siromake spra^ljajo ia oskrbavajo od biše do biae. Zdravniki nameščeni so 7 Gornjeiugiadu, Ljubnem in 7 Moziiji. Sol imajo 10. V trgu je za celi okiaj dekanija. E njej pripadajo župuije 87. Frančišk, Ljubno, Solčava, Rečica, Mozirje, Luče, No7a štifta, lokalije: št. Martin, št. Mibel, Nazaret in ekspozitura 7 Okonini. Vsa dekanija šteje po letošnjem šematizmu 15.847 duš. Vozne steze so pra^zapra^ gamo tri: okrajna cesta od Mozirja do Nove štifte, vozua cesta po Dretinem dolu in ona od Rotmirjn v Ljubuo in Luče. Drugod so le menjše poti in stezice. Znamenita inslo^ita je ona skoz Iglo 7 Solča^o. (Dalje piih.) Smesničar 53. Noviuca so pri no^ačenji med 7ojake vzeli. Ves žalosteu in pobit gre na telegrafni urad, da bi S7ojej materi uesreeni izid no-7a6enja telegiafiral. Eo S7oj telegram odda reče:prosim jib pa, uaj le po nialena telegrafirajo, da se mati pre^eč ue prestrašijo.