S 1 If UMlcHvarad return to) "GLASILO K. 8. K. JEDNOTE" 1004 N. Chicago Street; JOLIET, ILL. Return Po«U»e CuuanlMd. Th« hfftMt Slovenian Weekly m the Unittod States of America. Issued every Wednesday Subscription rate: For member« yearly ....$1.20 Foi Don members.......$2.00 Foreign Countries..... $3 00 Telephone 1048 V__/ Največji sloveaski tednik v Združenih državah. Izhaja vsako srede. Naročnina: Za £kaa. m leto Za nečlane...... Za moxemstro .. $1.20 $2.00 $3.00 i. ..... i i ii m i i ufisxBssaaaaaa^^^^s —1 ------ ' ___ ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR I* SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAT NASLOV ■rodaUtra in uprarniitra jo: 1004 N. Chicago Street, Joliet, IIL Telefon; 1048 V__J 22, 1918. Štev. 33. No. 33. JOLIET, ILL., 16. AVGUSTA (AUGUST) 1922. Leto VIII. — Volume VIII Razne vesti. PREMOGARSKA STAVKA SE BLIŽA KONCU? Cleveland, Ohio, 14. avg. — Na tu so vršeči konferenci zastopnikov premolar jo v tnehke-ga premoga in operatorjev je|S(?ha ' bil nocoj dosežen sporazum;i1'nod operatorji in nova pogodba bo podpisana ju- ji. vi posebno komisijo, ki bo za-počcla razne poizvedba v sedanji situaciji. Zac 'no je navedeni zastopnik operatorjev Lewis«. obvestil, da se bo v sredo, dne 15. t. m. vršila t,uka!j v Philadelphiji po-t ozadevna konferenca premoga r- Slovenec .nominiran v zak 1 daj no zbornico. Pri zadnjih primarnih vcjlit-vah v zakonodajno zbornico države Ohio, vrtšečih se dnf 8. t. m. je prvič v zgodovini to*lr zave kak Slovenec 'kandidirali Tribune, za ta važen urad in tudi t r?, nakar ho velika stavka pro-mogarjev proglašena za končano. Med zastopniki premogarske utajo 1'. M. \V. of A. in operatorji so bilo do cela sprejete vse točke v svrho izravnave stavke. Na podlagi nove pogodbe se bodo vsi premogarji Mr. Warreiner se je posvetoval danes v svrho izravnave stavke z zveznim senatorjem Wharton Popper jem, guvernerjem £>proul-om, W. J. Ric-hardsom, predsednikom Plii-ladelphia in Reading premogovne družbe in z odvetnikom pixfmogarske unije \Vm. Gla- vni i ii ua svoje delo po stari «g(>wom. Pri tej priliki je se-plači, kakoršna je bila veljavi nator Pepper p roe i tal obširno lotos 1. aprila; tozadevna ob-|pismo preds. Hardinga, ki no vi jena pogodba ostane v ve- prosi in opominja operatorje, ljavi do 31. marca prihodnjega da naj brez vsakega odlašanja leta Zaeno jo bilo določeno, da naj se sestavi posebni odbor, ki bo imel v svojih rokah vse važno zadeve glede nadaljnih pogajanj v industriji mehkega premoga. Ta odbor si bodo izbrali premogarji in operatorji, nekaj članov odbora bo pa i-* menoval še predsednik Harding. Današnje važne konference so se vdeležili zastopniki vseh operatorjev mehkega premoga iz Pennsyhanije, Illinoisa, za-]>adno Virginije in Michigana; v teh rovih se na leto producira nad 600,000,000 ton premoga. Dalje jo bilo na tej konferenci sklenjeno, da se tem operatorjem lahko pridružijo še drugi, bodisi že v tej ali oni državi in da po podpisani pogodbi lahko takoj pričnejo z obratovanjem. Navedeni operatorji lahko podpišejo novo pogodbo kot posamezniki, v skupini državo ali kot okrožna organizacija. Ker se je na današnji konferenci d<»*ogc ukrdnejo potrebne korake v svrho izravnave '.stavke, inače lahko zadene ves ameriški narod velika katastrofa. * Poroka v zraku. Evanston, 111., 14. avg.—Včeraj' popoldne sta se nad Bur-meistrov im zrakoplovnem vež-bališču 2000 čevljev visoko nad zemljo poročila Clarence Burt in Miss Vivian Puckett, oba iz Chicaga. Ž njima vred se je v zrakoplovu nahajal tudi mirovni sodnik Jos. O. Howard, ki~je obred izvršil; ta redek prizor je gledalo več tisoč radovednega ljudstva; vsa ceremonija je trajala samo 10 minut. ' • . H od v pol demokr lioga okraju za svojoga kaldi-data polog 15 drugih kandila tov. Za Lauscheta je bilo skupaj oddanih 5232 glasov, kar zuači častno število med ostalimi njegovimi sok and i d at i. Izijied vseh «33 kandidatov za posta-vodajno zbornico je bil Frank Lausche deveti po največjem številu oddanih glasov. Ako se bodo naši cleveland-ski volilci še pri novomborikih volitvah tako vrlo izkazali in oddali glasove za svojega rojaka, potem je-upati, da bo Mr. Lausche izvoljen. Volilna bitka bo med kandidati republikanske in demokratske stranke. Mr. Lausche je navdqien demokrat. V slučaju izvolitve bo potem rojak Lausche edini ameriški Slovenec širom držav, ki bo svoje volilce zastopal v kaki postavodajni zbornici. K dosedanji zmagi mu iskreno čestitamo! Dragi oglasi. Griffith, voditelj Ircev umrl.1 Konec črne gore. Kake cene plačujejo velike Belfast, Irska, 12. avg. —1 Pariz. — Tukajšnji svet za-ameriške tvrdke za oglase, raz- Po kratki hokizni vsled in flu- !stopnikov evropskih držav, ki vidimo iz sledečega cenika, ka-jence je danes v Dublinu umrl je bil ustanovljen smislom vor-terega smo posneli iz, zadnje predsednik uske državne zbor- zaljsko. mirovne pogodil, da StGVllk0 • "Chicago nico Arthur Griffith. * rešuje sporna vprašanja ev- Pokojnik je bil zadnja lota e- ropskih držav, je nred nedav- prošnjo in pritožbo orskih zastopnikov '.mer v Črni gori, da akšno stališče ima . ..... ....... bodočnosti za sto- li ousokoep- pristaš Sinu Fajnovcev je pr- pati med evropejskimi državami. ing" z 709,000 naročniki raču- va Ieta deloval skupno s prvim nazatakoglas$5,(KH).00zaen-|Mr>ro(,.se(lllikom,, ' Ra_ imonom do Valora.kasiioio io n« „ krat. V svojem nasedanju so za-ezniški zastopniki sklenili ua d Tednik -The American Ma-| RazstavavAurori 111 ^ k°5 «h*{fl ,if- "fl'/illo" 7 1 6*^000 tiar^tiilri r. AUrOH, 111. ž teJ } ko ]Q ] ]>]<) V gazi ne z 1,035,000 naročniki Dne 20. t. m. bo v Aurori, 111. llnfmr.ki n ' (.i •, 7 Slovenci leto; gospodje s sprelmjalnimi'zoPot napredovali na polju in-pa lici cam i morajo pa plačevati \teligonce. Dr. Win. Lauše je tak sporazum,s po 100 frankov razkošnega da-tretji slovenski zobozd-izjavlja guvlrner države Ohio, vka. Tak davek bi bil tudi za ravnik vCteJvelandu. Kmalu da bo takoj odpoklical vse vo-j naše Američanke primeren! bomo imeli v vseh uradih in jaštvo iz zasebnih premogov- . __i poklicih ljudi svojega rodu. nih okrajev; dalje je preklical Vojaški bonus. Kakor drugim, tako tudi Mr. Washington, D. C. 12. avg.—!Laušetu ni šla lahka pri študi-V kolikor se je zamoglo iz za- iah» in marsikatero noč v ted-nesljivega vira izvedeti, pride nu probdol s tem, da jet igral vprašanje vojaškega bonusa P? privatnih domovih in dru-dne 21. avg. t. 1. prod senatsko ^jo-klavir, na katerem je moj zbornico v končno odglasova-nje in rešitev. Slovenski trgovci in podjetniki! Oglašujte v našem " Glasilu, " ki je največji slovenski tednik v Združenih državah a-meriških. Vprašajte za nove po 8 sob. j bacili monopol, za kar bo moral plačati 600 milijonov dolarjev. Francoski finančni minister je navedeni načrt žti Podguverner, stavkokaz. Lincoln, jNebr., 12 avg. Pelham A. Barrows, podguver- jv parlamentu predložil s pn-cene, katere smo zadnji čas ne-,nor e je vno plače. je Nemčija izjavila, da na no- Podguvernor zatrjuje, da je ben način 15. t. m. ne more pla- ibiil prisiljen prevzeti to službo, čati predpisane svote 50 milijo-kajti v banki »je imel samo še nov zlatih mark, je reparacij- sejal 14 akrov z zimsko pšeni- ^, v ^ i"1' '' .... . v . $3.40, v žepu pa $1.60. eo, kar mu je sedaj pri mlacvi _____ vrglo čistih 728 bušljov tega Odpuščeni državni uradnik. nameravano konferenco med guvernerji peterih držav v svr-l\o poravnave stavke, ker se is-4a že bliža koncu. 1 Po novi pogodbi se je odpravilo stari kolektivni način pogajanja plače, ki je bil v veljavi že od .leta 1884. Za naprej se bo po vseh državah premoga rjem dajalo enakomerno plačo po stalni tabelici. Do danes še ni bilo mogočo dognati koliko premogarjev se bo vrnilo na svoje delo; računa so pa začasno »ha najmanj 60,-000 do 75,000 istih; ko bodo pa pogodbo enkrat vse premogovne družbe odobrile, bo začelo zopet delati nad 450,000 premogarjev, ki so zdaj na stavki. Stavka antracitnih premogarjev. Philadelphia, Pa., 14. avg. — Samuel D. Warreiner, predsednik Lehigh premogovne družbe in zastopnih antraeira-nih operatorjev je danes naznanil, John L. Lewisu, predsedniku unijei premogarjev, da so tudi ti operatorji pri volji skleniti pogodbo z unijo po stari plačilni lestvici. Dalje odobravaj^ načrt, da se nasta- ska komisija plačilni rok Nemčiji zopet podaljšala za nedolo- v.. v. ^ . v ux<.u.m uicumii. I cen čas. Ker se baš sedaj mu- žita, ali povprečno po o2 bus-1 Springfield> m > u avg di zavezniški svet v Londonu. Ijev na 1 aker. Pšenica .P Guverner Small je danes odšlo- bodo ti ministrski predsedniki najboljše kakovosti m telita po j yjj j[..Millerja, večletnega določili rok ponovnega plačala 62 fmitov 1 buselj. Op^ stav- ravnatelja oddelka za registra-! vojne odškodnine za Nemce, ca: Takega pridelka bi bili j gotovo tudi naši slovenski far- merji v veseli ! cijo in n a ob raz bo, ker je goljufal državo. Dokazano je, da je Boljševiki so odpravili krst. Kans., Minn, in Wis. Mil]er izdajal ponarejene dok- Iz Moskve porooajo, (ta je li- ster, in si tako zaslužil potrebno) dohodke za študiranje,, kar je zdmžino z velikimi otroški, in seveda so tudi mama Lauše tov a morali segati v žep, da Mr. Odvetnik Levy Mayer umrl. Chicago, 111., 15. avg.—Danes je nanagloma umrl v svojem a-i80 se študije nadaljevale partmentu Blackstone hotela|^ni. Lauše je bil meti prvimi najbolj sloveči in znani odvet- na univerzi in kot vemo,-j ako nik v Združenih državah, Levy spreten v ,svoj;m poklicu. V Mayer; zadel ga je mrtvoud. !kratkem odpre svoj- lastni u-Pokojnik je bil načelnik zna- rad, in gotovo bo dobil med ne odvetniške tvrdke Mayer, Meyer, Austrian & Piatt. - V oibče je zastopal v tožbenih zadevali le velike korporacije in milijonarje, kar mu je doneslo nepopisno bogastvo; Levy Meyer je veljal za najbogatejšega odvetnika 'ii cetem' svetu. Srečna pokrajina ! Quebec, Kanada. — Z zaključkom letošnjega fiskalnega leta (30. junija) izkazuje pokrajina Quebec nad 5- milijonov dolarjev prebitka; na podlagi tega dejstva bodo za nekaj časa vsi davki znižani. našim narodom obširno prakso, ker je prijazen, uljuden mlad doktor, ki bo gotovo imel nspoh pri svojem delu, kar mu tudi mi v polni meri želimo." Smrtna kosa. Iz Waukegana, 111. se nam poroča, da je dne 10. t. m. on-di umrla rojakinja Frančiška Leben, večletna članica društva sv. Jožefa št, 53, K.S.K.J. v starosti 59 let. Pogreb se je vršil minulo (soboto popoldne. Druge podrobnosti o pokojni-ci nam niso znane. N. v. m. p.! , Veliki gozdni požari na za-padu. Washington, Wash. — V za- padnih delih države Wash., Ore«*, Idaho in '/Montana so gozdni požari zadnje dni naredili nad $5,000.000.— škode. Tudi Kanadčani on&tran meje so bili pri tem hudo prizadeti, ker je samo v britski Kolumbi- torske, lekarnarske in babiške j vrhovni cerkveni sovj. t, ki diplome osebam, ki niso bile za pravlja sedaj patrijarhove po--I tako službe sposobne. Millerja le, odpravil krst novor< joneov. bodo sedaj vsled zlorabe urada Kdor se želi krstiti, mora biti i izročili sodišču. ' star najmanj osemnajst I t. Velika nesreča na železnici, j Annadale, Minn.. 14. avg.— Po tridnevnem delu so danes! spravili skoro vse mrtvece in ranjence prizadete v veliki železniški katastrofi minulo sobo- Sovjetska cerkev na Ruskem. Moskva, 14. avg.—Na tu se vršeči konferenci zastopnikov nove sovjetske, ali "rdeč*" cerkve je bil celibat mod duhovščino odpravljen vsled če- ----- ,) ~ • " • ' ""'I' I v v . . IU, V vH 1 l IVI UUjlKll H 1 " '>- ji zgorelo nad 60 milijonov če- to z1vec1er' S° ^'Hsar se bodo "rdeči" duhovniki vljev najboljšega lesa. Moder sodnik. Maiden, Mass., 13. avg. — Pred tukajšnjim sodnikom Thomas Rileyem je stalo da; nes četvero raz vabilcev ledi^ obtoženih, da so stranke goljufali s prekratko vago. . Sodnik je določil za vsakega po $50.— denarne kazni; namesto ista, bodo pa morali obsoji-ni razvažalci sedmim strankam do 4. sept. t. 1. sleherni dan led zastonj dovažati. Komarjev pik povzročil smrt. Atlantic, City, N. J., 12. avg. -V tukajšnji mestni bolnišnici je danes umrlo neko dete, ko-je je pred par dnevi komar v nos pičil. . . '-jL potila, ko se je lokomotiva to- ^ vornega vlaka prevrnila v trii _ vagone potniškega vlaka št. de]a Zaveznikom pregla. 10/ na Minneapolis, St. Paul 111 - . vice. Pariz, 14. avg.—Bivša av-t- S. St. Marie železnici. Ves promet na tej progi je počival celih 24 ur; doslej so potegnili iz porušenih vagonov že deset 'rupelj ponesrečencev in 40 ranjencev. Milijonar McCormick zopet poročen. Pariz, 11. avg.—Znani ameriški milijonar in predsednik Harvester družbe Harold McCormick se je danes tukaj poročil z operno pevko Ga no Walska, rod6m Poljakinjo, ki je bila že 4 krat razporočena. Tudi McCormick se je nedavno od svoje žene ločil, s katero je živel 26 let. rijska cesarica Žita, ki so nahaja že več mesecev na Španskem, še ne ve kje ji zavezniki odmerijo stahio bivališče. Tudi nihče ne ve koliko denarja ji morajo pripraviti, da bo u-godno izhajala ona in njena družina. Zavezniški svet se že več mesecev trudi, da njeno zadevo spravi s pota, pa do sedaj se jim ni isto posrečilo. Najbrže bodo Žiti prisodili gotove v-sote penzije, katere ji bodo morale vsako loto plačevati one dežele, ki so spadale bivši avstrijski monarhiji. i t M Društvena naznanila in dopisi I ________ ■ VAŽNO NAZNANILO. Iz urada tajnika dr. sv. Jan. Krstn. št. 20. Ironwood, • Mich. . .Ker sem dobil iz gl. urada K. 8. K. J. poročilo, da se je društvo št. 133 K. S. K. J. pritožilo radi nepravilne starosti k našemu društvu prestoplih članic, vas opozarjam vsled tega na sledeče: Ker se mora nase društvo pokoriti glavnemu odboru K. S. K. J., Vam cenj. sosestre tem potom naznanjam, da katera ve, da ni navedla prave starosti v prošnji za pristop v K. S. K. J., naj to popravi in v teku 90 (devetdeset) dni prinese na Hrvate i braču Sk) vence, da društveno sejo svoj krstni list. j nas posjetiju dan na tome iz-Mislim, da ta list lahko vsaka letu. P nadi smo, da se neče nit-članica tekom treh mesecev do- ko kesati koji dodje, nec še se bi iz stare domovine, če se ne dobro zabavati i razveseliti, boste izkazale v tem času (90 Bti če. vračih pečenih janjcev dneh) s krstnim listom, Vas bo( i tudi hladne pijače. Ulaznica' Jednota enostavno črtala na 50c. Vožnja* badava svakoma. uravnati v koris/t društva, in članstva. Tudi bi rad videl, da bi se članstvo malo bolj vde-leževalo sej, kakor se jih udeležuje, in da bi redno plačevali svojo asesmente. S so bratskim pozdravom Jos. L. Bahorič, tajnik. Društvo sv. Petra i Pavla br. 89 Etna, Pa. S vim članom ovog društva dajemo na znanje, da smo zaključili i odredili prošle sjed-nice, 6. avg., da čmo iniat piknik dne 20. avgusta v Thomas Grove v Dorseyville, Pa. Stoga pozivamo i molimo sve Hrvate as podlagi točke 119 člen XIV. Jednotinih pravil. Vsaka mora vedeti, da se njena posmrtni - Trucki čedu voziti od 10. sata v jutro do pol 3. poslije podne. Za Pittsburgh vozit če Backan, na dedičem ne bo izplačala, če početak od 43. Hatfield St. 45, ni pri pristopu v Jednoto na-!48, 59, 51, 57 Butler St. Pbgli. vedla svoje prave starosti. Sam Pa. Za Etnu če voziti Mato sem čul, da jih je nekaj prišlo- Kiišan ,pd Hrvatskoga Doma pilo, katere so se dale vpisati 110 Bridge St. Freepeort St. i za 4 leta mlajše, kot so v resnici. — Zares čudna navada v A-meriki; tu bi bila vsaka najrajši 18 let stara, čeravno ima že sivo glavo. Toliko v naznanilo in blagohotno ravnanje. Math Ritmanich, tajnik. Društvo Vit. sv. Jurija, št. 3., Joliet, 111. S tem se naznanja vsem članom našega društva, da je na svoiji rejdiii mesečni seji, v nedeljo dne 13. avgusta, po daljši razpravi soglasno sklenilo, da v slučaju stavke ne sme nobeden član delati kot stavko-kaz ali pa nastopiti delo kot čuvaj ali stražar pri podjejtju, katerega delavci so na stavki. Ako bi kateri član društva v-kljub temu sklepu nastopil kjerkoli stavkokaško ali pa čuvajsko ozir. stražarsko ded o, sc isto minuto smatra suspen-dovanim iz bolniške podpore in od njega se ne sme pobirati Ganster St. S vini kličemo: Dobro došli. Osobito brača iz Homestead da ne zaboravijo doči. Svirati če izvršna orkestra. Za dobru podvorim in za-bavu pamči .. Odbor. Denver Colo. Naši dobri rojaki se pridno pripravljajo na vrtno veselico, ki se bo vršila v nedeljo popoldne in zvečer, dne 37. avgusta, v Domu slovenskih društev. Čisti dobiček je namenjen v korist zapuščenih otrok v starem kraju in deloma v pokritje cerkvenega dolga. Rojaki v mestu in okolici se vabijo, da se je udeležijo v obilnem številu. Zabave bo dovolj za vsakega, i Igrala bo izvrstna godba ses-toječa iz 16 oseb. Žrebane bodo stvari, ki so ostale od piknika v Elitch Gardens. George Pavlakovieh, ki je odšel v svoj rojstni kraj pred par leti, se je zopet semkaj vrnil dne 5. avgusta. Upamo, doneskov za društveno bolniš- (la nas y i<]aj veg ne bo _ ko blagajno, ker tak clan nei bo dobil nikakšne bolniške pod-jiore iz društvene blagajne dokler je stavk okaz ali .tak stra-Pa tudi ne bo nikdar *de- zar. lcižen nobenih podpor od društva ža bolezni ali poškodbe, katere dobi nwxl atavkokast-vom ali pa za morebitne posledice istih tudi potem ko več ni stavk. J. Daljci je bilo na DOBRODELNI SKLAD za bedne stavku j oče člane K. Š. K. J. III. izkaz. Društvo sv. Antona Padov. št. 72, Ely, Minn........$10.00 Društvo sv. Cirila in Metoda rora, $2; Ignac Zabukovec? $1; Frank Barle, $1; Mat Turk, $1; Tony Skubic, $3; Matt Kostelic $5; Frank Derganc, $20; Rev. John Jerše, svoto ki sta jo po Aurori nabrala Ignac Zabuko-vec in John Barle, $46.00. V McKinley, Minn: Nabrali Mrs. Frances Tanko (Gilbert) i,n Mrs. Marv Rejc (Elba): J. P. A!ilin in Alojz Žitnik, $1; po 25c: Mrs. Zana Trust, Mi-s. Frances Mesojedec, My s. Fanv Jericli, Mrs. Minart, Mrs. Jennie Stebla j, Mrs. Stare; po 50c: Mrs. Heglar, Nick Fili-picli. V Elba, Minn.: Nabrala Mrs. Angela Preglet (Gilbert): Fr. Indihar, 25c; Tom Včinovich $1; Florjan &u»tar, 25c; Martin Šuštar, $1; Marija Bjondich 25c; Jotsip Mohar, 50c; Frank Tušar, $1; Pavel Indihar, 25c; Josiiph Banibich, $1; Alojzija Košar, 50c; Mary Markovich. 50c; John Filipich, $1; Marija Banibich, 50c; Fr. Boje, 25c; Stif Nartik, $1; Rudolf Marolt, 50c; Jurij Bodnar, $1; Frank Stupca, $1; Florijan Hofnar, $1; Jerry. Maček, $1; Reza Ko-vačich, 25c. Skupaj $14.00. Mrs. Mary Kralic, $1.70; Mrs. Mary Rejc, $1; Mrs. "Mary Bi-tonj, $1. Na Gilbert«, Minn.: John Miklič, $1; Frank Bradač, $1; Mary Muster, $2; Mr. and Mrs. Joe Novak, $2; Mrs. Katarina Ravnikar, $5; Mrs. Frank Grebene, $1.50; Mrs. Andrew Žagar, 30c; Louis Verbič, $2; Fr. Kne, 50c; John Ocepek, $1; Mr. and Mrs. Blaž Kern, $1; Mrs. John Drešar, 50ne 14. nov. pa vprizori v "Slovenija" dvorani neko veliko igifo naše društvo sv. Jožefa št. 2, K. S. K. Jednote. — Kakor se poroča, se bo slavnosti blagoslovi jenja vogelnega kamna pri dbzidavi šole akademije sv. Frančiška korporativno vdeležilo društvo sv. Ane reda Katol. Borsfnaric, nekorporativno se pa te slavnosti vdeleži društvo Vitezi sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. Priče-tek slavnosti bo točno ob 3. uri popoldne. NAZNANILO IN ZAHVALA. NAJVEČJI ČLOVEK NA SVETU. Nedavno• se je v nekem cirkusu na Ogrskem kazal najve-jei človek na svetu rodom Rus, Kazanov po imenu. O tem velikanu iz Sibirijo poroča glasilo zveze ameriških jzdrav-nikov da je 34 let star, visok Preteklo sredo dopoldne dne 9. t. m. se je vršil v našem mestu pogreb prve žrtve, padle pri jniiiuJih strankarskih nemirih, devet čevljev in tri paltje, teh-Ta dan so spravili k večnemu tu pa 458 funtov. Njjeigova I družini za krasni venec in Tužnim srcem, naznanjam v-sem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti moje ljubljene soproge Frančiške Erčul, roj Marolt, rodom iz vasi Novi Pot, fara Velike Lašče na Dolenjskem. Prem inula je dne 1. avgusta v starosti 42 let, previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Nje zemeljske ostanke smo položili na katoliškem pokopališču v Ely, Minn. Živela sva v veselju hi pravi zakonski ljubezni 23 let skupaj. Dolžnost me veže, da se iskreno zahvalim vsem onim, ki so jo obiskali za časa njene bolezni in vsem tistim, ki so se v-deležili pogreba, vršečega se 4. avg. iz hiše žalosti. Posebno hvalo izrekam onim sorodnikom, ki so prišli k pogrebu iz sosednik naselbin družinam: Anton, Tom in Jos. Erčul iz ' 0 Soudana, dalje Mr. Maroltu iu sinu iz Bufila, posebno hvalo sem pa dolžan Mr. Jos. Skala in njegovi družini, Jos. Ivle-menčicu in družini in Mike Pa-peš in družini, ki so me tolažili ob času žalosti. Dalje izrekam lepo zahvalo Jos. Kastelčevi ar počitku 28 letnega stavkarja dlan na roki meri od I konca Franka % Lavino, katerega je prstov do zapestja ravno on čedne 7. t. m. ustrelil podserif velj in 1 palec, stopalo na nogi Lindgreen pred stanovanjem je dolgo 1 čevelj 9 palcev; čez stavkokaza Nelsona. . Truplo te nesrečne žrtve je ležalo od ponedeljka do srede zjutraj v mrtvaški kapelici pogrebnega zavoda Težak & Jenko; v sredo zjutraj so pa isto prepeljali v slovaško dvorano, št. 144, Sheboygan, Wis. $15.00 a seji poroča- jiu sicer ^ je liabral(> med čla ri , , 11,V'laniCC ve' j »i «a seji $8.60, h blagajno s( liko bolj redno plačujejo svoje j je pa darovalo $6.40. mesečne doneske, odkar je društvo skkjnilo, da bo suspeiula- lo vsakogar, ki dolguje za tri mesece ali več na prispevkih. Sklenjeno je bilo tudi na tej seji, da sel članstvo društva nekorporativno udeleži prihod- Današnji izkaz.......$25.00 Zadnji izkaz.........$46.00 Skupaj.............$71.00 Iskrena hvala ! V imenu j dobre stvari apeliram na član njo nedeljo blagoslovi jen j a vo- 'stvo iu društva, katerim je mo V 1 • . gelnega kamna pri samostanu nester sv. Frančiška. Pripo- jgoo?. kaj v to svrho darovati. v .. . . , . . . v jliaj se spomnijo svojih bednih roeati je, da bi vsakdo, «*< mu |iu omilovanja : " v čas dopušča, prišel k tej redki slavnotsti, ki se bo vršila v ne deljo popoldne ob Wilteox cesti ob 3. uri. Z bratskim pozdravom vsemu članstvu drjištva Vit. sv. Jurija in K.S.K.J. Jos. Klepec, preds. vrednih sobra- tov stavkarjev! VABILO NA SEJO. Društvo Jezus Dobri Pastir št. 49, v Pittsburgh, Pa. Tem potom se naznanja v-sem članom goriomenjent?ga društva, da se morajo vsi udeležiti rodne n^secna seje, katera se vrši v nedeljo dne 20.-avg. točno ob pol 3. uri popoldne, ketr imamo na tej seji več važnih stvari za ukreniti, in Josip Zalar, glavni tajnik K. S. K. J. III. IZKAZ DOBROTNIH DAROV ZA MLADINSKE DOMOVE V SLOVENIJI. V Dulutli, Minn.: Rt. Rev. John McNicholas, škof v Du-lutliu, Minn. $100.00, Mrs. Mike Speliar, $5; Frank Zaitz, $1.50; Farani župne cerkve sv. Elizabete v New Duiuthu posebno kolekto, $23.05; Zveza presv. Srca Jezusovega v New Duiuthu, $10.00. V Aurori in Biwabiku,Minn.: Rev. John Jerše, Biwabik, Minn,, $15.00; Mrs. Jakše, Au- so se vršili . , ., _ kna Scott cesti phy, $20; Alfred Hoel, Fipatl^0 nreneliali National Bank, $10; Mike Kra- 1 1 J ker, $50; Miss Julia Maček, $5; Miss Anna Grahek, $1; Mrs. Mary Černoff,$2; John Slavich, $2; Mrs. Frank Božich, $3; Joe Pajk, $1; Mrs. Fani Praznik, 50c; Mrs. Frank Borovčan, $1; ^frs. John Knaus, $1; Mrs. Leo. Arčul, $1; Mrs. Louis Klancher, $1; Frank Frkul, 50c; Mike Zalokar, $1; Tone Burgar, 50c; Jack Omersa, $1; Mrs. Anton Bojc, $1; Joe Sušnik, 50c;,Matt Majerle, 50c; Martin Godich, $1; Agnes Križar, $1; Lovrenc Zavrl,.$1; Mrs. Mary Kobal, 25c; Anton Erjavec, $1; Peter Cosigrove, $2; Joe Vergot, $1; Lions Club, Gilbert, zbrali pri večerji $22; Mrs. Frances' Lu-žar, $1; Anton Pirš, '$1; Mrs. Mary Kopriarovicl, $1; Mrs. John in Frank Vranek, $2; Mrs. Josephine Stefančič, $1; Mrs. Paul Bjandič, 75c; Mrs. prsa nierri 5(j palcev, čez glavo pa 25 palcev. Da ima ta orjak gotovo dober tek in okus do jedil nam kaže dejstvo, da si privišči po 4 krat na dan redna jedila. Spi- j tov mleka skupaj; 20 jiflc, 4 kjer je že lakalo na tisoče ljud- je iu povžije na dan do 5 kvar-stva, da ga spremijo k zadnje-j funte musa, 6 hlebov krulm, mil počitku. .....r '^ti krompirja, fižola in dru- Ker se je pok. Frank Lavino ge zelenjadi, 6 pintov vina in udeležil minule svetovne vojne Ido 6 kvartov piva: Čh dan na PVancoskem, mu je Ameriš-se ga dostikrat loti zaspanec ka legija priredila vojaški po- da zadrcmlje; po noči }n\ spi! Cenj. občinstvu v Jolietu in greh z zastavami in godbo; kr tudi izvanredno dolgo, nekoe, )kolici naznanjava, da sva ol-sta je bila zavita v veliko anie-j je~prespal neprestano 24 ur. V prla novo riško.zastavo. Zadušili obredi obče nima nobenega posebnega | trgovino z grocerijo, sv. Barbare, ki je položilo na krsto pokojnice krasen venec v zadnji pozdrav. Se enkrat: lepa hvala vsem skupaj! Nepozabno pokojnico priporočam v molitev in blag spomin. Žalujoč ostali: Frank Erčul, soprog. Frank in Edvin, sinova. Marija, Ljudmila, Ida, Agata, Kristina, hčere. Ely, Minn., dn 8. avg. 1932. NAZNANILO IN PRIPOROČILO v italijanski cerkvi veselja do življenja in dela; j ter z vsem, v to vrsto spadajoči, odkoder so trup-jvedno toži da je truden ali za- 'čim blagom. Prodajava bla- na pokopališče sv. j span j,i Ker ^ posel! P° najnižjih cenah. Patrika. V cerkvi je imel kra-k cirkusu ne veseli, da i kaže strežba točna, sen nagovor italijanski župnik,}]jTl».g plačaj! Z Bogom, dragi Josip, z Bogom ti kličeuid v slovo. Prosi za nas pri feogu; da se ondi zopet skupaj \nidemo! Žalujoči ostali: Frank in Frances Petkovšek, stariši Frances in Danica, sestrici. Frank, bratec. Pueblo, Colo., dne 1. avgusta 1922. - TnrtijlKrr ' ..... UUUUkSkSk < Xk resnico; Osemnajst obrambnih govorov. V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani govoril J dr. Mihael Opeka stolni kanonik U zbirke: V Za resnico" v Ljubljani 1921. Založba prodajalne K. T. D. H. Ničman. 11 Drevo iz gorčičnega zrna. Binkošti niso samo spomin prihoda Sv. Duha, marveč tu-tudi ustanovitve sv. katoliške Cerkve. Ta dan se po pridigi apostola Petrk prvič postavijo skupaj pod zastavo Kristusovo, okrog zaničevanega križa, ljudje raznih narodov in jezikov in si po moči božjega duha podajo roke v vidno skupščino, vidno družbo, da v eieno zrno — prvič pognati v\ živi svet----In vstal jet z neba binkoštni šum kakor prihajajočega silnega piša (Dej. 2, 2) in Duh božji je razlil nebeško roso na zemljo — in oplojeno zrno je pognalo, vzbrstelo. Glej, ta prvi poganefc — kako je veselo!----Peter govori, dokaže mesijans,tvo in božje poslanstvo Kristusovo, in cele ^evTonl pokrajini. mnn'/iAft .1....... :.. i.__1 • . •*■ " ) Ali ni slo to naglo, silno t Nihče ne more reči, da ne. Tu-fdi krščanstva malo prijazni u-jičenjaki, zgodovinarji, mora-I jo reci, da. Tako priznava n. 'pr. Harnack, ki sicer rad ponižuje krščanstvo, kjer le more: — Vtis, ki so ga imeli cerkveni očetje, da se je njihova vera od generacije do generacije z nerazumljivo hitrostjo širila, odgovarja resnici. 70 let po ustanovitvi prvih pogansko-krščanskih občin v Antiohiji, t. j. občin, .ki so iz poganstva prestopile v krščanstvo, piše Plinij o razširjanju krščanstva v zelo oddaljeni Bitiniji v najkrepkejših izrazdh in vidi že ogrožen obstoj drugih ver-^^^^^^^^^HTO let skupščino, vtano nruzoo, ua v miložice ^ pridruži jo tem, ki ^kaže soor glede praz- nji s pomoego iste vere m milo- so ravnokar odprli vrata svo- V»ZllZ/^nlL sti Kristusove, pod vodstvom jega skrivališča, da poneso ime namestnikov Kristusovih,, a-postolov in njihovih naslednikov, stremijo za svojim zadnjim ciljem, za večnim blag-rom svojih neumrljivih duš. Ta tako ustanovljena družba je .tista Cerkev, ki so jo napovedovali preroki, ki je bila judovska sinagoga njena pred-podoba — nevesta Kristusova, mati njegovih vernih, dedinja blagoslova njegovega. To je tista Cerkev, ki bodo njeni vsi kraji in časi in narodi, ki bo šla nezmotljiva skozi stoletja, ki je postavljena na skalo, da jo peklenski viharji lahko stresajo, a porušijo nikoli.... to je Cerkev — krona vsega Kris- Gospodovo sirom zemlje..... Cerkev, ta hip rojena, že objema — kakor mati — najrazličnejše. otroke, zbrane ob prazniku v Jeruzalemu: Parte, Madijece, Elamite in Mezopo-tanice z daljnega vzhoda; prebivalce iz Frigije, Pamfilije in Kapadocrje v Mali Aziji; z juga Arabce, Egipčane, Libijce in Cirenejce; z otokov Sredo- zemskega morja Krečane; in j0. _ novanja Velike noči krščansko cerkveno konfederacijo, ki sega od Lyona do Ede.se in ima Rim za svoje sredisw, Zopet 70 let pozneje izjavlja cesar Deicij, da raj i prenaša v Rimu p/-»mesarja nego krščanskega ikofa; in potem traja komaj še 70 let — in križ se pripne na rimske bojne zastave.... Tako se je razraščalo drevo Cerkve — mogočno, čudovito, z neverjetno hitrost- tudi iz glavnega mesta sveta zastopnike ponosnih Rimljanov. (Dej. 2, 9—11.) Glej, prve ptice neba, ki sedajo na prve odganjajoče veje mogočnega drevesa____Tri tisoč jih i je----A za malo dni jih je že tusovega, t. j. božjega dela na pet tis(W* P(>tcm prileti ga zemlji. — Da je katoliška Cer kev res delo božjih rok in božjega duha, o tem priča več nego en čudež, ki je kakor božji pečat — nam vsem vidno — vtisnjen vanjo. Velik čudež je obstoj te Cerkve skozi vse čaee do današnjega dne, v-kljub viharjem — ki so nad njo besneli. Velik čudež je ves preporod, ki ga je Cerkev človeštvu prinesla na polju verskega, moralnega in socialnega življenja. Velik čudež je stanovitnost njenih mučeni-kov, popolnost njenih svetnikov. Velik čudež pa je zlasti tudi žff samo njeno začetno širjenje po zemlji, njeno prvo zavojevanje sveta. O tem poslednjem čudežu nameravam malo več izpregovoriti v dveh govorih. In sicer bom pokaral v prvem, da se je Cerkev Kristusova zares nepričakovano hitro razprostrla po vsem širnem svetu, in to vkljub velikim težavam in oviram, jih je srečala na svojem pohodu. V drugem pa bom ugotovil, da to po naravni poti ni bilo mogoče, marveč da je moral biti pri trm delu zraven božji prst. V$er to pa bom govoril, da mi vsi Cerkev, katere otroci smo, čim bolj spoznamo, jo kot Svojo mater, od Boga nam dano, ljubimo in ji zvestobo ohranimo do smrti. * Nekega dne je šel Jezus iz Kafarnavma in je sedel zraven Generazeškega jezera. In se je zbralo k njemu veliko ljudi, tako da je moral stopiti v čoln, množica pa je ostala na bregu. Tedaj je Jezus veliko govoril v prilikah. (Mat. 13, 13.) In povedal je množicam tudi to priliko: Nebeško kraljestvo je podobno gorčič-nemu zrnu, katero je človek v-zel in irti svojo njivo vsejal. To vel. Ptiču-roparju podoben, je še ravnokar kljuval ptice, ki so že počivale v vejah Cerkve; zdaj prileti sam in sede kakor krotak golob tudi on na drevo----In zdaj — počakajte le še malo! Apostoli ne str-pe več med zidovi jeruzalemskimi —; ven morajo, ven po celem svetu: Po vsi zemlji je izšel njih glas in do pokrajin zemlje njih besede. (Rim. 10, 18.) Peter, pravi sv. Janez Krizostom, si gsvoji Rim, glavno mesto sveta; Pavel oz-nanjuje evangelij po vsem krogu zemlje; Andrej razlaga nauk modrijanom Grčije; Simon poučuje barbare; Tomaž podaja črnim Etiopcem belo krstno oblačilo; Jakob postavi svojo učeniško s,tolico v Judeji, Marka v Aleksandriji ob bregovih Nilovih; Luka in Matevž pišeta evangelije; Janez obravnava najvišje bogo-znanstvo in deluje v Efezu; Jernej odgaja Likaonce; Filip izpreobrača s svojimi čude-, ž i Frigijce. Zmerom bolj na široko se raztezajo močne veje in mladike Cerkve. In niso več samo nizki in preprosti, ki kakor ptice neba priletavajp, da počivajo v njih. Kmalu se izpreobrne stotnik Kornelij, potem dvomi k kraljice Etiopske, potem rimski prokonzul Sergij Pavel, in kmalu že pošilja apostol narodov Filipija-nom pozdrave celo od kristja- To širjenje Cerkve pa je tem čudovitejše, tem nerazumlji-vejše, ker krščanstvu, čigar 110-šitedjica je bila Cerkev, nikakor niso bila tla ugodna ne med Judi, ne med pogani. Judje so pričakovali vse drugačnega Mesija, nego je bil Kristus. i Upali so, da nastopi, med njimi s slavo in močjo, da stare ž njihovim ram žuleči jarem rimskega gospostva ter ustanovi med njimi in zanje sijajno, nad vse mogočno mesi-jansko kraljestvo. Zato so se pohujševali nad Kristusom, ki je — vse drugače, nego so oni mislili — hodil med njimi v nizkosti in siromaštvu in je u-mrl sramotne smrti na križn. Kako naj se Judje navdušujejo za njegov nauk, za njegovo delo, za Cerikev, družbo njegovih vernikov? Kako naj se oni pridružijo tem vernikom, ko bi Vendar z vero v Kristusa , Odrešeni ka sami priznali pred vsem svetom, da so pravi morilci svojega Mesija?.... Ne! Judje so sovražili, so morali sovražiti e-vangelij Kristusov m vernike njegove. In vendar se je ta evangelij širil med njimi in množili so se med njimi verniki njegovi____ In širil se je evangelij Kristusov med pogani in množili so se med pogani spoznavavci križla. Tem čudovitejša stvar! Samo pomislimo! Kako starodavno in med vsemi narodi razširjeno je bilo poganstvo! S kolikim sijajem in razkošjem je, zlasti po mestih, častilo svoje bogove! Kako je bil kult bogov združen z veselicami, pri katerih je ljudstvo uživalo, pri katerih se je streglo vsem človeškim stras- Ali ni vala novo-platonsko ali stoično filozofijo za edino zveličavno resnico in se rogala na glas veri in vedi križa____ Ali ni bilo nespametno odpadati od tega poganstva? — In še in še pomislimo! Kako je bila poganski uživanjahlepnosti in razuzdanosti krščanska zapoved samozatajevanja, vera v posmrtne blagre stultitia — nesmisel, amentia — norost, dementia — blaznost, barbaron dogma — barbarska vera____ In kako je poganska razuzdanost in hudobija kristjane sovražila, jih delala Odgovorne za vse nesreče, ki so zadevale mesto in deželo: Če Tiber bregove prestopi, pravi Tertuli-jan, če Nil ne napoji žitnih polja, če je mirno nebo, če se trese zemlja, če izbruhne lakota a-li kuga.... vpijejo: Chris-iianos ad leones! Kristjane v levje žrelo!____ In kako' so končno hrula zoper kristjane dejanska preganjanja v Rimu, v provincah, po celem rimskem cesarstvu ves prvi čas, kruto, krvavo, nezaslišano — — O, ali ni bilo po človeško nemogoče odpasti od, tega poganstva in se združevati pod prapor Kristusov in njegovih vernih?____ In vendar — fti vendar-- * Nočem, častiti poslušavci, da kličete: Božje delo! — dokler ne slišite še drugih stvari do konca. Tode eno mi morate priznati že po tem, kar ste. •zdaj čuli: Velika in močna je bila ideja krščanstva, kristalizirana v Cerkvi, da si je v-kljub tako silnim zaprekam tako naglo utrla pot po svetu. Preti to veličino in močjo se-moramo klanjati vsi, ki imamo oko in srce rnlprto za resnico ____ Kako tedaj tisti, ki rujejo zoper vero in Cerkev ? Oni velike in mogočne ideje ne spoštujejo. A kdor velikih in močnih idej ne spoštuje, ta je — da ne rečem drugega -majhen človek! ~ Amen. nov, ki so na dvoru samega cesarja Nerona: — Pozdravijo tem in nasladam!.... vas bratje, kateri, so z menoj, pozdravijo vas vsi sveti, posebno pa, kateri so iz cesarjeve hiše. (Fil. 4, 22.) Potem pridejo tudi učenjaki in filozof je: vsi razni Dioniziji in Justini in Atenagori in Klemen-ti, Ignacij, Polikarpi, Quadrat! Aristidi —. . In potem še malo — in drevo Cerkve ob- je sicer najmanjše izmed vseli'senči vse narode. Komaj se. semen; kadar pa zraste, je ve- Jpiše leto 150, in sveti Justin že čje kakor vsa zelišča, in je trdi, da ni več ne barbarskih, drevo, tako, da ptice izpod ne- ne grških ljudstev, kjtr bi se ba pridejo irt prebivajo na nje- ne opravljale molitve v imenu govih vejah. (Tam. 31—32.) —To je v priliki Cerkev Kristusova. Kot majhno zrno jo je Kristus vsejal. Dvanajst ribečevapostolov, nekaj' elru-gih učencev, nekaj pobožnih žena: to je bila setev —; druž-|li: mesta, otoke, ha, tako majhna, da jo je vso prosta mesta; celo Jezusovem. In še se ne pisei leto 200, in že kliče iz Afrike Tertulijan rimskim oblastnikom ponosno in zmagoslavno: M včeraj smo (mi kristjani) — in že smo vse vaše napolni- bilo abotno odpadati od tega poganstva? — In še pomislimo! Kako je bila ideja poganstva tesno spojena z rims ko državno idejo, kako'je veljalo češčenje bogov za pravi temelj države, za neobhodni pogoj njene sreče, moči; veličine — tako da so bili kristjani zasramovani kot faction illi-cita — nedovoljena stranka, kot hostes publici — sovražniki javne blaginje!_____ f Ali ni bilo predzno odpadati od tega poganstva? — In še pomislimo! Kako se je vsa brezmejna rimska in grška oholost, vzvišena nad vse druge narode, posmehovala Kristusu, za-sinu judovskega nicevanemu ljudstva; kakor se je zgražala, trdnjave, da bi morala kot Boga njega, ____ taborišča, ki je kakor hudodelec umrl na shodnice in uprave; palače in j križu.... in kako je vsa po-senat in forum — samo mali- ganska veda, negovana od raz- obsegla dvorana zadnje večerih kjer je v strahu pred Judi ...------- --------. . _ - ti-. - — -- — — Čakaj a prihoda Sv. Duha, ko.kovalske templje smo vam pu- nih Celzov Porfmjev, Lucia- Se obstojala je imelo seme - neznatno gor- stili., u^i^imA**0*' Filostranov - proglaša cijja bo-še o ZNAMENIT GOVOR PODPREDSEDNIKA ZDRU2E NIH DRŽAV. Dne 21. maja t. 1. se je vršilo v mestu Des Moines, Iowa letno zborovanje prezbiteri-jancev, na katero je bil kot glavni govornik povabljen tudi podpredsednik Združenih držav Mr. Calvin S. Coolidge. Kako sodbo ima naš sedanji podpredsednik o zgodovini A-merike, naobrazbi, veri in re legiji, lahko posnemamo iz njegovih besed, katiere je pri tej priliki govoril in sicer v tem smislu: "Naše višje institucije učenja niso samo kak privesek naobraznega sistema, ampak so njegova prava podiaga Vsa ljudstva stremijo za svo jim vplivom in inspiracijo ljudstvo morajo voditi pobožni možje in možje z odkritim umom. Ti morajo nadaljevati s svojim neobhodno potrebnim cMovanjjem za ohranitev svobode s tem, da dovedejo v-se ljudstvo do znanja resnice in pravice. - Ljudje bi morali gojiti vedno ve« zaupanja v vero, kajti: bas vei^, je izvir vse zvestobe in pravičnofelii. Vera je izpričevalo večnega namena, pra ve moči in prave plemenitosti za človeško družbo. Ona daje božanstveno pri poznanje do pravičnega vladarja; dalje do razširjevanja ekonomskih vezi in do mirovnih pogodb v mednarodnih zadevah. Vera zastopa edino upanje sveta; v vefri sloni edini motiv, da človeštvo lahko prenaša vsa bremena civilizacije. Narodi izginjajo, civilizacija-živi. Danes ne smemo več dvomiti če bo civilizacija še v bodo-ali ne? Civiliza-obstojala, kajti ista ostane in živi, čeravno posamezni narodi izginjajo; to so resnični fakti, katere nara po trjujejo svetovna zgoaovina. Vprašanje le na;- tane, če bo človeštvo obstoj civilizacije še v bodoče podpiralo in vzdrževalo. To bomo dosegli z izobrazbo ter učenjem ljudstva, da bode izpoznavalo, kaj je pravzaprav svoboda in po kaki poti je mogoče isto pridobivati? I Treba je tudi ljudstvu razumeti pomen civilizacije. Amerika gleda pred vsem z zaupanjem v svojo mednarodno moč, drugič se pa opira na človeštvo. Je nekaj takih o-se*b, ki dvomijo o stalnosti republikanskih inlstitucij, drugi pa dvomijo o nadaljnem obstanku demokracije. Napredek kakega naroda, ozir. plena ni samo odvisen od naobra-zbe, modrosti in učenosti po-edinoeV, temveč po celokupno-sti. Podlaga svobode sloni na veri. Ne trdim, da je baš Amerika odkrila teorijo sv obode in sa-movladanja. Amerika je v-isled tega izaslovela, .'ker ipia tako zmožno ljudstvo, da je te teorije praktično vporabilo in do danes vzdrževalo. Neodtuljiva pravica človeka, da ima pravico do življenja in svobode, in da sic! ga mora ščititi pri izvrševanju svojega poklica — izhaja iz religije. Pravico posameznega človeka do spoznanja človeške pravice, in do spoštovanja poedinca izvira samo na ta način. Kjer koli se je to načelo pravilno u-čiio in priznavalo, so mu teledi-Ili posamezniki in tudi cele skupine. Najprvo je bila v Ameriki /timedena religija, in se le potem je bila ustanovljena svobodna vlada. S tem se je polagoma razvila priložnost do splošne izobrazbo s pomočjo raznih industrij in učnih zavodov. To je polagoma povečalo tudi našo materi jelno prosperiteto. Te institucije si je Amerika postavila ter iste podpirala v veri veonih namenov in v veri na človeštvo." ne v past in zmečka, ali te pa zalije voda. Tiho in počasi se zvečer pomika proti te/bi Duh globoči-ne; poglej kako naglo se bliža v tvoj rov smrtna kuga, smrdljivi puh in plamen. V tem brlogu je zaman vsaka misel na rešitev. Duh globočine te bo s svojo smrdljivo roko objel in položi) k večjemu počitku. Ce pa morda čez leta presta-neš vse nevarnosti rova in dočakaš starost, živel boš samo še nekaj let ker si duševno in telesno do cela izčrpan. In tudi tedaj ti bodo tvoji izkoriščevalci izsesali poslednjo kapljo krvi. Potrt in bolan boš s-posoben samo že za pokopališče revežev. RUSKI PREGOVORI. , Nepreskušen prijatelj je podoben nerazbitemu orehu. Lisica, čeravno spi, šteje kokoši. Najbolj potrpežljiva tvarina na svetu jo papir, ker prenese vse, kar nanj napišeš. Pijanec, čeravno stoji do vratu v vodi, bo še vedno zahteval pijačo trdeč da je žejen. Pri izbiranju žene rabi bolj ušesa kakor pa oči. Če si že v sredo povžil ves hleb kruha, ti ne bo preostala za četrtek nobena skorjica več. Dokler solnce sije, ne oziraj se za mesecom. Dolg in beda sta soseda. Volk in ovca nista še nikdar pila bratovščine; ogibaj se vedno volka v ovčji koži. Ne nosi preveč ošabno svoje glave; po tvoji smrti bodo tudi ošalmosti zagrebli v jamo. Imej sočutje z onim, ki se joka od srca. SANJE V TUJINI. V tujini v sanje se zatapljam. Krog me oblačna, temna noč. ,De'ževnin( prislužkujem kapljam, šume na drevje padajoč. Na trudno oko sail mi sili..., Solnčna luc najboljše zdravilo zoper jetiko. Sol učni luči se že dolga leta pripisuje posebna zdravilna nux\ Do jasnega spoznavanja pa so zdravniki prišli šele zadnja le.ta^ ko se je moglo dokazati, kako in kje solnce najbolj učinkuje. Dr. Rollier je v Lejsinu prvi ustanovil posebno kliniko za solnčno zdravljenje; zdaj imamo že, tri take v višini 1250, 1350 in 1450 jm, , Dokazalo se je, da solnce u-činkuje po svojih ultravijoli-častih žarkih; v šoli se nam je pokazalo, kako so v solnčni luči razni žarki, ki jih vidimo v mavrici ločene; v nji so pa še poslušam, sanjam,... gozd su-id™^ katerih s prostim oče- mi som ne zapazimo, med temi ta-moj gozd preljuibljeni v daljini, v daljini, v dragi domovini? Na bukve kaplje vdarjajo, se ž njimi pogovarjajo, šepet po bukovju širi. Kako prijetno me umiri šumenje z dragih rodnih tal! Ustavi čustev se naval, izmučena mi klone glava, zapre se trudno mi oko... s čarobno silo me sladko šumenje z rodnih tal uspava. Fr. N. RUDARJU. (Prosto prestavljeno v prozo po angleški pesmi "In the Mines"; zložil Geonge Allan England.) Zakopan globoko v temnem zemskem rovu, daleč od zlatega solnca in zraka, daleč doli v grobnici za žive se mučiš noč in dan. Od svitanja zore do mraka vrtaš, biješ in koplješ neprestano. Mučno iii naporno je tvoje delo. Nikdar se fie odpočiješ in nimaš časa opazovati krasoto narave; če je zima ali slana ; osobito ko se na-m pomlad prijazno smehlja. Tvoje življenje je vedno enakomerno in suhoparno; neprestano suženjstvo in gorje. Vedno se postavljaš v smrtno nevarnost med strupenimi plini. Ti vrtaš in podiraš cele skalnate stene, kjer je vedna nevarnost doma. Potiš se in zdihuješ; laziš po ma)ih rovih kot krt in koplješ trdo steno nad glavo, ki te vsak trenotek liih^0 atis-, kozvani ultravijoličasti žarki. Dokazalo se je, da ti žarki delajo kožo rjavo (pigment), in koder kc^a rjavi, s?, bolezen (tuberkuloza) ozdravi ja. Zdravniki so tudi našli, da ti ultravijoličasti žarki v višini bolj učinkujejo, kakor v nižini, in da je razlika pozimi največja. V nižini je zrak vlažen in prašen, to pa popije zravilne vijoličasto, »žarke, i Zanimivo je, da se solnčni žarki najbolj primejo človega, ki ima rjave lase, manj bolnikov s svetlimi lasmi, naslabše pa rdečelasih. lil Cigarete 10* DOBRE SO! Zastave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J. . EMIL BACHMAN - izdeluje 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111. .JEDNOTE" Izhaja vsako sredo. Lastnina Kranjsko-Slovcnske Katoliške Jednote v Združenih državah t ameriških. 1004 N. Chicago St.t Uredništvo in trpravniStvo: Telefon 1048. JOLIET, ILL. Za člane, na leto Za nečlane__ Za iaozemstvo _ Naročnina: ______$1.20 .......$2.00 ___$3.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA. Mainted by and in the interest of the order. Issued every Wednesday. 1004 N. Chicago St OFFICE: Phone: 1048 JOLIET, ILL. ___ Hill — -r-r ■ 1 . ... J. o. F. L. I. S. oziroma njih jeziku, hi lahko naštela igotovo še enkrat večfobrnete pismeno na Bureau of ameriških Jugoslovanov kakor jiii je pa naštela po nepravem; Mines, Washington, D. C. načinu na podlagi označbe n jih rojstne dežele. V bivši Avstro- " " 1 1 Ogrski je živelo pred vojno 10 različnih narodnosti: Nemci,Ogri Slovenci, Hrvatje, Srbi, Cehi, Slovaki, Poljaki, Italijani in Turki; torej je popolnoma napačno in krivično računati izseljenca p onjegovi rojstni deželi, ako gre pri tem za njegov materin jezik, oziroma narodnost. na leto okrog 2,750,000,000. Za prevoz pošte se rabi 65,-(XX),000 vreč; skupno omrežje železnic, po katerih se prevaža pošto pa znaša 250,000 milj; s temi vrečami bi se lahko naredilo velikansko streho nad celim distriktom Kolumbije, ki Statistično klanje? Zinani tujejezični informacijski urad v New Yorku (F. L. I. S.) je priobčil v svojem buletinu št. 5 za mesec avgust zanimiv članek pod naslovom "A Statistical Massacre f", katerega prinašamo na tem mestu dobesedno v slovenskem prevodu. Iz teh vrstic je posmeti, da dela vlada Združenih držav baš nam Jugoslovanom veliko krivico na podlagi nove naseljniške postave, ker predpisana 3 odstotna kvota naših priseljencev ni pravilno izračunjena. Omenjeni članek se glasi: "Vojna ni samo agentura za izredčenje kakega naroda; tudi kako krivično ljudsko štetje postane lahko v tem oziru u-ničljivo. Po sedanji našeljeniški postavi je za Jugoslovane (Jo ločena letna kvota 6,426 priseljencev, ali 3 odstotke izmed celokupnega števila onih oseb, ki so bile rojene v sedanji Jugoslaviji in ki so v Združenih državah živele leta 1910. Te številke, katere so izdelali razni državni uradniki (državni tajnik, trgovinski tajnik in delavski tajnik) se opirajo na podlagi števila ljudskega štetja iz leta 1910 in nam kažejo, da je d. 1910 v Združenih državah živelo samo 214,200 Jugoslovanov. Priseljniški urad ima črno na belem zapisano, da je med leti 1910 do 1920 semkaj prišlo 90,837 več Jugoslovanov, kakor se je pa istih v tem času izselilo. Leta 1920 bi moralo torej tukaj živeti najmanj 305,037 Jugoslovanov (če bi nihče izmed njih ne umrl). Koliko jih pa vlada v svojem poročilu za leto 1920 izkazuje! Samo 169,437; torej jih je moralo po tom računanju umreti 135,600!? To veliko število nam znači, da jih je u-mrlo 70 na vsakih 1000, kar je pa naravnost v nasprotju z državno statistiko umrljivosti v letih 1910—1920. Število u-mrljivosti ljudstva je znašalo v tem času samo 14.17 na 1 tisoč; 5 krat več Jugoslovanov gotovo ni zadnjih 10 let umrlo. Pri tem je treba omeniti, da bi se morale številke iinozem-cev pri ljudskem štetju opirati na njih rojstne kraje, ne pa samo na njih narodnost. Stvar bi se v tem oziru ujemala, ako se o-ziraino na izid minule svetovne vojne in prvih balkanskih vojn (1. 1912—1913), kajti svoječasno gotove pokrajine Avstrije, O-grske in Turčije, kjer so živeli Srbi, Hrvatje in Slovenci (Jugoslovani) so štele največ teh narodov in so bile skoro vse po vojni pridelje-ne današnji Jugoslaviji. Pri tem se mora vpošte-vati še veliko število Jugoslovanov, ki niso bili rojeni v Jugoslaviji; tudi 16 število gotovo prekaša število narodov rojenih v Jugoslaviji, ki niso Srbi, Hrvatje in Slovenci rojeni so bili v resnici na jugoslovanski zemlji, torej se mora iste prištevati k Jugoslovanom. Dalje najdemo tudi veliko razliko pri kvoti Jugoslovanov na lingvistični (jezikoslovni) podlagi, katero je vlada vpošte-vala pri zadnjem popisovanju ljudstva. Leta 1910 je v Združenih državah živelo 247,641 tujerodnih Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov. (Bolgare je vlada namreč tudi prištela v skupino Jugoslovanov). Od 1. 1910—1920 so je semkaj na novo priselilo 93,182 izseljencev gorioznačenih narodnosti; in vendar nam kaže uradno poročilo ljudskega štetja iz leta 1920 skupno število tu živečih Jugoslovanov samo 241,441. Ali jih je torej zadnjih 10 let morda umrlo 99,382 oziroma 40 na vsakih 1,000, kar nikakor ni mogoče, kot smo že gori na podlagi uradne statistike navedli. Kje je torej napaka, ali razlika f Po našenunnenju je bila določena kvota Jugoslovaniov na podliagi ljudskega štetja iz 1. 1910 nepravilno izdelana; ali da nima naseljoniški urad točnih podatkov o izseljevanju in priseljevanju Jugoslovanov, ali da je bilo štetje Jugoslovanov leta 1920 nepravilno narejeno. V zadnjem slučaju se je nedvomno številno tu živečih Jugoslovanov prezrlo, ali so jih pa enumeratorji (popisovalni agentje) smatrali za drugorodcef Mnogo Jugoslovanov je bilo rojenih v onih deželah in pokrajinah, ki so svoječasno pripadale Avstriji, Ogrski in Turčiji; radi nesporazuma med temi izseljenci in popisovalnimi figenti se je označene še vedno smatralo rojenim v onih bivših avstrijskih pokrajinah; v resnici bi se pa moralo vse te prišteti k izseljencem Jugoslavije." Dostavek uredništva: \ Ne samo Jugoslovani, ampak tudi Čehi, in Slovaki so v tem prizadeti. Culi smo, da se je V tem oziru velika Češka narodna zveza že obrnila na pristojno mesto; toda ni dosegla nikake-ga uspeha. Ta zadeva je v obče tako komplicirana, da jo je težko rešiti. Ko se je vršilo 1.1910 ljudsko popisovanje, je pretežna večina izseljencev iz Češke in Slovaške, tako tudi na&ih Slovencev •navedla Avstrijo za svojo rojstno deželo, kar jo bilo povsem! DnoGUQilio nntnnlionPQU resnično. Pomniti je treba, da tedaj še ni obstojala sedanja Če-| "DoBlnllJC |IUIIipijDilU0 V ■ hoslovaška republika, ali pa današnja Jugoslav! ja. In tudi pri V teh poletni dneh čitamo zadanjem ljudskem štetju (1. 1920) se je vršila stvarna jednak skoraj vsak dan v časopisih o Jaz ne morem trditi, da sem bil n. pri pred 45 leti rojen ljudeh, ki so se vtopili, in radi r Jugoslaviji, ko o nji še ni bilo ne duha, ne sluha; tako je tudi tega ni odveč, da tu navedemo k bivši Ogrski je pred voljno spadalo okrog j nekoliko navodil, ki jih je ob- Pošta Združ. Držav.kiat'tako 11111 Mlava visi in Poštni oddelek Združenih "J Vmla iz »st in *rla-držav pod vodstvom generalne- (kJstralU 1181 T* ga poštarja Dr. Hubert Work-a tuf Tu\ je največje prometno podjetje ^ali "chmmg *um." Ne na nebu, ka ti z.^vezanjem na svetu, kajti skupni promet ^v°ga ^V^' J* T- f tega oddelka znaša vsako leto lukamor1 (ialec: N,evcakaJ' da nad tri milijarde dolarjev. . jl,rule z ne pa silno pritisne lla v. zlepil, bi lahko vso zemljo 8 topljenčevo telo. To vse naj krata z njo prevezah |traja dvo sekundi. £>okkm. Dalje se proda na leto 1,250,- (lrže^ dlaili lla i8tem mestu> 000 dopisnic; te dopisnice polo-'zazibaj 8e po^si liazaj/tako zene ena poleg druge bi tvorile da dvigneš pritiske in se po razdaljo 100,000 milj; kuvert, dveh liadaljllih aekundah p(>_ ali zalepk z enakimi se proda vrnež zopet v prvotni položaj. Ponovi to zibanje naprej in nazaj okoli petnajstkat. Popolno dihanje traja okolo *ti-ri raekunde; radi tega ravnaj te gibljeje po svojem lastnem dihanju. Med tem ko nadaljuješ s te- znaša 69 štirjaških milj povr- poskiini umetnega dihanja, £jlie . najdi pomočnika, ki naj pote- Lansko leto je poštni odde- Slle ven vt«pLi^ičev jtesik, ako lek kupil 720,001) novih poštnih > ul)atlel uaZH.i v usta zik r«d zdrgne nazaj, milj vrvice, 6,500,000 funtov 1,ai pomočnik drži izven ust, papirja, in 6,000,000 jardov « >m ihi poveže z robcem, močnega platna za nabavo no- Rtxbec utegnd obvarovati povili vreč; te vreče bi se lahko m^nika tudi pred tem, da ga eno poleg druge polagalo od ponesrečenec ne ugrizne. Po-New Yorka do San Francisco. tudi naj razveže VSte Pošta Združenih držav je'Plesno oblačilo okolo v,top-tudi največje ekspresno pod- Ijončevega vratu, prsi in pasa. jet je; letos bo znašalo skupno- dovoli ljudem, da se gne-stevilo teh zavitkov na mesec tijo okolo tebe in s tem prepre-vsako osebo v Ameriki; lani se čijo dohod svežega zraka. V-je p o pošti poslalo v'iuozem- .topljencu naj bo g or ko; zato stvo 36,716,396 funtov raznega ga dobro pokrij in j>ostavi o-blaga. ■ |kolo njega tof)le opeke, stekle- . Stric Sam ima v svoji oskrbi nice ali gumijeve vreče z gorko tudi največje denarno podjetje vodo. Zavij te tople predme-ali banko, kajti v poštni lira- te, da se vtopljenec ne opeče, nilnici je sedaj na obresti nalo- Nadaljuj z umetnim dihanjem žeenih okrog 150 milijonov do- brez prestanka, dokler se ne larjev; število vlagateljev zjia- pojavi naravno dihanje, ali v-ša nad 500,000. Vsako leto se saj tekom treh ur. Ako se na-izda nad 150,000,000 poštfiihi ravno dihanje ps/Uvi^ ;potem nakaznic povprečno po $10 ena.1 ko se je pojavilo, vporabi zopet V svrho varnosti predd izgu- umetno dihanje, boje naša pošta lansko leto za-j Ne daj mu nikakih pijač v varovala 116,326,664 zavitkov; llst^ dokler ne pride popolno-odškodnine je izplačala $4,500,-'ma do zaVesti. Naj ponesrc-000 in registrirala 78,205,014 ;,enec ostaiie v svojem položa-raznih pošiljatev za kar so st-'jn Ko je nekoliko prišel k ranke vplačale $7,820.501.00 '^bl, pneaiosi ga na nosilnicali. pristojbine. naisn« v s Čehi inSlovaki. 100,000 naših prekmurskih Slovencev; rojeiii so bili v resnici na ogrski zemlji in so bili tedaj ogrski podaniki, čeravno ni morda nihče izmed njih razumel ogrščine. Ti tudi ne morejo trditi, da so bili rojeni v Jugoslaviji, ker ta čudna država je stara šele dobra 4 leta. Edini pravi, praktični in pravični način) pri ljudskem štet-•ju ali popisovanju bi moral sloneti na^nar* materinem jeziku tega ali onega fa£$enodobnimi nasveti, kako naj se postopa s ponesrečenci v slučaju zadušen ja s plini in plektrjčnoga ga sunka, in izvirajo iz obširnega delovanja tega urada v stvareh reševanja v rudlnikih. "atančna nav()dila s Paberki. Pravijo in pišejo, da je mesto Cleveland, Ohio centrala najlepših deklet izmed vseh drugih mest v Združenih državah. Vse mogoče? — Te dni je baje neki pečlar iz Indiana-polisa, Ind. (pa menda ne slovenski!!) pisal policijskemu načelniku v Cleveland, da naj mu izbere in pošlje eno izmed teh krasotic. Pač slabo znamenje za samce iz Indiane! Lepe so mladenke v Clevelandu; tudi Indianapolis gotovo ni brez njih, a najlepše so pa brez ugovora naše Joliet-čanke. Slike naših Jolietčank tiska največja tvornica stenskih koledarjev na svetu, (Ger-laeli-Barklow) in iste pošilja po celem svetu. Nikakor ne smemo naši sloven ski metropoli jemati priznanja, da ne napreduje v kulturnem oziru. V kratkem času so otvo-rili svoje pisarne kar' trije novi slovenski odvetniki in en zobozdravnik; zdaj imajo ondi dva slovenska zdravnik^, šest odvetnikov in tri zobozdravnike; mi Jolietčani moramo biti pa zadovoljni samo z enim slovenskim zdravnikom, pa še ta živi sedaj v Londonu na Angl-škem. • Mesto Cleveland bo posebno za nas zanimivo danes leto, ko se bo ondi baš ta čas vršila XV. konvencija K. S. K. Jednote. • Najboljše pivo znajo variti Čehi, pa ne samo v Plznu, ampak tudi v Chicagu. Ta obrt se osobito zadnji čas doma, ali po hišah razvija. Ker živijo^ tudi naši Slovenci v bližini češkega osrčja (na Blue Isld., Ashland Ave in 18. cesti) so se tudi leti tega hišnega dela oprejeli, osobito moški; skuhajo vam namreč tako izboren ječmenovec v zdravilne svrhe, da celo češkega poseka. Skoda, da kak ekspertni mojster lie izda nove knjige "Spreten kuhar", po imenu; to bi bil v resnici praktičen napredek k lepi slovenski literaturi na ameriškim tleh, ker bi lahko vživali sadove tega literaranega dela na — litre. * V Evropi je 25 milijonov več žensk kot moških, tak • da pride na 1000 moških 1111 žensk. V Ameriki je pa včasih komu e ena odveč. • * Odkar živimo v Volsteadovi dobi,je nastalo tudi med iimeri-škimi Slovenci mnogo novih i-men, bodisi domačih ali tujk, osobito pri označbi pijače. Tako ponekod v Jolietu delajo in kuhajo vino iz regratovih rož, iz bezgrivega cvetja in sladkih murv. Med vsemi je najbolje slednje imenovano. Srečni rojaki, ki živijo na naši slavni marmornati cesti na hribčku; tam je največ murvnih dreves in tam je dobiti tudi najboljšo murv no kapljco! slovanov, pa niso mogli spraviti ene razstavne stojnice skupaj. Naša svetovno znana ribniška suha roba bi Anieri-kance gotovo zanimala; nas bi pa najbolj zanimala krasna pisarniška uprava bivšega J. R. Z. če bi jo rešitelji primorskih Slovencev razstavili; dalje nekaj produktov Jugoslav Commercial Boarda, nekaj črk bivše Blaznikove tiskarne v Ljubljani in pa najnovejša slika iskrenega kraljevega prijatelja g. Etbina K. Jugoslavija napreduje osobito v finančnem oziru. Dne 10. julija t. 1. se je v Ljubljani plačevalo za en ameriški dolar K 332. —, dne. 14. jul. K 324,—, dne 17. julija pa K 325.— Ti prešmentani dolar, kako preglavico delaš našim jugoslovanskim verižni kom! • Izmed vseli držav na svetu ima gotovo najbolj zanimivo ministrstvo kraljevina SHS. O tem čitamo v nekem staro-kranjskem listu sledeče: " Ministrstvo za narodno zdravje in stenice. Ministrstvo za narodno zdravje inia strašno posla- Sedaj razglaša po bel-grajskih listih, naj se oni Bel-grajčani, ki žele, da jim ministrstvo za narodno zdravje očisti njihova stanovanja od steuic, javijo ministrstvu vsaj 2—3 tedne pred onim dnem katerega žele stanovanje očistiti. Nimamo nič proti temu, čc se hočejo Belgrajoani znebiti sitne steničje zalege, toda ministrstva — tudi če so ministrstva za narodno zdravje — vendar nimajo s takimi bjigatelami, nobenega direktnega opravka. Za take stvari naj se brigajo občine, društva ali kdorkoli,ne pa najvišja državna oblast! Danes vidimo vedno jasneje, kako velika upravna napaka je okolnost, da Belgrad nima poleg centralnega ministrstva svoje posebne pokrajinske vlade, ampak je minister vse v eni osebi: župan, okrajni glavar, deželni predsednik in minister. V velikih državah taka unifi-kacija ni mogoča, niti takrat ne, če gre za stenice.'' Pri tem nikakor ne obsojamo ministra za narodno zdravje, da tako skrbi za svoje drago bolgrajsko ljudstvo. To je v resnici pravi ljudski minister, katerega imajo gotovo Belgraj-čanke in lastniki hotelov v časti, ker jim ni treba samim nadležnih stenic pokončavati; vse to (gre na državne stroške. Srečna stenica, če jo sam minister ubije. Morda bodo k stenicam prišteli še nadležne ščurke, uši, miši in podgane? Ubogi belgrajski mački! Koliko znašajo posebne dnevnice in tan-tijeme tega ministra ni znano. Svoboda. "Svoboda!" jo klicala papiga v kfeiti in je o prvi priložnosti, ko so bila vratca odprta, smuknila na svobodo pod milo nebo. Letala je in vpila spočetka kot nora okrog. Kma-Ju pa so jo zagledale ptice ro-parice ter jo začele preganjati. S težavo se jim je, skrila v gos-Neka naročnica v Wyomiiigu to *mrcH\i°- Tam je prem i-misli, da ima urediiik in uprav- sljevala vse opasno^ti ljube nig "Glasila" svojo banko in'svobode. Pridružil se. je kma-potovalno pisarno. V svojem lu tudi glad. Že prvo noč, v pismu za prememibo naslova je kateri: je uživala zlato tsvobo-namreč označila ime nekega S(' j ' je želodec morn o stis-bankirja, da ji naj naš list na Se večjo tesnobo je čuti- novi naslov pošilja. To prinašamo brez vsakega drugoga la drugi dan. Tretji dan ni mogla več prestajati, pa je re-komentarja. kla: "Vrnila se bom h gos- podarju, ker od same svobode Na nekem pomolu v Chicagu »i mogočo živeti!" To rekši je ^letela na odprto okno in se vrnila v kletko, kjt,r e našla točno joti. Gospodar pa je za njo vratca zaprl ter ji se vrši te dni velika razstava (Pageant of Progress). Na tej .razstavi imajo v Chicagu živeči tujerodci svoje posefone stojnice (pavilijone) z raznovrstnimi razstavljenimi predmeti. Videli smo belgijski pavili-jon, francoski, švicarski, japonski, panamski, poljski, kanjad-!ski in italijanski. Čudno, i V Chicagu živi nad 20,000 Jt%o- s prstom namignil rekoč: '4Lepa je sice.r svoboda, a živeti ne smemo po njej, ampak po pane ti!" Molčati ni nobena umetnost, pa je vendar težko. K« S. K. m Jednota Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898 GLAVNI URAD: JOLIET, III. Telefon 1048. Od ustanovitve do 1. avgusta 1922 skupna izplačana podpora $2,105,165.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, IlL I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo, Colo. II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet, 111. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10th St., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa, .NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, st. 26 Tenth St., North Chicago, 111. Martin Sh-ukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st. 1000 N. Chicago St., Joliet, IlL * POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St., Joliet, IlL Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F.J Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Johiv Dečman, Box 529, Forest City, Pa. v UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE":-Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Telefon 1048. JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St., Joliet. IlL« Iz urada gl. tajnika K. S. K. J. FINANČNO POROČILO K. S. K. JEDNOTE ZA MESEC JULIJ 1922. Asesment 7—22. I Plačali na .Smrtnina Dr. št. ases. 7-22 Poškod-nina 1 3. . 4. . 5. . 7. . 8. . 10. . 11. . 11. . 12. . 13. . 14. . M. . 16. . 17. . 20.'. 21. . 23. . 24. . 25. . 29. 30. . 32. . 32. . 33. . 38. . 39. . 40. . 41. . 41. . 42. . 43. . 44. . 4,"). . 46. . 47. . 49. . 50. . 51. . 52. . 53. . 54. . 55. . 56i . 57. . 58. . 59. . 60. . (il. . 62. . 63. . 64. . (m. . 61). . 70. . 71. . 72. . 73. . 74. . 75. . 75. . 77. . 78. . 80. . 81. . 83. . 84. s-"). . 86. . 87. . 88. . 8«>. . 90. . 91. . 92. . 93. . 94. . 95. . 97. . 97. . 101. 103. 104. 337.44| 774.401 253.141 184.85| 235.96j 782.631 190.60 36.33 168.20 169.90 4-57.41 104.59 425.70 250.3» 209.00 59.56 159.68 123.50 119.43 10.93 719.92 647.41 585.93 I3&73 138.73 199.98 164.35 32.08 184.36 226.24 155.56 343.22[ 190.44! 333.23 j 106.161 103.62| 149.00; 97.30; 433.26 79.29 209.64 309.82 125.56 397.05 230.56 169.86 165.77 435.29 87.14 155.03 36.99 326.28 135.48 230.50 56.81 146.79 9.98 225.79 52.43 128.05 101.59 101.59 252.96 267.63 297.22 291.57 58.14 27.86 ' 86.17 120.49 166.15 64.50 162.63 46.71 150.15 120.92 184.48 74.27 144.12 49.46 45.00 106.10 95.85 161.73 99.13 $ 500.00 1000.00 1000.00 500.00 1,500.00 1,000.00 1,000.00 600.00 500.00 $ 50.00 50.00 $ 193.50 30.50 50.00 250.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 Centr. bol, podp. Dol got raj. bol, podp. 108.00 77.00 15.50 88.50 90.00 31.00 29.00 S-'' N* n 212.00 135.00 32.00 44.00 19.00 47.00 28.00 120.00 i r 75' m 7F 105....... 82.08 108....... 181.49 175.00 62.55 110....... 95.19 Ill....... 81.95 152.04 113:...... 90.07 114....... 74.08 il5....... J77.90 118....... 38.20 64.83 120....... ' 221.79 121....... 55.63 50.86 122....... 63.76 123....... 100.43 124....... 15.03 25.79 128. ...... - 78.71 129....... 16.77 130. ...... 7.73 131....... 267.35 132......: 146.17 145.45 31.06 54.16 140.71 139.67 105.60 139....... ' 50.94 41.85 143....... 40.01 185.50 145....... 48.65 146....... 142.74 147....... 65.94 148....... 70.61 61.32 150....... 104.99 152....... 94.08 153....... 84.96 154....... 18.68 156....... 135.74 157....... 78.33 158..... 29.08 160....... 57.35 161....... 35.88 161....... 32.98 162....... 440.06 163....... 285.34 140.02 165....... 59.60 166....... 58.08 167....... 10.11 168....... 84.66 70.75 170....... 18.72 171....... 24.16 172....... 97.95 Skupaj $22,586.25 400.00 250.00 50.00 50.00 42.00 34.00 48.00 14.00 47.00 46.00 71.00 15.00 $22,586.25 «8,000.00 $1,000.00 $1,560.00 £120.00 Preostanek 1. julija 1922'...................•...........$932,484.06 Prejemki tekom meseca julija 1922. Prejeli od društev .......................$ 22,586.25 Obresti...........................1,464.39 Vrnjena posmrtnimi Ane in Viktor Pibernik po pok. J Josipu Pibernik (pd določilu gl. odbora) ............................. 10.00 Provizija pri obveznicah .................. 195.23 $ 24,255.87 Vse društvene odbornike prizadetih društev opozarjam na pravila člen "M", točko 29, pokvaril! Nepristranski, re-j pek()& den obiskujejo in na bolniškem žoir- nad slovenskimi sodrz listu označijo kako so našli bolnika in če je vreden podpore. O tem morajo poročati na prihodnji seji." Gotova društva so do sedaj omenjeno točko popolnoma prezirala. Listine so se morale vračati društvom za pojasnilo, zakaj niso obiskovalci istih podpisali. Vbodoee se bo pri tem zelo strogo pazilo in v slučajih, kjer ne bodo bolniške nakaznice v smislu omenjene točke Jednotinih pravil podpisane od bolniških nadzornikov se istih sploh ne-bode vpošte-valo in bolniška podpora se takim bolnikom ne bo izplačala. Toliko v blagohtno pojasnilo in naznanje. Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J. Izplačali: Posnirtnine ...............................$ 8,000.00 Poškodniue ............................... 1,000.00 Centr. bolniške podpore .......................1,560.00 Dolgotrajne bolniške podpore.............. 120.00 Razni stroški ............................. 5,094.99 $956,739.93 Krn. Gorica, 18.julija. Nepreglodana ju vrsta krivic in nasi 1 j, ki jih je italijanstvo zagrešilo nad našim narodom že pod avstrijskim režimom, posebno pa odkar je njihova oblast podjarmila naše primorske pokrajine. Iz te nepregledno gromade krivic i rt činov se pa dviga eden kot najtemnejši in najpošastnejši: Krn. Krn, ki jet pogodil nase ljudstvo z bičem sredi obraza in mu pljunil vanj, Krn, ki nas peče in duši "kakor živ ogelj. Zaradi poškodovanega krnskega spomenika so divjale faši-stovske tolpe po naših krajih in pognal«! nedolžno prebivalstvo v gore in gozdove kakor brezpravno zver. A to še ni bilo najhujše. Strašnej-še je bilo nasilje, ki so ga izvršili nad dušo naroda, ko st/ ga prisilili, da je izvršefval _____ ____ v- ljani, jih strahovali in jim pri-zadiejali najgrenkeysa poniža-nja. Vse to z vednostjo in deloma celo s sodelovanjem italijanskih oblasti, kamo-li da bi bila oblast katerega izmed krivcev, ki so zlostavljali Slovence na njih lastni zemlji, v njih lastnih domovih, poklicala na odgovornost. Ali so italijanski nacionalis-ti popolnoma pozabili, kak snu sadove so v dušah njihovega naroda rodile manjše krivice in nasilja avstrijsko uprave? Ali mislijo, da se krivica maščuje samo tedaj, kadar gre zanjo in njihove koristi, da pa večna pravica izgubi svojo veljavo in svojo moč, kadar gre za — Slovence, kadar so tlači-telji oni sami f Italijani naj vedo, da krivica in ponižanje, ki ga j a i i oživelo slovensko ljudstvo v imenu Krna, peče v duši celokupni slovenski narod, ki tega nikdar ne bo poza In'. S Krnom so Italijani ukazali svojo lastno zgodovino u: se globoko* zadolžili pred svetovno zgodo-. vino. Kadar prihruje nadnje nekoč nesreča, naj se spomnijo na — Krn ! PISMO IZ GORICE. 20. julija 11)22. Zadnja poročila iz Kobarida in okolice, ki navajajo podrobnosti, so nam prinesla še mnogo zanimivih stvari. Tako n. pr. izvemo, da niti Lahi sami ne morejo vedeti, koliko jih je bilo na vrhu Krna in se je neki častnik sam izrazil, da jih ,jc bilo le kakih deset. Pri sv. maši, ki jo je imel libuŠenjski prek\ g. kurat vsled slabega v-remena na planini Zaslap, ni bilo navzočega niti enega La- ''Badostilna" dejanja za čin, Pa- so faiistl v Koba_ k. ga ni qagread, dejanja, s ^ me(, jntnuijo KV. zgrajali in hoteli s harmoniko Preostanek 31. julija 1922 ....................,...$940,964.94 . .Josip Zalar, gl. tajnik. POJASNILO društvom K. S. K. J. spadajo-čim v Centralni bolniški oddelek! Pri zadnjem pregledovanju knjig v gl. urada K. S. K. Jednote som opazil, da nekatera društva prav mak) pazijo na s-voje bolne člai^e. Da, tudi v več slučajih mož in žena od onega in istejga društva sta bila deležna bolniške podpore in to celo več mesecev zaporedoma. Kes je, ,da se slučajno kaj takega prigodi, a'li to je preveč slučajev. Vsak član(ica), kateri je čital polletni račun K. S. K. J. v '' Glasilu" je lahko izprevi-del, da se je dosti več izplačalo bolniške podpore kakor se je pa prejelo tozadevnega ases-menta od društev. Ni se treba zanašati na Jednoto, kot nekateri pravijo: 4'O, saj Jednota plača dobro." — Kdo je Jednota? Ali nismo mi vsi združeni člani(ice) ena Jednota? Ako Vam gl. tajnik razpošlje posebni asesment, potem se bode-te hudo vali in čemu? Vprašanje je pred Vami: ali hočete pravilno paziti na bolne člane (ice) ali pa hočete višje assesmente plačevati? ker na podlaigi kot je sedaj, je nemogoče izhajati. Toliko v prijazno pojasnilo in upam, da bodo cenjena društva in njih uradniki vpoštevali ter pazili na pravico obeh §frank, ie delovali za procvit članstva iuK. S. K. Jednote. Martin Shukle, 11. nadzornik K. S. K. J. Dostavek gl. tajnka: . Predstoječe pojasnilo, nadzornika br. Martina Shukle, je katerimi jo samemu sebi bil v obraz, samega sebe teptal. K S(> Dreznicaiu streljali nan- pa, da društva zelo površno ^ nadzirajo bolnike, misleč si "Saj Jednota plača." lies je, da se podpora izplaču- .. T . . je iz Jednoti ne blagajne, toda «^vati so ji morala ^enj^ Zukaj pnbiti od kod Jednota dobiva denar? ?b™fka ^aiwnstva in sds- krat bo|no Iz vaših žepov, cenjeni sobrat-(ka m adllla' .^lzu!uu^Z ^ ' je in sosestre. Akobodete paz- ^ potegnil italijansko za- no nadzirali bolnike, bodete s^0 1,a < rc:g, sh^venski otio-tem koristili samemu sebi. Od ^ ^ napeli italyan^ko pesa n, vseh strani se sliši, da so ases-'« kubanski župan Jnreti, e menti zelo visoki, da jih član- P™^1 govor, ki mu ga je bila stvo težko plačuje, in če no- v to svrho izročila vojaška o- V Kobaridu se ju izvršila dne 16. julija "zadostilna" slav-nost v celem obsegu. Priso- v cerkev, kar bi se tudi zg(>di-lo, ča ne bi bili imstopiii orožniki. Italijanske oblasti ni za.sto-jial nihče, pač pa so fašisti milostno dovolili (?) .tobninske-mu civilnemu komisarju, ki mu niso naklonjeni, da naj zastopa oblast, a da ne sme govoriti. Naše ljudstvo jo posebno zbodlo v oči dvoje. Prvič to, da so videli na slavnosti one štiri k obari šk o fašiste, ki so bili par dni preje aretirani ra-jdi divjaškega počenjanja v Kanmeni, ]x>polnoma prosti4, mnogo naših, po krivici za]>r-tih ljudi pa še danes ječi po ječah. Drugo pa je to, da so morali naši otroci, ki so dospeli ob najhujšem dežju in viharju po dve uri daleč v Kobarid, zapeti v naglici naučeno d'Italia", mod tem k ti mod nekim fašistovskim govorom vpili: "Bruti ščavi". Kaj tfikega naše ljudstvo ne bo pcnzabilo naglo. Ljudstvo po naših gorah jo bilo vse preplašeno, tako da je n. pr. v Drežnici na dan nedeljo mnogo ljudi šlo s celo družino od hiše, dasi j', lilo kot iz škafa. Prav je imelo. moramo Še cn-povdarili še stokrat, da oblast ni dovolj j»o-skrbela za vai*nost. rFraftelli o so fašis- jete, da bode sedanji asesment ^^ zakljueil ^ l^vviva i l- še večji kakor je, potem vpoš-1 alia!. ..... tevajte prestoječe pojasnilo: Tako so si Italijani izsilili nadzorujte bolnike! Podpora "zadoščenje" za krnski spoli a.j se dovoli le onim, ki so v nienik. V tem pa italijanske resnici do iste opravičeni, ni-! oblasti kljub zahtidvi Sloven-kakor pa ne "shnulantom", cw že \ edno niso uvecUe pre-ali samo navidezno bolnim. 1 i ska ve, kako se je spomenik t ' ; t SVOJI K SVOJIM! Podpisani toplo priporo am rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo, svojo trgovino z oblko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za žsnske; sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri. JOHN GERM. Slovenski trgovec. 817 East C. St. Pueblo, Colo. M JUGOSLAVIJE Umrl je v Tirnicah Janez si tobak mesto kosila. Ker Vrhovnik, znani tesarski mojster, ki je okrog 100 zvonikov pokril in obesil nebroj zvonov pr:d vojsko in po vojski. Da-si je bil pri svojem rokodelstvu mnogokrat v resni nevarnosti, se je dne 8. julija ponesreči na tleh, ko se je» spodtak-nil nad kolom zabitim v pot ter tako nesrečno padel, da je v-sled poškodb drugi dan u^nrl v 86. letu starosti. Vračal se je z dela v Predvoru. Bil je iz-vanreden talent. N. v m. p.! fantič ni imel tobaka, jo Wran-glovca tako razdražilo, da ga jo močno udaril s puškinim kopitom po rebrih. Fant j«' «v z C dni umrl. Prav nič ne bi škodovala obdukcija, mesta> ja v Slov. ttoricah, je dne P™1 v8abo z hV0Vim cvet" julija utonil v Donavi, kjer se €krawen naP,s "Občina je kooal v družbi svoiih tova- l8lavina7: R««nt\ brez vpit. XT. . v , . . v Ija, veselja, vriska m petja, v-risev. — Njegovi sosolci m ca- ' - . 1 J ' stniki-učitelji so mu priredilibr^z najmanjše cvetice, dostojen pogreb iz vojašnice ah vokra8ka< v tomnih na pokopališče v Petrovaradi- s ovratnicami nu, kier se je g. vojni kurat, ~ tako P" dohodu. Tudi v rodom Slovene^ v vznesenem K<*tilm, kjer so obedovali, je govoru ob grobu poslovil ^ I Padala tašma Videlo se jim pokojnika, medtem ko mu je da se zavedajo resnost, dne- orožniški pevski zbor pod vod- ^ kl.fcI?a bema zainteresiranima delegacijama, je prišlo končno do sporazuma v tem smisly, da tvori tamkaj novo državno mejo bivša deželna meja. — V odseku od Košen ja!:a do Ovševc -poteka meja takole: Od Koše-njaka ob Velbskem potoku do izliva v Dravo, nato v severo-žapadni smeri 'kake štiri kilometre obr08tih pia<.eVa- go dobiti. Ker naša država samo dolguje in nima nikakih terjatev iz tega naslovu, ima velik interes na tem', da se ti dolgovi črtajo. Toda tu je Amerika, kateri t > ne konveni-ra in ki zaradi tega ni privolila \1 V$rtan|bčine Groblje. >Ied Prevalja- dr. Kreka na društvenem uradnike odslavljati, pričeli sprejemati oficirje iz Wranglo-ve armade! In kako to, da sei ti ljudje nameščajo' na najbolj kočljivih postojankah, kot je n. pr. Maribor, in pri najbolj kočljivih uradih, sodišču, carini, obmejni kontroli, brzojavu, pošti itd. Kdo nam razreši to uganko ? ! — Vojaška uprava in narodni poslanci. O izzivanju in napadih na mirne državlja-ie, ki jih izvtšuje po Hercegovini major Tunguz, smo že: poročali. Nedavno je.nekega mirnega občžana napadel celo s sabljo in ga precej ranil. Poslanec Jankovič je vsled tega vložil pri armadnem poveljsit-vu v Sarajevu nujni poziv, da ne 7>adeva tega vročekrvnega majorja malo preiščet. Na svojo popolnoma pravilno vlogo je dobil poslanec od vojaškega poveljstva kot odgovor vse skupaj nazaj, češ, da naj svojo vlogo kolkuje kakor se morajo kolkovati vse druge ni in Pliherkom vodi meja ne-'domu v Selcih se bo vršilo 27. navadne prošnje. msredno na zapadni strani šole avgusta t. 1. Pri tej priliki >b predoru čez cesto in železni- bo imel slavnostni govor dr. 30. Nato se zasuče zopet proti Korošec, zapadu in se spada z dosedan-j Slovenskemu pisatelju dr. jo mejo med občinama Loktica Mencingerju so odkrili na in Senčno brdo, preseka potem njegovi rojstni hiši v Brodu Ta odredba se mora smatrati zapadni dedi občine Lokvica in pri Bohinjski Bistrici spomin- j kot re^resalija 'za šikaniranje* Se krije v nadaljnjem poteku z sko ploščo. Sv. mašo je pri našega zivlja po mažarskili obrnejo med občinama. Lom in tej priliki daroval v podružni- ,lastih. Tako je bilo v Novem Gornje Libuče, kriSa zapadno čni cerkvi sv. Magdalene v .Sadu izgnanih več tovarniških Izgon mažarskih podanikov. Belgrad. Jugoslovanske o-blasti so začele kakor v Bel-gradu, tako tudi®v Vojvodini izganjati mažarske podanike. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti valed večje množine denarja med ljudstvom delaju apekulantje .velika dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Naa denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji ulj ud ni in hitri postrežbi. Mi plainjtrno n* hranilno uiogo po 3 odst. ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete. Naia banka je Qpd raorat-vom vlade Združenih afcjur bi Slanica federalnega rekfenm«-ga sistema. Pri pošiljanju denarja v Jm-goslavijo boditt pridni. Brezvestni rac s c ta r j ^' ija «tavl-ljajo sedaj kr^p^jyp xj&oke. cene, ker sc hočejo pkomtiti * nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za naaTet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino I Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačna THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS v Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 od igostilne Rechl med Mežizo Brodu, monsignor Zupan, in Pliberkom cesto ter se vzpne ( Vojni dolgovi bivše Srbije, nato na vrh Gornje in se nada^ Belgrad, 14. julija 1922- Na ljuje ob zapadni meji mežiške današnji seji ja govoril načel- koli 100 rodbin. ravnateljev, ki niso jugoslovanski državljani. Iz Subo-tice so izgnali na Mažarsko o- Največja slovenska banka v Ameriki Denar v stari kraj Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v vsa mesta in v vsako vas,najhitrejše, najsigurnejše in po najnižjih cenah ter brez v sakega odbitka. Prodajamo šifkarte za vse parobrode preko Oceana in Jadranskega morja Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovino in iz domovine v Ameriko. Naša banka je pod državno kontrolo Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku na SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 WEST 23 STREET. NEW YORK, N. Y. Glavnica $100,000.00. Rez. fond $30.000.00 Sv. Sava. GLASILO K. 8. K. JEDNOTE 16, AVGUSTA 1922. 'Vf* Spisal P. T. Ker se med Jugoslovani neštetokrat sliši ime Sv. Sava ali jed sv. Save, bom morebiti ustregel cenjenim čitateljem, ako jun povem nekoliko zgodovine tega srbskega narodnega svetnika. ^ Srbi so se seznanili s krščanstvom okrog I. S76. Toga leta se je namreč dal krstiti veliki župan Mutimijr in njegovo ljudstvo. K pokristjanjevanju Srbov so veliko pripomogli tudi ucenci sv. Metoda, ki so nekako v tistem času iz Moravske pribežali mini Hrvate, Srbe in Polgare. Ker so bili takrat Srbi nekako v sredi med Rimom in Carigradom, se je rzprva Širil med njimi obojni vpliv.— rimski in bizantinski (čarigrajski). Misijonsko delo izpreobračanja so vršili rimski in bizatinski duhovniki. Politično so bili Srbi ve? ali manj odvisni od Cari- pisovanje, katerega sad je bila preselitev mcmha Simeona na sv. Goro. Nekdanji veliki župan je v meniški halji prepotoval ves polotok sv. Gore, da si ogleda poedinei samostane in njih notranjo uredbo. Oče in sin, oba meniha, sta po daljšem rjizmišljevanju sklonila, da bosta na sv. Gori ustanovila srbski samostan 44v spomin na dinastijo Naman jičev in na korist srbskemu narodu". Kar sta sklenila, sta kmalu tudi izvršila. Na severni st-j rani sv. Gore sta zgradila še danes sloveči samostan Hilan-I dar, za katerega stroške je poskrbel veliki župan Štefan Pr-voveai&uii, sin Nemanja. Stari Nemanja je preživel 8 mesecev v novem samostanu.] Umrl je 13. fobr. 1. 1200. Dallies počiva v samostanski cerkvici v Studoiiilci. Zaradi zaslug lo torefj po Ijudskieim štetju od 1920. leta: 14,878 nasproti 5,929 1. 1910. Vso slovanlslko prebivalstvo mesta New York pa znaša 470,257, Opomba uredništva: Gori izkazano število v New Yorku ziwfcih Slovencev nikakor ni pravilno. Vemo namreč dobro, da ne šteje Greater New York niti 12Cio Slovencev rojenih izvini Združenih držav. Kako so jih zamogli našteti kar nad 5000, tega ne razumo-mo; saj šteje naša jojietska naselbina komaj toliko našega naroda. Tudi tu rojenih otrok ČUDAK. Na državni univerzi v Los Angeles, Calif, bo drugo leto graduiral najstarejši slušatelj tega zavoda, 35 letni Indijanec Charles W. Hamley, ki zbuja v-sled svoje bistrounosti splošno pozornost med profesorji. Ko je navedenec hodil'še v ljudsko šolo je bil tako duševno nerazvit, da je trajalo devet let, dokler ni dovršil 4. razreda; dandanes, ali po preteku več let je pa postal čudak svoje vrste ker ima tako dober spomin. Rasni vešičaki so ga že preiskali in pronašli, da je danes ta vi-sokošolec najbolj bistroumen človek v celi deželi. Spomin, ali um se mu je razvil še le, ko je dopolnil svoje 28 leto. Žo za časa minule svotovne vojne je navedeni Charles Ham-ley zaslovel pri svoji diviziji na Francoskem vsled svojega iz-oniega spomina. Generalni štab ga je namreč uporabljal za sla, ali prenašalca tajnih vesti, toda teh šifriranih poročil ni nosil spisanih na papirju, ampak isaiiio v svoji glavi, kar je bilo najbolj varno. Nekoč ga je neki general poslal k divizijskemu poveljniku z naročilom da naj mu našteje vse blago velikega vojaškega ameriškega skladišča. Ham-ley je svojo nalogo izbomo izvršil ter narekoval po vrsti količino vojnega materijala celih sedttm ur. Da so ta inventar pozneje spisali na papir, je pri t£m delala cela skupina pisarjev. Hamley si kako predavanje tako dobro zapomni, da isto lahko od prve do zadnje besede na pamet ponavlja; istotako je tudi s kako povestjo v knjigi. Tekom 1 meseca so temu čudaku* nalašč predstavili sto prej neznanih oseb. Ta mojster je pa imena istih kasneje pravilno in kar po vrsti naštel. Profesorji »zatrjujejo, da v se Ilamley v par tednih lahko toliko priuči, kakor kak visoko-šolec v 4 letih. Ko iso ga vprašali, kako ravna za' tako ohranitev spomina, jim je svojo skrivnost razložil. Vsak datum, številko, ali pomembno stvar smatra^ Hamle-ty za fizični predmet, kojega potem po svojem redu uvrsti v domišljijah, kakor otrok. Kako je lahko 100 imen svojih novih prijateljev po vrsti naštel, ja liainlev stvar sledeče pojasnil: Za št. 1 si je predstavljal kokoš ki nese kos šunke (šunka je bila št. 2); na tej šunki je sedel zajec (št.3), ki je tekel za kravo (št.4) vrh hri-za (št. 5) proti uljnaku (št. 6). Tako predstavlja vsaka stvar njegovi domišljiji eno osebo, pa se nikdar no zmoti. splošne oslabelosti in ne vedo, da je glavni vzrok vsega tega trpljenja nepravilno odvajanje. Končno so poskusili Tri-nerjevo grenko vino in potem — njim pridejo na misel Bil-lingsove besede. Dobroznani in slavni zdravnik je pred kratkem napisal K' enem svojem članku: "Zdelo se bo mnogim ljudem skoro nemogoče a-li celo smešno, da je pravilno odvajanje eno glavnih podlag za vzdrževanje življensko energije. Sicer pa je fakt, da 75 odstotkov ljudi trpi več ali manj vsled zaprtnice." Tri-nerjevo grenko vino je zelo zanesljivo zdravilo za take slučaje. Njega vsebina s cascaro sagrado v načelu vam uredi vaše zaprtje, pomaga prebavi in izboljša slast do jedil. Vsled tega je torej najboljše "polet- no" zdravilo, ker slaba prebava ogreva kri. Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili vam gotovo postreže s remi izvrstnimi Trinerjevimi •zdravilnimi zmesi. (Aelt.) ANCHOR-DONALDSON Direktni in edini oarnik za DUBROVNIK Tuscania (novi) 6. dec. V devetih dneh v Jugoslaviji. Potujte na enem izmed treh morskih velikanov, ki odpliu-ie.io vsak torek iz New Yorka. Vsi potniki tretjega razreda so v kabinah. MAURETANIA AO.UITANIA BERENGARIA preko Cherbourera. Ne zahteva se francoskega vi-zeja. Za karte in navodila vprašajte najbližjega agenta v vašem mestu ali okolici. Jugoslovanom iz Chisholma in okolice Ta banka vam uljudno priporoča, da bi vse vaše bančne posle nam poverili ker:— To je velika in varna banka, s skupnim premoženjem nad $1,600,000.00. To je prikladna banka. Naši vložniki so naši prijatelji. Mi smo vedno z veseljem pripravljeni, da jim pomagamo ne samo v bančnih zadevah, ampak vsepovsod, kjer bi jim morda naša skušnja in nasvet kaj koristila. Vaš rojak J. Osbolt je pri nas kot uradnik zaposljen.. 0-brnite se nanj, ker vam bo šel vedno rad na roke. Vedno ko imate kako banko v mislih, obrnite se na First National Bank CHISHOLM, MINN. ON JE PRAVILNO RAZSODIL. Josh Billings je pravilno razsodil, ko je dejal: "Izkušnja je prava šola, kjer človek spozna, kako neumen je bil ves čas." Veliko ljudi trpi vsled ZA SIVE LASE "Natural Hair Restorer' Naša iznajdba vam ohrani sive in druge lase pred izpadanjem. Odpravi prah-ljaj, redi korenine in pomaga rasti las. "Natural Hair Restorer" ni barvilo in se uspešno uporablja za moške hi ženske lase. Steklenica z vsemi navodili se vam pošlje za $1 plačano v naprej. Uspeh zagotovljen ali pa se vam vrne denar. VICTORIA MFG. CO., 653 Morton Bldg., New York City. POŠILJAMO DENAR v Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo in Julijsko Benečijo hitro, zanesljivo in po najnižjem dnevnem kurzu. VSAKA POŠILJATEV JAMČENA. Pošiljatelju pošljemo pobotnico za prejeti denar, ki jo je lastnoročno podpisal prejemnik, ko je dobil denar v roke. Danes pošljemo denar po sledečih cenah: 1000 kron za ... .$4.00 100 lir za ... .$6.00 AMERIKANSKI SLOVENEC, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. "V nesreči spozna kaj je zvest prijatelj. (Daflje.) človek, dar se ti ne bom mogel dovolj zahvaliti!" "Eh, pojdi, no! Kaj bi pravil tu cele litanije, ne da bi bilo vredno!" ga je zavrnil Tone in naročil drugi liter. Tako sta pila pozno v noč in France se je popolnoma odločil, da pojde s Tonetom v Trst. Ni poznal mnogo sveta, enkrat je bil na Brezjah in enkrat na svetih Višarjah, ter enkrat na Limbarski gori. A kaj to! — Ce drugi izhajajo v svetu, bom tudi jaz! — si je mislil. Pogum je rastel v njegovem srcu, bodočnost se mu je prijazno smejala naproti in silno moč je cul v sebi. "Pojdem s teboj, Tone, in če bo*treba, ostanem za vedno v Trstu! Za tri bom delal, dokler ne zaslužim toliko, da si lahko postavim lasten dom. In potem, Tone...; potem pridem po Anico v Zapolje in jo odpeljem kot ženo na moj lastno zasluženi dom, katerega si sam postavim in mi ga nikdo ne bo mogel kratiti.... Oj, Tone, to bo lepo!" . t Tone se je nasmehnil. Pojdi, no, kaj se ti vse ne sanja ! Lepo je res biti prost in neodvisen delavec, lepše nego biti kmet. A ti nisi odločen za to! Dva, ,tri mesece boš v Trstu, potem pa pride stari sam pote in te za roko popelje na svoj dom v Zapolje, pozabi Meto in Gričarjeve tisočake in ti še ukaze, da vzemi_ Anico. Tako bo, France!" *4 Ne bo____Ti ne poznaš mojega očeta!" pe odgovoril France. "No, pa ne bo____ Kakor hočeš!" Enajsta ura je že odbila, ko sta stopala naša prijatelja po Zapolju in veselo pela. Pred kovaenico se je Tone poslovil, France pa je žvižga-je odšel med temnimi hišami dalje proti domu. Toda čim bolj se je bližal domu, tem tesneje mu je bilo v srcu. Umolknil je in obstal sred poti. Tam je stala domačna hiša, temna in tiha, kakor bi spala. In vsa vas je bila kakor zatopljena v globoke sanje, nobeden fant ni ukal, nob on pes ni lajal, le htm doli za poljem jo šumelala koma slišno voda in je klopotal Jernerjčkov mlin. Okrog vasi so stali v daljavi črni hribi, kakor bi bili zaspali. Noč jih je pogrnila 3 svojim mračnim plaščem in čuva nad njimi. V višavi gorijo nejasno in tmpetaje drobne zvezde____ Franceta se je polastilo čudno čustvo. Skora j strah mu 1 . je stisnil srce v tej tihoti, 111 si upal za vriskat i, ne zapeti, da bi je ne vzdramil. Zavil je po stezi v polje, da bi po o-vinku prišel 11a domače dvorišče in zlezel neopazno 11a -svis-li spat. , Pogasi jo šel po polju in mislil 11a današnji dan, na spor 7 očfftom, 11a svoj sklep oditi s Tonetom v Trst in na slovo. Žalostno -mu je bilo v srcu ob teh mislili. Tako je ljubil diom, od zgodnje mladosti se peha in trudi od zore do mraka zanj, da bi oče bil zadovoljen z njegovim željam. A kaj ima od tega! Nesreča je hotela, da je poželel oče v svoji skoposti Gričarjeve • tisočake, in sedaj ga sili, naj vzame Meto za ženo. In ker je ne more Dospel je do brvi pred Jer-nejčkovim mlinom, obstal tam in se naslonil na ograjo. ne sili, da vzemi Meto, a ni ho- [vzamem, ko bo videl mojo sta tel o tem slišati niti besedice, movitnoet____In tudi če'mi ne fnm niilllfkO Ifi'n nA lKtvJrMS T» "m J.l 1 •« ^ lliiflBtt Kam pojdes, če ne izpolniš njo-gove volje?" '' V Trat pojdem delat v plavže. Z Grudnovim Tonetom sva se že domenila!" je odgo-vo '1. Strmčevka je zopet zaihtela, Vroče mu je bilo, odkril, se I ko jo Islišala ta njegov odgo- je, poslušal, kako šumi voda črez kolo in ropota mlinski ka- vor, in ga začela prositi, naj se vda očetovi volji, a ni se pu- men, in gledal curk na koncu.jstil preprositi. žleba, ki se je motno videl v j Ko je spoznala, da so vse pol tem i. J prošnje zaman, se je & težkim Žalostno in težko mu je bilo srcem vdala in se skušala spri- v srcu. — "Naj se li vdam o-četovi želji, pustim Anico in v-zamem Moto ? " — se je vprašal in pol uglasilo si je odgovo-voril: "Ne, nikar ne !" — Kam torej? — Edini odgovor je bil: — V Trst s Tonetom. — Začel je misliti na slovo od doma in od Zapolja, na slovo od matere in od Anice in žalostno mu ie bilo pri srcu ob teh mislili____ Tako je> premišljeval dolgo .. dolgo.... Prek gričev so se ravno sli-' šali pritajeni udarci nre iz fare, naznanjajoči polnoč, ko je prišel Jemejček iz mlina zapirat zatvomice. Ko je zapzil črno postavo fclonečo na brvi, se je v strahu prekrižal in mislil že pobegniti v mlin. A vendar se je ojunačil in začel govoriti stari pozdrav duhovom: "Vsak božji duh Boga časti____" Ko je. zaslišal France ta čuden pozdrav in zagledal strahopetnega možička, bi se bil skoraj zasmejal, d asi s«> ga težile žalostne misli. "Tudi ijaz ga častim!" je od go vi ril. "Kaj si ti, Strmčev ? Tristo krvavih rakov, tako sem se prestrašil kakor že dolgo ne! Kaj zvezde šteješ, kaly da fetojiš tam kakor lipov bog? Polnoči je odbilo jn nedelja se je pričela, božji dan, ti pa ca-piniš okrog in kradeš sebi in Bogu čast in strašiš mirne ljudi. Spat se spravi, spitt domov, lieroda!" se j> jezil Jer-nejček. jazniti s sinovim naklepom. Šla je v hišo pripravit Francetu zajtrk, on se je pa ta čas piAiTjtiično oblekel in Sfpravil, najpotrebnejšo v kovčeg. O-četa ni bilo doma, šel je bil k prvi maši. Ko je bil pozajtrkoval, vzel je kovčeg in se odpravil. "Moj Bog, mo> Bog, kaj res ni mogoče drugače?" je tarnala mati, ko jei gledala sina na pragu pripravljenega . za od-hold, in pritiskala robec na solzne oči. "Ni mogoče!" jo odgovoril France trdo, dasi je bilo tudi njemu težko v srtfu in bi se bil najrajši razjokal. "Kovčetg shranim pri Tonetu in jutri zjutraj vas počakam pri znamenju pred vasjo, predno oidideva. Z Bogom!" je dejal in odšel po vasi. Strmčevka pa se je vrnila ill teč v hišo naprav Ija t so za deseto mašo. # * • Ljudje &o odhajali tisto popoldne po blagoslovu iz farne cerkve. Francei je stal poti lipo pred cerkvijo in gledal nanje, da bi ugledal Anico, ji povedal, da pojde v Trst, in vzel slovo od nje. Več ljudi je že odšlo le kaka postarana ženica ali sivolas starček je še.prišel iz cerkve, počast stopal po stopnicah in odšel s težkimi koraki na to ali ono stran. — Morda pa je Anica že odšla! — se jo naenkmt domislil France fjn; odšel urnih korakov po cesti proti Zapolju. Kmalu je dohitel možake, iz Domov — če bi dom še i- Zapolja, malo pred njimi žene, mel!" — ije polutiho odvrnil 1K>tera fante in dekleta. Vse dovoli, delal bom v ram za tri, dokler si toliko ne prisln žim, da si lahko postavim las-ten jlom in ta vzamem. Na tiaoee jih je po svetu, ki dela jo in se trudijo po mestih, pa bom še jaz. Nikdar te ne zabim, Anica, in ti tudi mene ne pustiš iz spomina, kaj ne?" je vprašal, jo prijel za roko in ji pogledal v mokre oči. r "Ne, nikoli!" je odgovorila (Dalje sledi.) ZASTONJ Vam bomo poslali našo slovensko knjižico glede iznajdb in patentov. Iznajditelji in drugi pišite ponjo danes. Patentni odvetniki: pošteni, točni, zanesljivi. A. M. Wilson, Inc. PATENTS. 315 Victor Building Washington, D. C. France in odšel prek polja proti domu. Prišel je na dvorišče in zlezel na svi si i, a dolgo, dolgo ni mogel zaspati v nemirnih mislili.... "France, Franco !" "Kaj je?" je odgovoril, si pomel oči in dvignil glavo. Pred Francetom je stala mati z objokanimi očimi, ki ga je po dolgem iskanju dobila na svislih in ga vzbudila. "Oh, Francelj, v kakih skrbeh sem bila zate! Vso noč nisem zatisnila oči. Moj Bog, moj Bog, kaj mora biti ravno naša hiša tako nelsročna, da je večen kreg in prepir v njej!...." Zopet je tiho zaihtela. , Francetu se je mati zasmilila. "Kaj pa hočem, mati?" je dejal s tihim glasom. "Oče me je zapodil oil doma in jaz se,m šel____" je pazno pregledal, toda Anice ni mogel zapajiti. — Morda pa vseeno ni odšla! — tsi je mislil, jel stopati počasneje, dokler niso vsi Za-poljčani odšli mimo. Nato so jet zopet vrnil proti fari, kajti tam ga je čakal Tone v gostilni z veselo fantovsko družbo. Upal je, da še na poti sreča. Ani co. Čez par minut jo "jo res dobil 11a ovinku, kajti ostala je. bila skoraj zadnja v cerkvi. "Dolgo si molijla, Anica!" jo je nagovoril. "Mislit sem že, da niti bila nisi pri blagoslovu. Oakal sem te, da vzamem slovo od tebo !" "Slovo ? Zakaj pa ?" je vprašala s strahom in preble-dela. "Veš, Anica, težko je z očetom!" je pričel z negotovim glasom. 4 4 Na Visak način hoče, da naj vzamem Meto in nje- EMIL KISS, BANKIR, 133 Second Ave. New York, N. Y. ZASTOPNIŠTVO SLOVENSKE BANKE D. D. ZAGREB, * PRVE SRVATSKE ŠTEDIONICE ZAGREB FRANCOSKE-SRBSKE BANKE, BELGRAD in vseh njih podružnic v JUGOSLAVIJI. Izplačuje gotovi amerikanski dolar in dinar (krone) v kraju. Prodaja šifkarte za vse proge Doprema rojake iz kraja. Izvršuje vse bančne posle. Sprejema denar na vloge in plačuje 4% obresti. PIŠITE PO CENIK Emil Kiss, bankir 133 Second Ave. New York, N. Y. POZOR! Slovenci in Hrvati v Chisholm, Minn., in okolici. te vzeti, ker je že Anici obljubil dela srečnega in v miru in zaroko in bi rad izpolnil svojo dovoljnosti z očetom in z vse-obljubo, ?&to ga je oče izgnal iz mi. Kam pa pojdeš, če ®ei ne hiše____Jeza in srd ista se budila v njem, ko ja na vse to mislil. .irt .. ne tisočake, drugače me pa Prosim te, F rancel), kakor veg noče pod streho. In glej, imam rada, vsa,! so očetovi ti si m[ dražja tisočaki 11a vsem svetu, rajši grem kam, kakor da bi tebe zapustil! Zato pojdem-jutri z Grudnovim Tonetom v Trst delat v plavže____" Njej so prišle solze v oči in tiho je zaihtela, France pa je molčal in si ni vedel pomagati. "Kaj pa hočeš, Anica, tako je----" je dejal po dolgem premolku. "Oh, France, ti ubogi, nesrečni, jaz sem te spravila v nesrečo.... Tako lep dom imaš in zaradi mene moraš po svetu----Oh, jaz nesrečnica!" "Nikar se ne jokaj! Ti ni-, si kriva....," je dejal France. "Morda mi oče dovoli, da te volji in vse bo prav! Saj poznaš in veš, da ne odneha, če kaj odloči!" France je molčal par hipov, potem pa izprgovoril tiho: 'Rad bi, mati, a ne morem. V-sako drugo željo bi izpolnil o-čietu, a te ne, ker bi s tem spravil v nesrečo Anico in samega -sebe____" "Premisli vse še enkrat! Jaz te ne silim ne na eno, ne na drugo stran in bi te rada vi- praviš z očetom pojdes, če ne boš imel doma? Snoči sem jokala iP prosila očeta, naj te Kadar želite nložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari in zanesljivi Miner's State Bank i' Chisholm, Minn. Frartk Gouže, Slovenec, je blagajnik banke n vso vašo tr- f» govino lahko odpravite v mate- j| •rinem jeziku. "Točnost", "Varnost" in "Postrežba" je naše geslo. Importirane KRANJSKE KOSE iz najboljšega jekla. Dolgost 65 in 70 centimetrov. Cena $2.00—z rinko. MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. /rw/MAtym faid&e, bodo 30iovo dobile uspešno odponjoč kadar uživajo 5 EVER A'5 REGULATOR 'fonika za ženske IVenia$a bolečine, popravi neredne funkcije, ponjava naravi okrepčali oslabele ženske orjanein jim povrne normalne razmere. \ t CENA i t. 2 S Vprasajte V h»k-arnah» W. F. SEVERA CO. : CEDAR RAPIDS.;,IOWA Delnice Jadranske Banke Narastujoče poslovanje Jadranske banke v zvezi z njenim ekspanizivnim delom v vseh panogah gospodarskega zivlja v domovini je izkazalo potrebo povečati lastninska obratna sredstva zavoda. V izvršitvi sklepa občnega zbora od 27. maja se je seda i povišalo delniško glavnico od 120 miUjonov kron na 240 milijonov kron z izdajo 300,000 delnic po K400 ali Dm. 100 nominale. Iz mnogoštevilnih vprašafij naših strank glede nakupa delnic nam ie sklepati da boio izseljenci želeli nabaviti delnice HI. izdaje, vsled česar se je rok za podpisovanje v Ameriki podaljšal do 31. oktobra t. 1. Naši kseljenci, ki še niso delničarji lahko kupijo delnice pod istimi pogoji kakor nedelničarji v domovini. Cena za eno delnico ie: (K400 za glavnico in K360 za rezerve) K 760.00 doštevši 5% obresti od 1. jan. do 31 ____ okt. 1922....,..................K. 31.70 K791.70 DELNICE IMAJO PRAVICO DO DIVIDENDE ZA. L. 1922. Za leto 1921 dividenda je iznašala 12% to je K 48, in je pričakovati za leto 1922 še boljši dohodek. Za vpis in informacije se obrnite pa: Frank Sakser State Bank Glavno zastopstvo Jadranske banke. 82 COETLANDT STREET NEW YORK CITY. DENARNE POŠILJATVE. Jugoslavija: Italija: 1000 kron za.....$ 3.50 100 lir za........$ 5.50 10.000 kron za---- 34.00 1000 lir za........50.00 NOTARSKA DELA. Izdelujemo notarska dela za tukaj in stari kraj. Prošnje za pridobitev svojcev iz stare domovine. Posojujemo in vzamemo posojila na prve vknjižbe (Mortgage. Prodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se obrmte na MLADIČ & VERDERBAR, 1334 W. 18th St. Chicago, 111. Kadar mislite na stari kraj mislite na SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 70—9th Ave. New York City. Ona pošilja denar v stari kraj potom lastnih direktnih zvez s pošto in zanesljivimi bankami, prodaja parobrodne listke za vse važne prekmorske linije za potovanje v stari kraj in od tam sem, * Izdeluje izjave za dobavo oseh iz starega kraja in druge notarske listine. Za nadaljna pojasnila se obrnite na zgoraj navedeni naslov. Postrežba točna in solidna. Established 1857 Geslo naše banke je točna postrežba in r, judnost. Vsak uradnik in uslužbenec naše banke se zaveda važnosti. da z Vami uljudno občuje, in da Vas točno ter zadovoljno postreže. Ako stopite torej z nami v poslovno zvezo, ste lahVo zagotovljeni največje pozornosti, katero boste odobravali. Tekom zadnjih petinšestdeset let se je ta banka držala vedno uljudne postrežbe napram občinstvu našega mesta. Med tem časom se je to banko postavilo na trdno podlago in v» občno zadovoljnost. Gotovo se bo ta banka tudi Vam doppadla. Odprite torej še danes svoj račun v tej banki ter se o naši solidnosti še sami prepričajte. TA BANKA USPEŠNO DELUJE OD LETA 1857 K k