Dolžnostni izvod.
2 p. n. Knjižnica Zgodovinskega
Posamez	Koroška cesta 10.
Naročnina I
40 din., čeii _ — mu, mesečno 7 din. bven Jugoslavije: Celo leto 140 din. Insevati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
društva.
Maribor
Poštnina plačana v gotovini.
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št 113.
31. ètev.
Maribor, dne 13. marca 1034.	Imetnik XVI.
Položai pravosodja.
'(Govor poslanca đr. Hohnjeca v skupščini.)
2.	Nekaj zahtev in pritožb.
Gospod minister pravde kljub vsem ponovnim obljubam in zagotovitvam še do danes ni parlamentu predložil zakonske novele, s katero bi se razširila kompetenca sodnikov poedincev ter se razbremenila kolegialna sodišča. Meja 5000 kron v civilnopravnih zadevah absolutno več ne odgovarja razmeram časa, zlasti ne denarnim in valutnim razmeram, in nujno je potrebno, da se ta meja razširi do 20.000, odnosno 25.000 dinarjev. Tako bi se zborna sodišča, Jci so prenapolnjena z delom, znatno razbremenila. Kar pa je najvažnejše, ljudstvo bi se lažje poslužilo pravnih Jekov, ker mu ne bi bilo treba, da trati toliko časa in pota teT ima toliko stroškov, predno pride do svojega prava. Naš klub je z upitom in osebnim posredovanjem na ministrstvo pravde to zadevo urgiral kot nujno potrebno in neodložljivo. Zavedajte se, gospod minister, da trpi pravosodje, ker ne more ekspeditivno delati, trpi pa posebno prebivalstvo, kojega pravni interes morate vi braniti.
Pripomniti moram tudi z globokim obžalovanjem, da pravni interesi ljudstva, zlasti siromašnih krogov, ogromno trpijo vsled previsokih sodnijskih taks in pristojbin. Te takse so že prej bile visoke in socialni oziri bi bili zahtevali, da bi se bile znižale. Mesto tega pa so se mesca oktobra leta 1923 povišale in raztegnile za naše razmere neprikladne srbijanske takse na vse prečanske kraje. So daini oziri so naši upravi docela in popolnoma tuji. Ako se je gospoda, ki stoji na čelu uprave, dala voditi od socialnih nagibov, se je to zgodilo samo z ozirom na advokate, katerim se je tarifa zvišala ne na dvakratni, marveč na štirikratni iznos, ne pa z ozirom na ljudstvo, katero mora ta velikodušnost voditelja justične uprave drago plačevati.
Nadaljna naša pritožba zadeva izvršitev razglašenih razsodb. Posebne vrste zanimivost za našo državo in za njeno pravosodje je, da smo s posebnimi zakoni uredili naše odnošaje do čehoslovaške in Poljske, vsled česar so razsodbe čeških in poljskih sodišč pri nas izvršne, razsodbe slovenskih sodišč pa pri pretežni večini srbijanskih sodišč ne. To je druga stran one medalje o državni in narodni jedinstvenosti, katera se je te dni zopet tako vneto razdeljeval« v narodni skupščini. Na drugi strani te medalje namreč stoji, da so z narodnim jedinstvom pravice slovenskega in hrvatskega naroda jedinstveno zaščitene.
Grajati moram tudi in obžalovati, da gospod minister ni uspel, da 'bi bil v finančni zakon za leto 1924-25 unesel nujno potrebno kratko zakonsko določbo o ureditvi zemljiške knjige v Prekmutjju. V Prekmurju namreč ni soglasja med katastrom in zemljiško knjigo. Da se to nesoglasje odpravi, se je pristopilo k izdelavi novega katastra map in na temelju teh izdelavi nove zemljiške knjige. Delo državnega geometra za katastralne mape poedinih katastralmh občin je dovršeno. Ko sta potem okrajni sodišči v Murski Soboti in Dolnji Lendavi pričeli z delom na novi zemljiški knjigi, so se takoj pojavile potežkoče, ki se niso dale odstraniti z zakonskimi odredbami bivše avtonomne pokrajine Štajerske, koje veljajo tudi za Prekmurje. Največja potežkoča je v tem, da Madžari niso u-pisali v zemljiški knjigi, pa tudi ne v mapah faktične delitve nepremičnin. Ako so člani ene familije razdelili eno parcelo na štiri dele, se to ni upisalo, marveč je parcela ostala nerazdeljena, a vsi lastniki so se intabulirali pro indiviso vsak na en četrt parcele. Ako se je kak brat hipotekarno zadolžil na svoj v naravi oddeljen del, se zatožno pravo za ta dolg ni intabuliralo na njegovi parceli, marveč na en četrt cele parcele. Iz tega se vidi, da faktično stanje ni v soglasju z zemlji ško-kn j iž n im stanjem. In ravno o faktičnem stanju bi se moralo sedaj voditi račun, ko se pripravlja nova zemljiška knjiga. Ko je šlo v početku tega stoletja za novo zemljiško knjigo v Buko--vini in v Galiciji, se je našlo prilično enako stanje fiktivnih vpisov, kakor sedaj postojajo v Prekmurju. Temu se je odpomoglo z avstrijskim zakonom ud dne 11. decembra '	1906, ki bi se mogel prav uspešno uporabiti i za Prek-
murje. Ker je za promet z nepremičninami in tudi za pobiranje neposrednih davkov velike važnosti, da so zemljiške knjige in katastri v dobrem stanju, zahtevam, eia se na označeni način kolikor najhitreje uredi zemljiška knjiga v Prekmurju.
Politični položai.
Pripravljena vladna demisija. Pašič gre večkrat na dvor, da bi dobil mandat za razpust narodne skupščine in za volilno vlado. V političnih krogih se domneva, da to ne bo dosegel, radikali pa tudi trdijo, da se na noben način ne dajo preglasovati ter da je pripravljena že vladna demisija m trenutek, ko se v narodni skupščini proti njim pojavi večina. — Očividno s? pa radikali še močno
zanašajo na svoje nakane pri verifikaciji Radičevih mandatov. Raznesli so vest, da je nespornih samo 28 mandatov, 41 pa spornih in da bi se dala tudi od 20 izročenih poslanskih poverilnic dobra polovica (11) odkloniti. Opozicija trdi, da je vse to neresnično ter da so Radičevi mandati razven par izjem v virovitiškem in varaždinskem okrožju vsi popolnoma nesporni.	1
Okrog optozicijonalnega bloka. Radičev odposlanec Predavač je izročil predsedstvu narodne skupščine samo 20 poverilnic svojih tovarišev poslancev. Ko je prišel v Beograd, je dejal, da ima pri sebi vse poslanske poverilnice razven 15, ki jih ni mogel še v tem kratkem času dobiti. Ko so ga sedaj vprašali, zakaj jih je izročil samo 20, je odgovoril, da je to stvar taktike bloka in da o tem ne more dajati pojasnila. Bosanski poslanec Kapetanovič je še dodal radovednim novinarjem: To je prva rata. Poslanec dr. Behmen je pa rekel: Otrokom se naenkrat ne sme dati preveč jesti, da jim ne bi škodovalo. — Iz vsega tega se da sklepati, da se hrvatskp narodno zastopništvo, odnosno proticentralistični činitelji opozicijonalnega bloka ne morejo popolnoma zanesti na demokrate, ki imajo Pribičeviča v svoji sredi. Pribičevič se je na seji glavnega odbora sicer uklonil večini, katero vodi Davdovič, a s tem še ni rečeno, da ne kuje s svojimi pristaši posebnih načrtov. Večkrat je že bilo in lahko bo tudi sedaj, da se Pribičevič s svojim štabom izmuzne, ko vsi drugi demokrati glasujejo proti vladi. Z 20 Radičevimi glasovi hoče blok najbrž preizkusiti zanesljivost demokratov. Če bodo vsi demokarti proti vladi, bo teh 20 glasov popolnoma zadostovalo za solidno večino v parlamentu, če pa Pribičevič po svoje nastopi, se bo pa jasno videlo, kje so vzroki neuspeha blokove akcije. V tem slučaju bi gotovo prišlo tudi do popolnega preloma med Davidovičem in Pri-bičevičem in to bi bilo gotovo dobro.
Verifikacijski odbor je bil včeraj sklican. Prej je v tem odboru nemški član s svojim glasom pripomogel radikalom do zmage, da so imeli II glasov proti 10. Sedaj bo seveda zopet mnogo odvisno od nemškega glasu in radikali se že pridno pogajajo z Nemci, ki pa stavijo baje zelo visoke zahteve.
Zborovanje »Smao« v Beogradu. V nedeljo so hoteli radikali v Beogradu dokazati, da je za njimi srbsko ljudstvo ter so sklicali veliko skupščino njihove bojne organizacije »Srnao.« Zborovanje se je vršilo na javnem trgu, udeležba pa je bila prilično pičla. Radikali so počinili še to netaktnost, da so izvolili za predsednika zborovanja tajnika parlamenta Dragana Bojovič. Na zborovanju je govorila cela vrsta govornikov, med njimi narodni poslanec radikal Stjepanovič. Vsi govori so bili naperjeni proti bloku in refren pri vsakem je bil, da bodo Srbi s silo branili ono, kar so- si priborili s krvjo. Po zborovanju je prišlo do krvavih incidentov med Smao in Orjuno ter organizacijo komitov. Komitje so se zavzemali za sporazum, pa so se morali braniti kar na dve strani. Velikega vpliva to zborovanje ni pokazalo in radikali so se bolj blamirali, kakor da so si koristili.
Po svetu. .
Aneksija Reke kot državni praznik. Dne 16. t. m. bo Italija na slovesen način prevzela Reko v svojo posest. Slovesne aneksije se udeleži tudi italijanski kralj, ki je s posebnim odlokom proglasil ta dan za laški državni praznik.
Neprilike bolgarske vlade. Makedonstvujušči delajo Cankovi vladi čimdalje večje neprilike. Zavedajoč se svojega zavisnega položaja, Cankov ne more preprečiti akcije makedonstvujuščih, dasi bi rad energično nastopil proti njim, ker njihovo rovarjenje je spravilo Bolgarijo v opa-sen položaj. Vsled tega koleba na vse strani ter skuša nasuti inozemstvu peska v oči z aretacijami par pregore-čih Macedoncev. Če bi se Cankov lahko naslonil na kako sosedno državo, bi z makedonstvujuščimi sigurno obračunal, dobro vedoč, da mu preti največja nevarnost od njihove strani. Beograd je pričel razumevati položaj v Bolgariji ter je bil te dni pozvan naš poslanik v Sofiji brzojavno, da pride v Beograd referirah Poročal bo o notranjem položaju v Bolgariji ter o korakih, katere namerava Cankova vlada podvzeti v Ženevi in v Bruselju. — Zanimivo je dejstvo, da Wranglovi begunci v Bolgariji v vedno večjem številu prestopajo v vrste makedonskih komitov, kjer so zelo dobrodošli.
Bolgarsko-rumunski konflikt. Iz Bukarešte sporočajo v Belgrad, da vpadajo bolgarski komiti tudi preko rumun-ske meje. V soboto se je izvršil bolgarski komitski vpad v Dobrudžo in bili so se večji boji z romunsko žandarmerijo. Mrtvi in ranjeni so na obeh straneh.
Grški republikanci so razvili silno delavnost ter so prisilili tudi začasnega regenta Grčije Konduriotisa, da je pozval vlado, naj rajši odstopi. Republikanci so zagrozili, da se ne udeležijo plebiscita. Zahtevajo novi kabinet, ki bi takoj proglasil republiko ter v posebnem proglasu narodu naznanil, da je glasovanje odveč, ker se je dinastija s prevelikimi zločini sama za vedno ločila od Grčije. — Venizelos se s tem preokretom ne strinja in je najbrž
že odpotoval zopet v Francijo. — Grčija pod vplivom republikancev se hoče tudi na zunaj učvrstiti: priznala je Rusijo in trudi se za zopetno zbližanje z Italijo, ki ji bo vrnila Dodekanez, razen otoka Rodos.
Afere na Češkem se tudi množijo. Špiritni je sledila bencinska afera in sedaj je na vrsti gumi-škandal. Razkriva ga dr. Šmeral v komunističnem glasilu »Rude Pravo«, obstoja pa v tem, da zalaga vojsko z gumijem, avtomobilskim in drugim materijalom bivši advokat dr. Krasa dražje kot druge firme ter si dela provizije s svojimi prijatelji v ministrstvih. V to afero je zapleten tudi ministeri-jalni svetnik in urednik službenih listov dr. Svatek.
Poljska za odpravo potnega vizuma. Poljski senat je sprejel predlog, naj se poljska vlada dogovori z vladami drugih držav glede odprave vizuma na potnih listih.
Svet Zveze narodov se je v ponedeljek sestal k svojemu 28. zasedanju. Med posvetovalnimi predmeti se nahajajo: Poročilo pravne komisije o likvidaciji raznih vprašanj, nastalih vsled grško-italijanskega spora ob priliki zasedbe Krfa; poročilo o finančni sanacijski akciji Avstrije; poročilo o sanacijskem načrtu Ogrske; nove volitve mednarodne komisije za saarsko ozemlje in poročilo o u-redbi memelskega ozemlja.
Režim v Španiji. O Španiji in o njenem režimu se zadnje čase malo sliši. Edino o bojih v Maroku in o porazu španskih čet prinaša časopisje poročila, dočim o notranjem položaju malo izvemo. Diktatura vojaške kaste se je utrdila in tako kmalu je ne bo zamenjala kaka druga vlada. Uspehov, katere je obetal španski Mussolini, general Primo de Rivera, se ne vidi nikjer. Ljudstvo trpi kakor pod prejšnjimi vladami vsled gospodarske krize, boji v Maroku za Špance vedno neugodno potekajo in edini »uspeh« diktature je menda nasilnost, s katero nastopa režim proti nasprotnikom. Pod prejšnjimi vladami je vsaj vladala svoboda časopisja, ko pa je prišel Primo de Rivera na površje, je bila njegova prva skrb, da je tudi to zadušil. Dosledno se vrši preganjanje političnih osebnosti, ki z režimom ne simpatizirajo. Dnevno se dogaja,* da je ta ali ona odličnejša osebnost pregnana na Kanarske otoke, njeno premoženje pa konfiscirano. Deportacijo smatra de Rivera za splošno sredstvo proti vsem političnim boleznim. Z njo ne prizanaša niti najbolj popularnim možem, kakor vidimo v slučaju profesorja in slavnega pisatelja Miguela de Unamune. Radi nekega njegovega pisma, ki ga je priobčila argentinska revija, je bil ta profesor pregnan na Kanarske otoke kljub vsem prošnjam španskih kulturnih društev. Preganjanje »španskega Tolstoja«, kakor imenujejo Miguela de Unamune, je vzbudilo tudi pozornost inozemskega časopisja, ki se je začelo ži-vahneje baviti z špansko diktaturo. Militaristi se ne zmenijo dosti za slabe glasove, ki se razširjajo o njihovem režimu v inozemstvu, ter nadaljujejo s svojimi metodami. Kralja imajo popolnoma v rokah, politične stranke so pa preslabe, da bi poskusile resno začeti z rušenjem diktature. Uvidele so, da bi bil nasilen prevrat zaman ter čakajo, da se diktatura sama zruši.
Svetovni kongres pravoslavnih cerkva. »Prager Presse« poroča po vesteh iz Moskve, da namerava ruska pravoslavna cerkev leta 1925 sklicati svetovni cerkveni kongres, ki se že nad 1000 let ni sešel. Povabili bodo zastopnike cerkva v Carigradu, Jeruzalemu, Aleksandriji in Aritijohiji. Kongres se bo vršil v Carigradu ali v Moskvi in bo v prvi vrsti razpravljal o vprašanju, kako ustaviti nadaljno razpadanje pravoslavne ruske cerkve in kako doseči čim tesnejšo zvezo vseh pravoslavnih cerkva.
Dnevne novice.
Vilim Bukšeg — umrl. Včeraj ponoči je v sanatoriju Brestovac pri Zagrebu umrl bivši minister in sedanji glavni ravnatelj zavoda za zavarovanje delavcev Vilim Bukšeg, star 50 let. Pokojni je bil črkostavec ter prepotoval vse nekdanje avstrijske dežele in Nemčijo, se sam pridno izobraževal ter začel že v mladosti uspešno dedovati v strokovni organizaciji svoje stroke in v družbi Korača kot socialni demokrat na Hrvatskem. Pod njegovim vodstvom so socialisti ob preobratu sodelovali tudi v Narodnem ve-ču. V Davidovičevem kabinetu je bil minister prehrane. Večkrat in tudi zadnji čas je bil predsednik strokovne organizacije tipografov, ali kakor se sedaj imenuje »Savez grafičnih radnika« in je najboljša delavska strokovna organizacija v Jugoslaviji. Na socialnem in strokovnem polju je imel mnogo uspehov, politično pa malo sreče, kar pa seveda ni njegova krivda. — Čast njegovemu spominu!
Major Plaskan — umrl. V nedeljo je umrl v celjski bolnišnici po daljši bolezni major Ferdo Plaskan, star 41 let. Prepeljali so ga v domačijo v Braslovče, kjer so ga danes pokopali. Pokojni je služil ob in po preobratu pri mariborskem pešpolku ter se odlikoval kot izvrsten častnik pri bojih za Radgono in na Koroškem. Čast njegovemu spominu!
Slabi računarji. (Dopis slovenskega uradnika iz Beograda.) Čujem, da v Sloveniji prestopajo nekateri državni nastavljenci v radikalno srbsko stranko. V njih je upanje:
Ce si izkažem s sliko Nikole Pašiča, dobim boljše mesto, boljšo plačo. Iz prepričanja nobeden Slovenec ne gre v Pasičevo stranko, ker Slovenec, ki bi se hotel posrbiti, bi storil prilično enak naroden greh, kakor Slovenec, ki se je ponemškutaril. Ali »radikali« v Sloveniji upajo, da jim bo Pašič kar sipal milosti, če se zapišejo k njegovi stranki. Vsi ti so se bridko varali. Še nobena vlada ni tako kruto tepla državnih nastavljencev in železničarjev, kakor ravno Pašičeva. Uradniška pragmatika, razvrščavanje, u-poraba svot iz dvanajstin mesto za uradniške plače za »druge« svrhe, kruto in krivično reduciranje, nasilno pre-meščavanje in še stotero drugih batin, to so milosti in dobrote Pašičeve srbske radikalne vlade. Kaj nel Mnogo ste dosegli vsi, ki ste se zapisali Pašičevi bradi! — Na drugi strani pa so se novopečeni radikali v Sloveniji zopet hudo zaračunali. Njih račun je bil ta-le: Pašič in njegova srbska družba ostane stalno na vladi. Če ni sedaj pričakovati spremembe v plači, se bo to zgodilo prihodnja leta. In kaj se dogaja sedaj tu na Balkanu'1! Pašič propada. Njegova samosrbska koruptna stranka izgublja med ljudstvom, tudi med srbskim, vsak dan na terenu. Strašni novi davki, takse, kuluk, vojni zakon itd., vse to je privedlo tudi srbski narod do prepričanja, da Pašičeva stranka koplje grob splošnemu blagostanju in obstoju države. Današnja situacija je taka, da bodo šli skupaj v borbi proti koruptnemu Pašičevemu režimu vsi pošteni Srbi, Slovenci in Hrvati. Težko kladivo, ki bo razbilo Pašič-Jankovič-Markovičev vladni sistem, je že skovano. Kot uradnik, ki živim že dalje časa tukaj v Beogradu, sem sam na lastne oči vse videl, slišal in bridko skusil, kaj je Pašičev velesrbski centralistični bič za ubogo uradniško rajo. Slovenski državni nastavljena, ki se šopirite z legitimacijo srbske radikalne stranke in Pašičevo sliko: Slabi računarji ste!
Lepa šolska prireditev pri Sv. Križu nad Mariborom. Na pustno nedeljo smo tudi pri nas imeli prav lepo šolsko prireditev. Uprizorili ste se dvé igri:	»Zdravnikov
strežnik« ter »Škrati in krojač.« Smeha je bilo pri obeh igrah na cente. Težko bi kdo boljše zadel prefriganega Janeza, kakor je to storil Edi V., in kmeta, ki sta v zadnji sili našla pri zdravniku pomoč, bi težko kdo boljše pogodil, kakor naš Ivo in Andrej. Oh, pa naši škrati! Ubogi krojač, kako so ga namazali! Zares, za porednost so naši paglavčki kakor nalašč! No, pa drugače so pridni, samo pri tej igri so pač morali tako biti, ker je bilo ravno na pustno nedeljo. Ginljiva pa je bila deklamacija prelepe Gregorčičeve pesmi »V pepelnični noči.« Žal vam je lahko vsem, ki niste tega videli! Našo malo Zofko pa imamo vsi radi, ker je tako lepo povedala to pesem. Ko bo velike), še zna nastopiti kot spretna govornica na dekliških shodih. Kakor vidite, g. urednik, še nismo med najbolj zaspanimi. Enkrat priredijo kaj odrasli fantje in dekleta, potem pa majhni, in še kako navdušeni so! Samo to nam je nerazumljivo, zakaj nas g. okrajni glavar ne prišteva med obmejne šole! Še Zg. Kungota je dobila izdatno podporo za šolarsko knjižnico, mi pa nič. Uljudno se zahvaljujemo za mnogobrojno udeležbo iz sosednih župnij, posebno iz Sv. Jurija. Le vedno se podpirajmo v težavnem delu za blagor naroda! V slogi je moč!
Nekaj o socialističnem občinskem gospodarstvu v Prevaljah. Iz Prevalj poročajo: Huda borba se je vršila pri nas lansko leto, ko je šlo za občinske volitve. Najbolj so se pehali za temi volitvami sluge večkratnega milijonarja Antona Kristana — socijalisti. Koliko so ob tej priliki rdečkarji obrekovali ter lagali. Med socijalističnimi agitatorji je bil tudi pri nas slaboznani šolnik Vetršek, ki je pil. svojčas klerikalno mleko, gonil nekaj časa demokratsko lajno, sedaj pa udarja na rdeči boben. Najmočnejše agitacijsko sredstvo so bili klici o slabem občinskem gospodarstvu, o zapravljanju občinskega denarja, več stotisočerih dolgovih itd. Socijalisti so pred volitvami obljubljali, kako bodo ves nered pri občini odpravili, znižali doklade in obdavčili bogate lesne trgovce. Kmeta so proglasili. pred volitvami za oderuha radi visokih živinskih cen. Ko so pa bile volitve, so začutili socijalisti naenkrat veliko ljubezen do kmeta in so se spustili v volilni boj kot kmetsko-delavska stranka. Dva kmeta sta jim šla celo na limanice in. jim še danes ponižno kulučita. Socijalisti so dobili pri volitvah za pol odbornika večine, po milosti postave imajo sedaj enega celega odbornika več kot SLS. Župan je socijalist, ki je že večkrat okusil, da je na svetu težko živeti brez kazni. Krog župana se zbirajo gg. so-dnigi in dva kmeta, ki skrbita za zabavo. Kmalu po volitvah pa smo žalibcg vsi Prevaljčani morali okusiti, da so socijalisti res mogočni v demagoškem govorjenju in agitaciji, a presneto revni glede dejanj. Sreča za našo občino, da imamo dobro izurjenega tajnika, ki pometa iz občinske ladje nesnago, kolikor pač mora, sicer bi se bila barka že potopila. Ako prideš v občinski urad dopoldne, župana še ni, ako pa popoldne, je že odšel. Socialistično občinsko gospodarstvo pa izgleda nekako tako-le: Ceste in pota se ne popravljajo, občinske doklade so mnogo višje nego prejšnja leta, ubožna hiša je brez kuriva itd. itd. Bogzna, kam gre občinski denar? Pri občinskih sejah sedi na županovi glavi vse polno vinskih muh, radi tega se jezi nad kmeti in jih naziva z nazadnjaki. Javnosti smo tokrat odkrili samo nekaj od socijalističnega blagoslova pri našem občinskem gospodarstvu, a v kratkem času bomo prišli na dan z glavnimi rdečimi »žegni.«
Na naslov poštnega ravnateljstva v Ljubljani. Iz Šoštanja poročajo: Časopisna poročila o zadevi Ugovicer in o ulogi tukajšnje poštarice Horvat so vzbudila veliko zanimanje ne samo pri nas, temveč v krogih poštnih na-mščencev vobče. Pisec teh rustic je imel zadnje tedne priliko govoriti s poštnimi uslužbenci, ki so službovali v Šoštanju, kakor tudi z drugimi, ki poznajo razmere pri ravnateljstvu. Splošna sodba je, da je poštarica Horvat strastna liberalka orjunka, katera uživa, pri nekem gospodu v Ljubljani, ki je sicer — oženjen, zelo veliko pro-
lekcijo in si radi tega upa vse početi. Za početje Ugovicer je ona moralično odgovorna, ker ga je tako dolgo nagovarjala, da naj pristopi k Orjuni, dokler ni ubogal. Kot orjunec se je udeleževal vseh prireditev, zabav itd., a ker mu njegova plača ni zadostovala, segel je po tujem denarju. Poštni uslužbenci tudi dvomijo nad zadostno kontrolo poslovanja Ugovicerja, kakor tudi domnevajo, da se mu je že izpočetka dajala potuha, saj je znano, da mu je poštarica izplačala predujem, da je mogel iti na orjunsko slavje, s katerim so se tako proslavili šoštanj-ski orjunci, da je celo velik liberalec Kurnik izstopil iz Orjune. Poštarica je videla v Ugovicerju svojega miljen-ca, pokornega sluga, v katerega je stavila nade, da bode uspešno zatiral »klerikalnega zmaja«, širil liberalno časopisje in uničeval krščansko časopisje. Ugovicerja je poštarica vzgajala za liberalnéga agitatorja, a ker je šel v svojem svobodoljubnem poletu malo predaleč, naj trpe sedaj po njem oškodovani. To so činjenice, za katere ve ravnateljstvo, kot priče se lahko zaslišijo bivši poštni uslužbenci v Šoštanju, a ne stori se ničesar. Visoka protekcija ščiti poštarico, katera bi že davno morala kot moralno odgovorna za dejanja Ugovicerja priti v preiskavo in izginiti iz Slovenije, kjer se, četudi je strastna prista-šinja demokratske stranke in gotovemu gospodu pri ravnateljstvu zelo pri srcu, ni izkazala. Vprašanje nastane nadalje, ali je ikedaj po_štno ravnateljstvo opozorilo občinstvo, do katerega zneska prevzema poštna uprava odgovornost za pismonošem izročene denarne zrteske. Mora-lična odgovornost poštarice obstoji pa tudi v tem, da ni opozorila Ugovicerja, katerega velike denarne zadrege je poznala, da naj ne prevzema višjih svot od strank, kakor tudi, da ni obvestila strank, do katere svote jamči poštna uprava za pismonošem izročene zneske. Vsak vesten uradnik* bi to storil in skrbno nadziral poštnega nameščenca, ki se je udeleževal vseh orjunskih pohodov, prebil več v gostilni kot drugod, kar je bilo splošno znano, njej je zadostovalo, da ga je pridobila za »vzvišeno« demokratsko stranko in za Orjuno. — Ta »dična« uradnica na migljaj od prijatelja v Ljubljani napada po liberalnih listih osebe, ki se potegujejo zato, da se povzročena škoda povrne, mesto da bi vse storila, da dobe oškodovani povrnjeno škodo. Gospodcm pri ravnateljstvu v Ljub ljani, osobito protektorju naše poštarice, povemo, da ne bo v čast poštne uprave, ako se bo vložila interpelacija v državnem zboru in orisalo delovanje nekaterih poštnih uslužbenk, katerim se daje potuha, oziroma se jih protežira, kakor našo poštarico, ki je moralično odgovorna za' Ugovicerjeva dejanja, ali nekatere druge skrajno nemoralno živeče poštarice, dočim so se izvrstne moči, ki pa menda ne trobijo v demokratsloo-orjunski rog, reducirale.. Upamo, da je za take »izvrstne moči« tudi protekcija v Ljubljani nezadostna in da jih bodo v Beogradu s protektorjem, oziroma s protektorji vred, prav radi — reducirali.
Neklaj odgovora mlademu dopisniku. Iz Ormoža poročajo: V zadnji »Murski Straži« piše Ivo Rojs ml. o nehvaležnosti SLS. Mladi mož najbrž ne razločuje SLS od Ormožanov, oziroma boljše rečeno, odbornikov Posojilnice in Kletarskega društva. SLS ne more in ni nikdar odobravala lokalnih sporov, pač pa skušala vse take spore izgladiti. Zakaj v Ormožu ni šlo, čivkajo vrabci na strehi. — Čudimo se, da g. Bende v »Murski Straži« priobčuje take neresnične dopise, ko so mu ormoške razmere prav dobro znane. V Ormožu smo dobili ob vsaki priliki pod nos nek roman, o katerem so pisali liberalni časniki, v katerem je igral g. Bende ulogo glavnega junaka. Takrat je bil g. Bende in osebe, ki so bile zapletene v ta roman, še vsi pristaši SLS, danes niso več, kriva je pa bila seveda SLS tokratnih razmer, ne osebe — med njimi Bende —, ki so se izkazali kot slabi pristaši, kot trhle veje, katere so morale odpasti, ker so stavile svoje osebe višje kot načela stranke.
Nered pri pošti na Polenšaku. Pri naši .poštni nabiral-nici krilatijo čudne razmere. Zunaj na šolskih vratih je tablica z uradnimi urami in sicer: pol ure predpoldan in pol ure popoldan. Ako prideš pet minut prej ali pet minut pozneje, si že v nemilosti. V dokaz temu potegne oblastno g. »uradnik« nadučitelj Burja uro iz žepa ter nahruli stranko: »Še ni uradna ura«, ali pa: »Uradna ura je minula!« Vse prav! Tudi mi smo mnenja, naj bo povsod red. Ali žalibog, da je red in uradne ure samo na tablici in pa za nas. Zgodili so se že številni slučaji, da so stranke prišle ob določenih polurah na pošto ter tamkaj iskale in čakale dičnega nam gospoda po cele ure, nazadnje so pa morale, nedočakujoč ga, praznih rok oditi. G. Burja, mi prizadeti zahtevamo, da se temu napravi konec! Ako Vi zahtevate red za Vašo osebo, zahtevamo ga tudi mi za sebe. Če Vam je poštna nabiralnica neprijetna in nepriročna, potem jo prepustite drugim. Ako mi prav debelo plačujemo, zahtevamo tudi naše pravice. Upamo, da bo teh par vrstic pomagalo, ker drugače bomo primorani, se obrniti, na pristojno višje mesto. Vam, g. Ljudevit, pa povem prav tiho na uho: S kako mero Vi merite nam, s tako bomo mi odmerjali Vam!
V pijanosti zmrznil. Iz Ponikve ob južni železnici poročajo: V soboto, dne 8. t. m., zjutraj so našli ljudje na travniku za kolodvorom na Ponikvi zmrznjenega Jožefa Zatler iz Hutunjega. Prejšnji večer je popival po Ponikvi, za likof pa še v gostilni poleg kolodvora pri Gobcu, odkoder je odšel pozno ponoči precej natrkan proti domu. Namesto da bi šel po cesti, je pa zašel na Podgoršekov travnik in tam zaspal za večno.
Politični trgovci. Iz Laškega poročajo: Nekateri trgovci v Laškem trgu so zelo obogateli od žuljev okoliškega ljudstva, ki je z malenkostnimi izjemami v taboru SLS. Ti trgovci so začeli v zadnjem času iz svojih obratnih prostorov potom lepakov agitirhti in vabiti naše pristaše na JDS shode in zborovanja. Pri teh pojavih demokratske agitacije opozarjamo naše pristaše na to-le: Trgovca, ka-
terega vi pristaši SLS z denarjem obiskujete in ki se potom JDS lepakov deia iz vas norca, pustite ga, se bó že spametoval in spoznal, da živi in si polni žepe ne od demokratov, ampak od SLS pristašev. Mi okoliški kmetje in delavci že zdavno vemo, da je naš trgovec v Laškem g. Franc Časi.
Sadovi centralizma in smrt vrlega moža. Od Sv. Miklavža nad Laškem nam poročajo ti-le dve novici: Kako razumejo srbski Šovinisti' bratstvo s Slovenci, je posebno razvidno iz redukcije invalidov. Kot dokaz za to trditev hočem navesti samo eden slučaj, ki se je dogodil pri nas. Pri Sv. Miklavžu nad Laškem v vasi Lože živi 851etni starček Jurij Deželak, ki je služil svojčas nad 12 let vojake in je bil leta 1866 v boju proti Italijanom ranjen. Do sedaj se je preživljal na ta način, da je bil nameščen kot cestar na mali občinski cesti z mesečno plačo 10 din. Podpirali so ga z živili razni dobrosrčni ljudje. Prejemal je mesečno tudi invalidno podporo v znesku 7.50 din. Ministrstvo za socialno politiko pa mu je z odlokom z dne
25.	decembra 1923 tudi to malenkostno invalidno podporo odtegnilo. Ravnokar pribiti slučaj je žalosten sađ pogubonosnega centralizma in vendar se še dobi tudi v naši župniji kaka Judeževa duša, ki naroča liste, ki zagovarjajo srbski centralizem. — Nadalje vam sporočam, da je umrl v Porebreh posestnik Jožef Kajtna. Rajni je bil dolgo vrsto let župan občine Jurklošter in načelnik cerkvenega konkurenčnega odbora pri Sv. Miklavžu nad Laškem. Svetila mu večna luč!
Dne 30. marca se vrši v Mozirju zborovanje vseh interesentov planin, planinskih pašnikov .itd. za Savinjsko dolino, okraje Slovenjgradec in Konjice. Tega zborovanja naj bi se udefežili zastopniki vseh občin, zadrug, kmetijskih podružnic, osobito iz onih krajev, kjer se vrše kake agrarne operacije ali se nameravajo iste izvršiti, kjer se potegujejo za planinske pašnike itd. Ne zamudite važne prilike!
Veliki snežni zameti na Hrvatskem. Ko je že v Sloveniji sneg prenehal padati in je nastopilo južno vreme, prihajajo iz Hrvatske poročila o velikih snežnih zametih, kakoršnih ne pomnijo ljudje že desetletja. Zlasti v Liki divjajo veliki viharji, ki popolnoma onemogočajo sploh vsak promet. Vlak, ki vozi iz Sušaka v Zagreb, je obtičal v snegu; iz Karlovca so poslali osem lokomotiv, da ga osvobode, toda tudi te je doletela enaka usoda. Naposled je obtičal še vlak, v katerem je poslala železniška uprava živež za potnike in za osobje prvega vlaka, ki je čakal že nad 12 ur na odprti progi. Ravnotako so večinoma obtičali vsi vlaki na progi Zagreb—Osjek. Dokler sneg nekoliko ne skopni, bodo vlaki težko nadaljevali pot, ker leži na progi na nekaterih mestih snega do višine vagon-skih oken. Snežni viharji so podrli telegrafske stebre ter je skoro povsod telefonski in brzojavni promet prekinjen. Še večja nevarnost preti tem krajem, če bo nenadoma nastopilo močno južno vreme. Na Savi se že opaža naraščanje, če se bo pa sneg prehitro talil, je poplava južnih delov Hrvatske gotova stvar. Ti kraji so se komaj nekoliko opomogli od jesenske povodnji, pa jim preti že — morda še hujša nevarnost.
Pregledna komisija se mora plačati naprej. Tehniški uradnik Leopold Judi je na zagoneten način umrl v svojem stanovanju. Našli so ga ležečega na tleh na trebuhu, lice vse v krvi, gornja ustnica je bila črna kot oglje. Vsi očividci pravijo, da je bil Judi v spanju smrtno zastrupljen od nepoznane roke. Sam se ni zastrupil, ker niso našli nikjer kakih znakov samozastrupljenja. Ker je torej smrt zagonetna, se je zahtevalo sodno preiskavo, ki bi naj ugotovila, kako je umrl Judi. Sodnijski predstojnik Pavlovič je odbil prošnjo glede sodne komisije in zahteval, da morajo sorodniki Judla plačati v naprej za komisijo 3200 K. Ker sorodniki te svote niso založili, je bil Judi pokopan brez sodnijskega pregleda. Tako se je zgodilo nedavno v
Društvo organistov in glasbenikov za Slovenijo in za Prekmurje ima svoj redni občni zbor po Veliki noči. Dan in spored se pravočasno objavita, člani društva imajo pravico do polovične vožnje. Obenem se vrši tudi 251et-nica obstanka orglarske šole v Celju (1899—1924). — Gospodje gojenci tega zavoda se na to opozarjate, da se vsi udeležite te slavnosti, kjer se bomo po dolgih letih zopet enkrat sešli.
Društvo za gojitev treznosti v Ljubljani je bilo ustanovljeno dne 18. 12. 1923. Lastna pisarna, v kateri poslu-ja začasno ena moč po tri ure na dan, je pričela poslovati dne 10. 1. 1924 v Invalidskem domu v Ljubljani. — Društvo, katerega cilj je splošna treznost slovenskega ljud stva, je popolnoma nadstrankarsko in njegovo delo zgolj vzgojnega in humanitarnega značaja. Udejstvovati se je začelo najprej z organizacijo poljudnih predavanj po celi Sloveniji. Kot predavatelji bodo nastopali zdravniki, pravniki, učitelji, duhovniki, uradniki in ročni delavci. Predavanja bodo pojasnjevana s kinematografienimi in skioptič-nirni slikami. Izdalo je v samozaložbi več tisoč lepih dvobarvnih lepakov in letakov, katere bo razposlalo v propagandne svrhe vsem šolam, društvom, župnim uradom in železniškim stanicam v Sloveniji. Rednim sejam, katerih je bilp dosedaj 10, se je pritegnilo kot sosvetovalce zastopnike raznih državnih oblasti, strokovnjake javne u-prave, socijalnega vprašanja, trgovske in industrijske vede, vinogradništva in kmetijstva, zastopnike kulturnih, prosvetnih in gospodarskih organizacij. Pri razpravah se je razmotrivalo tudi o tem, kako omejiti nadštevilne gostilne in to le one, ki ne odgovarjajo zdravstvenim predpisom, ki ne nudijo gostom tudi hrane in take, ki narod, zlasti ubožne sloje, zdravstveno, moralno in gmotno upro-paščajo. Posebno pažnjo se bo posvetilo tudi vinogradništvu, ki' naj se ga reducira posebno tam, kjer ni dana ren-tabiliteta in kjer ni absolutnih vinskih leg. To pa se mora zgoditi na tak način, da ne bodo prizadeti pri tem utrpeli gmotne škode. Skrbelo se bo še posebno: 1. Da se dvigne
f:
izvoz domačega vina in omeji, ali celo prepove uyoz tuje-I ga vina m žganih opojnih pijač; 2. da bodo vinogradniki posvetili večjo pažnjo kvaliteti in ne kvantiteti pridelka;
3.	'da se omogočijo kmetom modeme sušilnice sadja, ki 1 bi jim donašale dovoljni dobiček; 4. da se kar najvišje obdavčijo žgane opojne pijače in 5. da se strogo izpolnjujejo gostilniško-policijski predpisi, posebno v kolikor se tičejo davanja opojnih pijač osebam pod 16. letom starosti in najsi bi bili v spremstvu starišev, Z ozirom na zadnjo toč-; ko so prejeli društveni zaupniki po celi Sloveniji tozadevna navodila. Društvo je odposlalo že okoli 50 vlog na razne oblasti v Ljubljani in v Beogradu in že prve rešitve teh vlog so mu porok, da bo njegovo delo našlo tudi v širši javnosti umevanja in sodelavcev, katerim pijančevanje našega ljudstva ne more biti in tudi ni več postranska stvar.
»Naša kri«, ljudsko igro od priljubljenega pisatelja Franc S. Finžgarja, vprizori celjska orlovska srenja v Ce-jjl iju dne 16. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma. Igra je lepa in zanimiva, posebno ker je vzeta iz domačega kmetskega življenja. V njej nam slika pisatelj razmere iz časa francoskih vojn, ki so. bile silno podobne sedanjim. Kmete je trla vojna in draginja, fantje so morati iti daleč v tujino k vojakom; končno so se ljudje uprli in pognali Francoze iz dežele. K igri vabimo cenj. občinstvo, prav posebno pa br. Orle in Orlice. Predprodaja vstopnic vsak delavnik dopoldne v tajništvu SLS, hotel »Beli voli.« — Odbor.
Nove knjige. Gerhard Hauptmann: »Potopljeni zvon«, dramatska bajka v petih dejanjih. Poslovenil Anton Fun-tek. Avtoriziran prevod. Splošna knjižnica št. 19. Ljubljana 1923. Cena broš. 16 din., vez, 22 din. — L. Novak: »Ljubosumnost«, veseloigra v enem dejanju. Poslovenil dr. Fr. Bradač. Splošna knjižnica št. 6. Ljubljana, 1924. Cena broš. 6 din., vez. 11 din. — Janko Samec: »Življenje«, pesmi. Splošna knjižnica št. 16. Ljubljana, 1924. Strani 112. Cena broš. 15 din., vez. 20 din. — Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic. Splošna knjižnica Št. 12. Ljubljana 1923. Cena broš. 8 din., vez. 13 din. —
• Jul. Zeier: »Gompači in Komurasaki«, japonski roman. Iz češčine prevel dr. Fran Bradač. Splošna knjižnica štev. 20. Ljubljana 1923. Cena broš. 14 din., vez. 20 din. — Knjige Splošne knjižnice je natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigama v Ljubljani. — V založbi Schwent-ner v Ljubljani je izšel: Korun, Album slovenskih napevov za vijolino in klavir, I. zvezek. Cena 40 din., po pošti priporočeno 43 din.
Iz Maribora.
Pri nas se more vse potegniti v blato politike. V nedeljo se je vršil v mariborskem Narodnem domu protestni shod proti draginji in korupciji. Med sklicatelji tega shoda je bila tudi mariborska podružnica narodnih železničarjev (ZJŽ). Predsednik te podružnice g. revident Škerjanec, vitez orjunskega zmaja, je nastopil pri tej priliki kot govornik Moramo pred vsem pribiti, da je Zveza železničarjev mepolitična-stanovska organizacija, v kateri je organiziranih dokaj pristašev SLS. Z govorom viieza Škerjanca smo soglašali, dokler ni v svoji omejenosti zablodil na politični kolovoz. Kakor mačka ne pusti mišjega lova, tako ne more tudi zmajev vitez izpustiti nobene pri-i like, da ne bi blatil svojh političnih nasprotnikov in jih obkladal z lažmi. Tako je bilo tudi na nedeljskem nepoli-: tičnem shodu. G. Škorjanc je porabil nedeljski shod in se zaletel v poslance SLS in posebno še v Žebota. Pred-bacival je Jugoslov. klubu, da se ni brigal za pobijanje draginje, da ni odprl niti ust proti draginji in se briga, v Beogradu samo za povišanje poslanskih dijet itd. Končno je pozval železničarje, da naj pokažejo pri prihodnjih vo-litavh SLS figo. G. Škorjanc je zaključeval svoj govor proti lastnemu prepričanju z lažmi v namenu, da bi ujel kakega gimpla na svoje naprednjaške limanice. Sramota za predsednika podružnice Zveze, da izrablja in nevoljo ! železničarjev v politične svrhe. Sedaj pa nam dovolite, g. Škorjanc, ta-le vprašanja: Ali ste Vi govorili na shodu kot predsednik podružnice? Ako nam pritrdite to vprašanje, potem Vas moramo dalje vprašati: Ali Vam ni znano, da je organiziranih v Zvezi veliko število pristašev SLS in to radi tega, ker je Zveza nepolitična-stanovska organizacija? Nadalje: Kdo Vas je pooblastil, da Vi kot predsednik nepolitične organizacije javno blatite na nepolitičnem shodu politično prepričanje članov Zveze? Vam se je poverila čast predsednika z namenom, da zastopate naše interese na gospodarskem polju in nikakor ne bomo trpeli, da bi Vi Vaše bedaste politične klobasanje krili z našim imenom. Že pri Vaši izvolitvi pred-sednikom smo dvomili, da bi bili baš Vi sposobni za to mesto, ker človek, ki je že dokaj mescev radi v pijanosti zagrešenih deliktov presedel v ječi, ne spada na predsedniško mesto trezne organizacije. Na shodu so Vam ploskali po Vaši govorniški slami, a to šolska deca, sokolsko-orjunaški naraščaj, ki je bil baš radi aplavza za Vaše klobasanje pričujoč pri zborovanju. Niti eden od treznih in pametnih železničarjev ni na Vaše besede mignil niti s prstom, ampak smo vsi obsojali Vaše hujskarije. Ker nam je znano, da imate kot orjunska surovina debelo kožo, da ne boste izvajali iz nedeljskega napada na SLS posledic,
! jih bomo pa mi in izstopili iz Zveze. Vi vitez zelenega j zmaja pa le po tej poti naprej, pod Vašim vodstvom bo železničarske narodne organizacije kmalu konec. Imamo hvala Bogu še več drugih železničarskih organizacij, ki imajo pametnejše, treznejše in naprednejše predsednike, nego ste Vi, ki na javnem shodu napadate lastne člane.
I Čuden ptič, ki svoje lastno gnezdo ponesnaži. — Železničar.
i	Iz poglavja o korupciji na mariborskem magistratu.
Vodja socijalističnega kluba na magistratu g. Andrej Ba-
hun je znan, da rad razkriva neresnične in čisto izmišljene afere in 'korupcijo, katero bi rad naprtil nesocialističnim občinskim odbornikom. Korupcijo pa, katero uganja g. župan Grčar s svojimi prijatelji ter znanci, te pa noče videti. Že zadnjič enkrat smo obelodanili v »Straži«, kako se vozita g. Grčar in ravnatelj Boltavzar na občinske stroške v Ljubljano in v Zagreb na ogled filmov. Danes pa povemo g. Bahunu, da je g. Boltavzar tako tesno g. Grčarju pri srcu, da ga je ta porinil v zavod »Vesna« kot nekakega pregledovalca računov in vleče kct tak mesečno iz mestne blagajne 3200 K. Zavod »Vesna« ima lastno ravnateljica, ki dobiva 15—17.000 K mesečne plače in bi morala kot taka sama voditi malenkostne račune v zavodu, a ne, g. župan je iztesal za svojega prijatelja precej globoko korito, ki ne povzroča nobenega dela, pač pa nese lepe tisočake nagrade za g. Boltavzarja. Razven pri »Vesni« je g. Boltavzar nameščen kot nekak nadzornik mestnega kina z 2400 K mesečno. Pa bo kdo rekei, no, g. Boltavzar dobiva iz mestne blagajne borih 5600 K mesečno in to pač ne bo preveč. Pa le počasi, g. Boltavzar je povrh še aktiven ravnatelj pri mestnem računovodstvu in je .v 6. plačilnem razredu 2. stopnja in vleče kot tak večjo plačo nego kak dvorni svetnik. G. Grčarja in njegovega prijatelja Boltavzarja bi si naj ogledal g. Ba~ hun in bi imel dovolj snovi za razgrebanje afer in korupcije, katero uganja g. župan in njegovi prijatelji. Razmerje Grčar-Boltavzar je v vsakem oziru prav čudno in se še bomo z njim pečali, da bo mariborska javnost zvedela: zakaj in kako kopni po nepotrebnem denar v mestni blagajni.
Zadeva s ponarejenimi kolki. Po Mariboru se govori zelo veliko o aferi s ponarejenimi kolki. Govoričenje po mestu je vtaknilo pod ključ vse mogoče osebe, ki pa še danes mirno šetajo po mestnih ulicah. ~Glavni krivec v celi zadevi je bivši carinik, potem carinski posrednik in izvozničar Krstič. Krstič je tako na pravoslavni način porečen z neko Einspieler, ki je nečakinja stare Pristernik, ki ima papirno trgovino na Aleksandrovi cesti. Krstič in njegova žena sta pod ključem, ker je Krstička razpečavala ponarejene kolke in ponarejene zavitke za cigaretni papir. Krstič in njegova žena sta živela zelo razkošno in imela celo svoj lastni avtomobil. Razven ravnokar omenjenih sta še aretirana neki Milosavljevič in Sarkovič. Tobakarna Maček na Aleksandrovi cesti je tudi zaprta, najbrž se vrši preiskava, a lastnica tobakarne je še na prostem. Govori se tudi, da je ponarejenih več milijonov komadov kolkov, a, kakor smo dosedaj zvedeli, je zaplenjenih v Gradcu dosedaj kakih 20.000 komadov po 10 din. in aretirane so v Gradcu baje tri osebe. V Mariboru so izsledili nekaj nad 1000 komadov falzificiranih kole-kov. Toliko za danes v pojasnilo, da se ne bo tisočkrat več govorilo nego je res.
Samomor. 441etna Marija Žunko, stanujoča v Koroščevi ulici, je šla vsled revščine in bolezni samovoljno v smrt. V soboto je še ribala, potem pa napisala pismo, da je to njeno zadnje delo ter da si hoče z zadnjim zaslužkom 40 kron plačati neki dolg, da potem lažje umrje. Šla je na Kalvarijo in se tam obesila.
Stolni veliki zvon. Po vsej škofiji donijo že novi zvonovi; z velikimi žrtvami Si jih je ljudstvo nabavilo. Čast mariborskega mesta zahteva, da dobi tudi stolna cerkev nov veliki zvon. Ta teden se je začelo z nabiranjem darov po mestu. Zbirajo domači gg. duhovniki. Svari se pred neupravičenimi nabiralci z nabiralnimi polami. Mariborčani! Veliki zvon stolnice je bil vedno Vaš ponos, darujte zanj, da Vam zopet kmalu zapoje iz stolnega stolpa! Darove sprejema župnijska pisarna v stolnem župnišču in pa iz prijaznosti Cirilova tiskarna.
Orkestralni odsek Glasbene Matice v Mariboru vabi vse svoje redne in sodelujoče člane na izredni občni zbor, ' ki se vrši v petek, dne 14. marca 1924 ob 8. uri zvečer v prostorih Glasbene Matice po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo o odstopu celokupnega odbora orkestralnega odseka. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. Ker je ta občni zbor za nadaljni obstoj orkestralnega odseka velike važnosti, je dolžnost vsakega člana, da pride na ta občni zbor.
»Elektrika v gospodarski in gospodinjski uporabi« je
snov XIX. predavanja Prosvetnega kartela v Mariboru, ki bo v petek, dne 14. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Lekarniški ulici št. 6. Predaval bo g. profesor dr. Josip Somrek, ki je žel za svoja petkova izvajanja o radiotelegrafu in radio-telefonu nad vse laskava priznanja. Predmet predavanja in g. predavatelj nam jamčita, da bo tudi to predavanje zanimivo in nad vse poučno, zlasti še, ker ga bodo pona-zorovali razni poizkusi, ki jih moremo le redkokedaj videti. Na drugi strani pa je uporaba elektrike v gospodarstvu in gospodinjstvu za nas vse tako praktičnega pomena, da mora to vprašanje zanimati vsakega, ki se je že preril preko kresilnih gob in petrolejk. Zato pridite poslušat to predavanje, povabite pa tudi prijatelje in znance.
Narodno gledališče v Mariboru. Fr. Milčinski, »Mogočni prstan« in G. Wied »2 krat 2 je 5«, je dvoje prav zanimivih dramskih del, ki jih je vprizorilo v zadnjem času Narodno gledališče v Mariboru. Poročilo našega poročevalca o tem objavimo prihodnjič. — Danes zvečer ob 8. uri uprizori Narodno gledališče C. M. Weberjevo opero »Čarostrelec« in ne dr. Milčinskega »Mogočni prstan.«
Posmrtninski sklad JSZ. Odbor istega opozarja vse člane in članice, da vplačajo drugi obrok članarine po 5 din., ker je bila dne 11. t. m. izplačana posmrtnina dedinji umrle članice Marije Baher.
»Jugopaket« Maribor. Kdor naroča kakšno blago iz inozemstva po poštnih paketih, naj zahteva odpravo teh pošiljk na naslov »Jugopaket« Maribor, ki pakete najhitreje, najcenejše in najzanesljivejše posreduje. Priporočamo to podjetje občinstvu, ker je edino te vrste v naši državi, ki stoji res pod strokovnim vodstvom, dela brez režij, odstrani vse uvozne težkoče ter izvršuje neposredno
obračune z odpošiljatelji v inozemstvu. Prihranite, si občutne stroške špediterjev, blago pa dobite brez običajnih zamud.
Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem od 2. do 8. marca: Škrlatica: ostalo 5, novih 2, ozdravljena 2, umrl 0, ostane 5.
h azpis službe čuvaja na stolpu stolnice. Mariborski mestivi magistrat razpisuje mesto ognjevamostnegà čuvaja na mestnem stolpu pri stolni cerkvi. Mesto je primemo posebno za onega, ki ima kak postranski zaslužek kot rokodelec (čevljar, krojač in enaki). Prednost imajo oženjeni prosilci. Prošnje z zahtevo prejemkov je do dne 20. t. m. vložiti pri mestnem magistratu v Mariboru.
Dr. Vinko Šarabon;
Zgodovinske anekdote.
(Dalje).
Pravi sluga.
Nemški general Morie Bissing je bil zelo strog hi natančen. Od vojakov je zelo veliko zahteval in je svojo strogost prenesel tudi na sluge. Ni jim bilo prijetno, in so se vedno menjavali. Neki sluga je bil tako jezen nanj, da je šel sam iz službe, a je poprej na vrata svoje sobe zapisal: «Morio, snaži si svoje čevlje sam.« Grozno je bil general hud, a kaj je pomagalo! Drugega je bilo treba dobiti. Naročil je nekemu polkovniku, naj mu iz svojega polka izbere kakšnega pripravnega. Polkovnik je naročil, naj mu vsaka stotnija pošlje enega vojaka, ki bi bil pripraven za težko službo. Vprašal jih je, kdo se prostovoljno javi, in iz teh si je izbral mladeniča lepe rasti in bistrega pogleda. Zelo se mu je dopadel. Razgovor med njima je bil tale:	. -	:
«Torej si se prostovoljno javil, sin moj?«
«Da, gospod polkovnik!«
«Ali veš, kakšna težka služba te čaka?«
«Vem gospod polkovnik!«
«Ali misliš, da boš svoje dolžnosti lahko vestno izpolnjeval?«
«Sem prepričan, gospod polkovnik!«
«Ali upaš, da bo gospod general s teboj zadovoljen?«
«Prav gotovo bo, gospod polkovnik!«
«Kaj si bil pa prej, v svojem zasebnem življenju?«
«Krotilec tigrov pri Hagenbecku, gospod polkovnik!«
Hagenbeckova menažerija je ena najznamenitejših na svetu in Hagenbeck sam je znan kot eden prvih dosedanjih krotilcev divjih- živali.
Dobro povedal.
Druga takozvana koalicijska vojska med francosko republiko in zavezniki,se je končala z mirom v Luné-ville 1. 1801. Državni tajnik Maret je prinesel Napoleonu, tedanjemu prvemu konzulu, nekaj mirovnih določb, naj jih podpiše. Ko je Napoleon podpisoval, je sedel Maret zraven njega. Ne da bi dvignil glavo, je vprašal konzul tajnika, ki ga je vsled njegovih zmožnosti imel zelo rad: »Ali ste bogati, Maret?«
»Ne, general.«
»Tem slabše za Vašo neodvisnost.«
»General, od nikogar drugega bi ne maral biti odvisen kakor od Vas.«
Tedaj je dvignil Napoleon glavo, ga je pogledal in je rekel: «Hm! Dobro povedal.« In ko je šel Maret proč, je rekel Napoleon svojemu zasebnemu tajniku: «Maret se mi dopade; je duhovit.« Od tedaj naprej se Maretu ni več slabo godilo. Poplačal je pa svojega dobrotnika z neomajno zvestobo.
Ljubeznivi modrijan.
Matematik d'Alembert 1717—1783) je bil sicer velik učenjak, a vseeno kaj nagle jeze. Nekoč je šel mimo hiše, ki so ji streho popravljali. Par kamnov je priletelo dol, eden d’Alembertu na ramo. Ves razjarjen je pograbil tudi on par kamnov in jih vrgel v okna drugega nadstropja. Prav tako jezen je skočil dolični stanovalec k oknu. hoteč mu jih par povedati, a d’Alembert ga je prehitel in mu je ljubeznivo rekel: «Oprostite, nisem mislil Vas, a nisem mogel više vreči.«
Snažnost.
Lastnik premogovnika na Škotskem je šel svojim delavcem zelo na roko. Dal jim je vsako leto prost teden in jim dovolil, da so, šli za ves ta čas zastonj v njegovo kopališče. Pa se srečata na kolodvoru dva njegova delavca; imela sta prosti teden in sta se peljala v kopališče. In prvi vpraša drugega: «Kako pa to, da si tako umazan?«
«Veš, sem lani vlak zamudil«, je bil odgovor. Torej se že dve leti ni umil; kajti, če je sedaj čakal eno lelor je gotovo tudi že prej.
\
kupi po najnižji ceni
nosilce (traverze), žičnike (žreblje) cement, strežne lepenke Itd. kakor vsake vrste železnine pri
IVA.t iCORAŽIJA, MARIBOR
Aleksandrova cesta 42. :— Meljska cesta 1.
TRGOVINA Z ŽELEZNINO
Na drobno!	Na debelo!

PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKE:
Kvišku srca! Pesmarica (zl. obr.j, 15 D.
Premišljevanja za celo leto L in IL del 32 D.
Družba vednega češe en ja.	Dva
molitveni uri, 3 D.
Kratko navodilo za pobožnost M.
B. Kraljice src, 6 D.
Vir življenja, 29, 41 D.
Bog med nami, 20 D.
Večno življenje (rdeča obreza) 24 D, (zlata obreza) 33 D.
Nebeška hrana I. in II. deL 29 tn 41 D.
Priprava na smrt, 29 D.
a) Za otroke:
Kvišku srca, 35, 36, 47 D. Rajski glasovi, 58, 62 D. Prijatelj otroški, 750, 8.50 D.
b) Za odrasle:
Bogomila, 22, 25 D.
Pobožni kristjan, 15 D.
Ceščena Marija, 47, 52 D.
Nebesa nSš Dom 68, 80, 90 D. Venec pobožnih molitev, 40 D. Venec pobožnih pesem, 15 D.
Sv. Piano, Evangeliji in Dejanja apostolov 12 D.
Nekega kaznjenca so so pripeljali v jetnišnico in so mu rekli, da se mora najprej dobro okopati. «Ali ne gre brez kopanja?« je vprašal boječe.
«Ne, to ne gre. Kdaj ste se pa zadnjič kopali?«
«Saj še nikoli nisem bil zaprt.« — -Torej se še nikdar ni kopat.	's _vl;
Nevarna prisega. ... ,
Znani predsednik na j višjega sodišča na Nemškem Leitgeb je bil prej sodnik v gorskem mestecu. Neki kmet bi bil moral priseči; Leitgeb je vedel, da bo po krivem prisegel, in ga je skušal na vse načine odvrniti od prisege. Pa ni nič pomagalo; tudi, če mu je govoril o božji pravičnosti, se kmet ni dal pregovoriti, vztrajal je na prisegi.
Tedaj zakliče Leitgeb sodnijskemu slugi; «Odprite okna!«
t' Sluga mu reče: «Gospod sodnik, saj vidite, kakšen veter je zunaj!«
«Nič ne dé. Kajti sedaj bo tale kmet po krivem prisegel in vrag bo prišel takoj ponj. Ali mislite, da si bom dal okna pobiti, ko bo letel vrag s krivoprisež-nikom skoz?«
«Gospod sodnik, rajši ne prisežem!«, je zaklical prestrašeni kmet in jo je odkuril brž domov.
(Dalje prihodnjič).
Sprejme se takoj učenec v trgovini z mešanim blagom na deželi. Popolna oskrba v hiši. Prednost imajo z dežele, revnejših staršev. Naslov trgovine pri upravništ-vu lista.	168 3—1
Nova hiša, moderno zidana, tri sobe, kuhinja, shramba, klet, hlev, vrt, sadonosnik, njiva, travnik, četrt ure od mesta, prodam takoj radi selitve. Cena 480.000 kron. Zadostuje polovica denarja takoj, ostalo po dogovoru. Schneider, Devina, Slov. Bistrica.	169
Cepljene trte, vkoreninjene divjake in sadna drevesca nudi po konkurenčno nizki ceni Alojzij Grabar, posestnik in trinar, Zagorci, pošta Juršinci pri Ptuju. 4—1
Premog, iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1-1. -	107
Po sreči hrepenite, zato kupite knjigo «Babilonska uganka«. Dobi se v vseh knjigarnah.
___' ' / ■ ■
Nabavlialna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru
r. z. z o. zv ima svoj
redni občni zbor
dne 25. marca 1924, ob 9. uri dopoldne v dvorani št. 53 v I. nadstropju mariborskega okrožnega sodišča s sledečim dnevnim redom:
1.	Konstituiranje skupščine.
2.	Eventuelno izvestilo revizorja o reviziji.
3.	Sklepni računi s poročilom upravnega in nadzorstve-
nega odbora, sklepanje o razrešnici in o razdelitvi dobička.
4.	Volitve celokupnega upravnega in nadzorstvenega od-
bora.
5.	Sklepanje o višini zadolženja zadruge.
6.	Dopolnitev, oziroma sprememba člena 64 pravil v zve-
zi s čl. 54.
7.	Slučajnosti: Pri tej točki so dopustni le nasveti, brez
obveznih sklepov, ker se po pravilih mimo objavljenega dnevnega reda sme sklepati le še o vodstvu ■občnega zbora in o sklicanju novega občnega zbora.
Kot izkaznico naj prinese vsak član s seboj zadružno knjižico; brez te ni vstopa.
Pet dni pred sestankom občnega zbora in sicer od počenši dne 18. marca do vštevši 23. marca t. 1. bodo sklepčni računi razpoloženi na splošen vpogled zadružnikom v zadružni pisarni: Stolna ulica 5 I.
Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, vrši se istega dne ob pol 10. uri ravnotam in z istim dnevnim redom občni zbor, ki je sklepčen ne glede na število došlih članov.	167
Ztravnik
Dr. Aleksander Kuhar
primari] javne bolnice v Ptuju
je otvoril ordinacijo.
Ordinira začasno v hiralnici v Ptuju.
Halo!
Halo!
Najcenejše ta najuspešnejše
oglašujete
samo potom
Oglasnega zavoda
Voršič,
suhe in namočene, lečo, grah, slive, orehe, najfinejšo banatsko moko, različno špecerijsko blago, garantirano plombirano seme štajerske in lucerne detelje, krmne pese, travno seme vseh vrst cvetlinčno in zelenjadno po najnižjih cenah priporoča
MARIBOR
Glavni trg.
MARIBOR
Vedite, da kupite razno manufakturno in razno drugo blago, kakor tudi volnena in svilna mlinska sita najceneje v trgovini
MARTIN ŠUMER, Konjice. Slovenija.	737 50—1
CUNJE
krojaške, suknjene in platne- ' ne odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste i kupujem po najvišjih cenah ;
A. Arbeiter« j
Maribor, Dravska ulica 15. j
Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Klobuke
pepilo
čevlje
dežne plašče, dežnike, nogaviee, kravate itd, kupite naj« ceneje pri
Jakobu Lah, Maribor, Glavni trg 2.
Mior, Slanikov trg 16.
Pojasnila brezplačno!
UmiitMIMii xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
*e vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
I18IL MÌSCHI, Maribor, Gosposka ul. 10
Pes»$© mm -ooMfielJ©!
Prva livarna zvonov v: Haftbare,
ki je v popolnem obratu. [
Kdor zida ali popravlja hišo,
	*
	i:
1	j:
	
	
	i:
<	>:
	j :
Cm 8?	i:
M O rt	
S 2.	*
1X2.1. & H. BÜHL MARIBOR Motherjeva ulica 15.
Ustanovljeno od Joh. Denzel okoli leta 1806.
Najboljši materijal.
Najnižje cene!
Dosedaj po vojni nad 100.000 kg izdelovanih.
Mnogo priznanj!
Obiščite novo tovarno v
Melju, Motherjeva ulica št. 15 j
iu prepričate se o kakovosti naših izdelkov I
Zmiriižna gospodarska banka
Podružnica v Mariboru,
Issriait vsa baut» pasla aaiilaatnejc. — isivišle sbrsstovanla vlog aa Scaližice ta v lakota raž—.
Izplača vsake «leto na zahtev» tahol v gotovini.
PeeblaNtnl prodajalec tražit državna rairadna Intarli#.
J I “	■
1 isK tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.«