Slev. 118.
V LjnMjani, v EelrieK, 21 maja ioi5.
Leto M-
Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej za en meseo „ za Nemčijo oeloletno za ostalo inozemstvo
K 2B--. . „ 2-20 29--35--
V	LJubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1-70
— Sobotna izdaja: =
za celo leto....... V—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— a ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
Enostolpna potltvnsta (72 mm): za enkrat . ... po 18 f
za dvakrat...... 15 „
za trikrat .... „ 13 „ za večkrat prlaoren popust.
enostolpna petltvrsta po 2,v!n, Poslano:
enostolpna potltvrKta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemšl ne-ilBljo ln praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga Vozni red.
KUredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 9/1II. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne =3 sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne Iiranilutce avstrijske št. 24.707, otjrske 26.511, bosn.-ltero. št. 75G3. — Upravniškoga telelona HU188.
jlvsiriislifl rdeča knjiga.
Našo zunanje ministrstvo jc izdalo rdečo knjigo. Kdor pazljivo prebere ta diplomatičen spis in priložene note, — za navadnega bralca je jezik vsaj iz začetka nekoliko tuj — bo prav jasno videl, kakšen je bil naš triintride-setletni prijatelj in zaveznik. Ne iz sovraštva, ampak iz ljubezni in v strahu za svojo Avstrijo in domovino smo mi na jugu vedno poudarjali politiko previdnosti in rekli, na j naše prijateljstvo ne hodi 7, zaprtimi očmi preko Soče.
»Rdeča knjiga« odkrije italijansko zavezništvo v taki goloti, da zgodovina kaj tako grdožalostnega še ni videla. Kjer je na svetu še pošten človek, ta bo jjo branju naše rdeče knjige moral priznati: »Bog me večno varuj take zaveznice!«
Naša javnost izve iz rdeče knjige tudi za marsikatero določilo trozvezne pogodbe in kasnejših dogodkov, kar je bilo dosedaj skrbno zapečatena skrivnost. Vojska spravi vse na dan.
XXX
Nastop proti Srbiji je bi) samo naša stvar.
Ko je sarajevski umor na najgro-žovitejši način pred celim svetom odkril kovarstva, ki jih jc Srbija več let kovala proti monarhiji in se je Avstrija že iz najpriprostejšili zahtev samoohranitve odločila zahtevati od Srbije resnih zagotovil, da se kaj takega ne bo nadaljevalo, je smela monarhija mirno ili upravičeno pričakovati, da se prizna upravičenost njene akcije. In v resnici, kdo bi mogel ocl evropske velesile zahtevati, da bi mirno prenašala, da bo majhen sosed s takšnim sovraštvom izzival, gojil premišljeno gibanje za odpacl in na vse strani snoval zarote proti njeni varnosti in celoti. Katera evropska velesila ne bi nazadnje zagrabila za najodločnejše obrambno sredstvo.
Ravno tako malo kakor proti notranji upravičenosti se je dalo ugovarjati obliki našega postopanja proti Srbiji. Šlo se je za neko razliko, diferenco med monarhijo in neodvisno državo glede njunega medsebojnega razmerja in prav nič ni bila upravičena zahteva, da bi monarhija vprašanje, kako sme iti v varstvu svojega miru in varnost, morala storiti odvisno od odločitve tretjih sil.
Rusija je čakala na to priliko.
Spor se je tedaj nanašal samo na Avstrijo in Srbijo. Vendar pa jc bilo treba kljub naši izjavi, da sc ne bomo dotaknili suverenitete in teritorialne
posesti Srbije, če se vojska (lokalizira) omeji samo nanjo, računati z možnostjo, da bo Rusija zagrabila ugodno priliko, da žc sedaj izvrši svojo davno za-željeno namero, napasti Avstrijo in ! obenem Nemčijo. To namero se je vedno bolj jasno videlo v obširnem oboroževanju, večkratnih poizkusnih mobilizacijah in v gradnji novih velikih vojaških železnic.
Da, smeli smo skoro pričakovati, da bo Srbija naše vslecl njenega ravnanja popolnoma utemeljene zahteve le tedaj odklonila, čc ji bo prišel iz Petrograda signal, da Rusija sodi: Čas napada na monarhijo je prišel. Saj je imela i)o ruskih načrtih Srbija nalogo udariti od strani, vloga, za katero jo je znala Rusija držati vedno pripravljeno s panslavistično ljubeznijo in dosledno politično podporo.
Ruskemu vmešavanju je moral slediti splošen spor.
Ker je evropska politika že desetletja slonela na sistemu zvez in sporazumov (entent), tedaj jc bilo že vnaprej jasno, da bi Rusija s svojim neupravičenim vmešavanjem v spor med monarhijo in Srbijo morala povzročiti najhujše posledice, da celo splošen spor.
Kajti kdo neki bi mogel dvomiti, da bi Nemčija, ki je priznala popolno upravičenost naših očitkov proti Srbiji, zapustila pot, katero so ji kazali dana beseda in lastni življenjski interesi in da ne bi z vso svojo silo pomagala svojemu dolgoletnemu zavezniku proti ruskemu napadu. S tem pa jc bil podan »casus belli«, slučaj vojne, tudi za Francosko, ki je že desetletja prežala na ugodno priliko, da uresniči svoje maščevalne načrte in ravnotako je bilo pričakovati, da se bo tudi Angleška, čeravno je še v zadnjem času tajila, da bi obstajali kaki trdni dogovori z obema drugima silama sporazuma, udeležila boja proti zavidanemu in strašnemu tekmecu, proti krepko rastoči Nemčiji. Končno se je tudi dalo računati, da bo Turčija, čeravno je že trpela pod posledicami ravnokar končane balkanske vojne, spoznala, da je zmaga Rusije konec njene neodvisnosti in da sc bo postavila 1111 stran osrednjih sil.
Italija ob začetku svetovne vojske.
Na kakšnem stališču pa jc stala Italija napram tej možni evropski vojni?
Pač jc bilo v zvezni pogodbi z osrednjima velesilama, kateri sc ima Italija zahvaliti za triclesetletja varnosti in miru, za neoviran razvoj svojih državnih in gospodarskih sil; za dve skoro
brez truda osvojeni razsežni provinci onstran Sredozemskega morja, pač je bilo v zvezni pogodbi določeno, da mora pomagati obema svojima zaveznicama v boju proti dvem ali več silam, če bi oni dve sami ne izvali boju?* Pač je bilo jasno, da avstrijski nastop, ki je po letih brezprimernc miroljubnosti io potrpežljivosti proti srbskemu izzivanju moral slediti, ni imel značaja kakega izzivanja, ampak da je napad prišel od strani Rusije, ki se jc pri uresničevanju svojih dalekosežnih načrtov posluževala Srbije za naskako-valca. Vendar pa se jc dalo opazili znamenja. da Italija, kakor bi to odgovarjalo besedilu in duhu pogodbe, ne bo posegla v boj na strani svojih zaveznic.
Italija že takrat ni mislila izvršiti svoje dolžnosti.
Po stališču, ki ga je Italija zavzemala za čas algeciraske konference in aneksijske krize, po razgovorih v Rac-conigi (obisk ruskega carja) in neprestanem ljubimkovanju z entento, sta morali Avstrija in Nemčija velikobolj sumiti, da se bo Italija umaknila izpolnitvi svojih zavezniških dolžnosti in da bo to utemeljevala vsakovrstno umetno razlago besedila pogodbe.
Če se tedaj ni dalo z vso gotovostjo računati, da bo Italija popolnoma izpolnila iz pogodbe izvirajoče dolžnosti, vendar sta smeli Avstrija in Nemčija vsaj najmanj to pričakovati, da ju bo Italija v velikanskem boju podpirala vsaj z dobrohotno nevtralnostjo." *
Dejanski razvoj dogodkov je te domneve zaenkrat opravičil in v začetku svetovne vojne se ni bilo dogodilo prav nič, vsled česar bi se dalo slutiti, kako
Člen III. trozvezne pogodbe se glasi: »Čc bi ena ali dve visokih pogodbenih strank brez neposrednega izzivanja od svoje strani bili napadeni od ene ali več velesil- ki niso podpisale te pogodbe in bi bili zapleteni v vojsko, bi bil istočasno podan »casus foe-cleris«, slučaj zveze, za vse tri visoke pogodbene stranke.«
IV. člen trozvezne pogodbe nalaga drugi zaveznici dobrohotno nevtralnost celo v slučaju, da drugi zaveznik iz vzrokov obrambe začne vojaško iniciativo. Člen IV. se namreč glasi: »Če iii kaka velesila- ki ni podpisala te pogodbe, ogrožala državno varnost ene visokih pogodbenih strank in bi ogrožena stranka bila prisiljena, da ji napove vojsko, tedaj se zavežeta obe drugi, da se bosta proti nji obnašali dobrohotno nevtralno. Vsaka si pridrži odločitev, ali se udeleži vojne, če to smatra za primerno, da nastopi skupno s svojim zaveznikom.
Eno izmed čudes moderne vojne je potujoča trdnjava: oklopni vlak. Hitro gibljiv in vendar ne prost proti ognju, nudi neizmerno raznoličnost možnosti zu napad in obrambo. Kaj zmore dvanajstorica lakih voz z jeklenim oklepom pod vodstvom podjet-nega, smelega častnika- so med drugim pokazale vojne vožnje oklopnega vlaka pod vodstvom nadporočnika Friderika Schobra od železniškega polka. Nobenega dne, nobene ure ni bilo v onih viharnih tednih od oktobra clo srede novembra v ozemlju Saua, v kateri bi njegov oklopni vlak nc bi! na tisoč načinov koristil naši armadi, Rusom pa škodil. Zdaj je pripeljal delavce in gradivo v najsprednejšo črto, da popravijo dela ob Sanu, zdaj je vozil ranjence nazaj na etape, zdaj je preskrboval z živili pomanjkanju izpostavljene divizije. Ko se jc potem 3. novembra izpraznilo Nacibrzezic, je zvesto stal na
straži. S svojimi oklopnimi vozovi se je kakor stolp dvigal proti sovražniku in mu iz vseh odprtin in lukenj grozil s strojnimi puškami. Nepremično je stal na svojem mestu, dokler ni odšel zadnji mož, zadnji voz. Toda Rusi so se motili, če so mislili, da bo sedaj tudi ■ vlak odšel. Naenkrat so na povelje hrabrega voditelja zakadi naprej, ne meneč se 7.a nevarnost razdrtih tračnic, in predno se more ruski kavalerijski odelek, ki brezskrbno počiva, urediti, predno dospe straža z zakasnelim svarilom, že prasketajo puške in strojne puške sredi med prestrašeni trop. Nad 40 mož in 10 konj obleži- osiali se raz-pršo na vse strani. I11 ko se pripravi sovražna, artiljerija, da bi obstreljevala vlak, je že prepozno. Počasi, strel za strelom vračajoč, drdra potujoča trdnjava po posrečenem iznenadenju po tiru nazaj.
Toda Rusi so zahrbtnemu črnemu nc,stvoru prisegli pogin. Že prihodnjo noč, r>. novembra, ko oklupni vlak zopet .sloji nepremično na straži na postaji Sotov, se ima nakan;', izvesti. Dve stotniji konjenice sla pridirjali preko nepreglednega gozdnega ozemlja ter se 1 ponoči priplazila k progi, da bi razdrli
strašno nezvestobo in izdajstvo bo Italija kasneje zakrivila.
Zvestoba jc vedno bolj zmrzovala. —* Prva doba.
V tej prvi dobi, ki se začenja z izročitvijo naše note v Bclgradu in sega notri v zimo, se je dala Italija voditi od treh vodilnih vidikov:
1.	Odločila sc jc, dn ne preneha biti nevtralna, obenem pa takoj z vso intenziteto delati na to, da se vojaško pripravi v visoki meri.
2.	Stremila je za tem, da svoje nevtralno stališče utemelji na podlagi besedila potjodbe in da svoji zaveznici pomiri s prijateljskimi izjavami.'
3.	Nameravala jc za vsak slučaj t nasilno razlago člena VII. trozvezne pogodbe dobiti od Avstrije zagotovilo, da prišteje Ita.;iji enakovredne kompenzacije v slučaju, če bi si Avstrija kaj pridobila v Srbiji ali. Črni gori.
In s tem trojnim vidikom primerno je italijanski ministrski svet, na kar nas je že ustmeno pripravil markiz di San Giuliano, dne 1. avgusta 1914 sklenil, da ostane Italija nevtralna. — Za vzrok sc je navajalo, da tvori nastop monarhije proti Srbiji agresivno (na-pafdalno dejanje proti Rusiji, vsled česar v smislu i)ogodbe ni za Italijo nastopil »slučaj zveze« — trditev, katero se ovrže že samo s tem- da se samo opozori na znane obsežne priprave Rusije za napad na obe centralni sili in na popolno neodvisnost Srbije. Dalje se je navajalo za razlog italijanske nevtralnosti, da bi bila Italija vsled svoje izpostavljene zemljepisne lege posebno izpostavljena nevarnostim svetovne vojske, kar je morda res, pa Italije še vedno ne more odvezati ud njenih dolžnosti; in končno, da je Avstrija opu-
Naš cesar je namreč brzojavil italijanskemu kralju, da je radi ruskega vmešavanja v srbski spor in vsled mobilizacije ruske armade in mornarice odredil splošno mobilizacijo in je izrazil svoje zadovoljstvo, da more računali na pomoč svojih zaveznikov. Nato jc italijanski kralj brzojavno odgovoril:
Prejel sem brzojavko Vašega Veličanstva. Ni mi treba zagotavljati, da bo Italija, ki se je na vse mogoče načine trudila, da zagotovi mir in ki bo vse storila, kar je le v njeni moči, da kakor le hitro mogoče pomaga pri obnovitvi miru, da bo Italija nasproti svojima zaveznikoma ohranila prisrčno prijateljsko nevtralnost, kakor to odgovarja trozvezni pogodbi, njenim odkritosrčnim čustvom in velikim interesom, ki jih mora varovati.
Viktor Emanuel.
tir in potem v j oli vlak. Toda nadporočnik Schober jih je davno pričakoval. Namenoma se je ogenj pod kotlom navidezno zanemaril in sploh vse tako uredilo, da se pokaže, kakor bi bila čuječnost v prsih branilcev zaspala. Kajti čisto blizo so hoteli imeti Ruse. Komaj se približajo na 100 m, tedaj navidezno speči nestvor odpre na stotine ognjenih oči, iz katerih šviga plamen. Žarometi močno razsvetljujejo pripla-zivše se sovražnike in strojne puško jih neusmiljeno podirajo. Komaj je ta škadron ugonobi jen, poveljuje nadporočnik Šober k protinapadu s ))olno paro. Nenadoma je po donečem tiru prihrumel proti bližajočim se ruskim pehotnjm oddelkom in jih v paničnem strahu vrgel nazaj v gozd; troji 40 mož, ki se pokaže na odprtem polju, uničijo s I roj no puške. Nato vozi oklopni vlak z ugasnjeniini lučmi zopet nazaj: naučil je Ruse respektu na primerno daljavo. Naslednje jutro ponovi nadporočnik Schober še enkrat svoj nočni pouk z Husi. Ob 10. dopoldne, nenadoma zopet pridrvi skozi sovražne poizvedovalno oddelek v ospredje — noter do Tarno-brzoga; škadron kavalerije, ki je imel nesrečo, cLu je jezdil mimo v odaljeuo-
sii sto metrov, ruzstrele strojno puške in vržejo nazaj prednje straže prodirajoče pehote. Besno strelja -sedaj arti ljcrija iz dalje na tega groznega sovražnika, toda le malo šrapnelov zadene in še ti se brez učinka razletc ob jeklenem oklopu. Nepoškodovan drdra oklopni vlak zopet nazaj in krije v bodočih dneh še vse izpraznitve. Pod varstvom njegovega ognja rušijo saperji za njim progo, da bi se je Rusi nc mogli poslužiti, in korak za korakom, kol zadnja straža, se umika drdrajoča baterija, držeč sovražnika, v strahu in v veliki oddaljenosti. 12. in 14. novembra služi vlak šc za oclvažanje materiala, nadpoi •očnik Schober more kot opazovalec podati še važna poročila o prihajajočem sovražniku, nato) se pa že več tednov neprestano vozečemu in borečemu se vlaku dovoli kratek odmor za počitek in snažen jc v kurilnici v Moravski Ostravi. Nadporočnik Schober jc bil za prehrabro in vsepovsod uspešno vodstvo tega silnega vojnega orožja odlikovan z najvišjim pohvalnim priznanjem,
stila v smislu člena VIL trozvezne po-ogdbe pred odločilnimi koraki nasproti Srbiji se sporazumeti z Italijo in ker sploh odklanja priznati italijansko razlago tega člena. Kaj je s to točko, bo dalje naprej še bolj točno povedano.
Četudi se jc italijanskemu utemeljevanju dalo ugovarjati, vendar jc Avstrija vzela izjavo italijanske nevtralnosti brez ugovora na znanje, posebno ker jc Italija prav tačas izjavila, da se pa drugače misli držali zvezne pogodbe in je rekla, da ni izključeno, da bi morda kasneje tudi sama sodelovala in je v vseh izjavah govorila v odkritosrčno zvenečem, prijateljskem ionn.
(Dalje.)
Poziv.
ki pridejo pri tej stvari najbolj v poštev.
Med invalidnimi vojaki bo treba gotovo največjo skrb obrniti ua morebitne slepe vojake. To je čutil tudi velč. gospod župnik V. Vo n d r a Š e k iz Podbrezja, ki nam je izročil 300 K — v podporo onim vojakom Slovencem, ki bodo izgubili v tej vojski vid. To blago-dušno darilo vlč. gospoda župnika pa je spremljala plemenita želja, da bi našel med Slovenci mnogo posnemal-cev.
Naše uredništvo se je radevolje odločilo, da sprejema tozadevna darila. Vsak, tudi najmanjši dar jc dobrodošel! Naj bi se. uresničila plemenita želja prvega darovalca, da bi mu jih sledilo še mnogo! Imena darovalcev in izkaz daril borno priobčevali v našem listu.
Naj omenimo še to, da je veleč, gospod župnik Vondrašek določil nadalj-nih 200 K za slepe vojake Čehe, ki so njegovi ožji rojaki.
Vojska z Italijo.
Skoro deset mesecev že vojujemo z fleomajno vztrajnostjo in z dobrim uspehom vsiljeno težko borbo. Ko so bili krvavo odbiti trdovratni napadi v Karpatih, in še bolj, ko so zvezne čete na vseh črtah zmagonosno napredovale, smo upravičeno že v najbližji bodočnosti pričakovali plačilo zmagepolnega miru.
V tem odločilnem trenutku se jc pridružil sovražnikom naš dosedanji zaveznik na jugu.
Najglobokejše ogorčenje preveva srca avstrijskih narodov in utrja našo neupogljivo voljo, da dovojujemo to borbo do konca.
Postavljamo se v bran proti novemu sovražniku, prepojeni s skalnotrdnim zaupanjem v končno zmago naše dobre stvari in z neomejenim uverjenjem, da podlo izdajstvo in nizkotna pohlepnost nikdar ne moreta triumfirati nad narodom, ki v hudi stiski zavestno in mogočno izpolnjuje svojo sveto dolžnost.
Premoč sovražnikov nas sili, da zastavimo vse svoje sile. Največjega pomena za uspeh vojne je, da s preskrbe financijelna sredstva. Nihče se ne sme odtegniti dolžnosti, da povodom vojnega posojila, ki se podpisuje do 29, majnika, izroči državi na razpolago vsa sredstva, ki jih ima. Kdor se tej dolžnosti odtegne, kdor ne prispeva primerno svojim močem, se pregreši napram interesom države; oškoduje pa tudi samega sebe, kajti bodoče blagostanje zavisi bistveno od uspeha vojne, torej tudi od financijelne vojne pripravljenosti; s tem, da se potom vojnega posojila zbirajo razpoložna denarna sredstva, se pa tudi tekom vojne najuspešneje ovre zmanjšanje kupne vrednosti denarja. Najobsežnejše olajšave in ugodnosti, posebno do 24. septembra podaljšani vplačilni roki, izredno ugodni pogoji pri podeljevanju posojil na obligacije v svrho podpisovanja vojnega posojila in na vojne zakladnice same, dalje ugodna možnost, da sc zastavijo hipotekarne terjatve pri blagajnici za vojna posojila, omogočajo vsakomur, cla porabi svoj denar državi v prid, ne da bi bila ovirana potrebna raz-položnost denarja.
Izdajalski napad naših novih sovražnikov nas mora najti pripravljene za krvavo bran in nas mora mogočno vzpodbuditi za povečani razmah sil v financijel-nem in vojaškem oziru.
Obračam se še enkrat do celokupnega prebivalstva Kranjske z nujnim pozivom, da se vkljub naraslemu številu sovražnikov brez malodušnosti in bojazni udeleži podpisovanja drugega vojnega posojila, da njegov uspeh — kar je zanesljivo pričakovati — vsled nastopa Italije ne bo zmanjšan, temveč še bolj povečan, ter da se bo pokazal kot mogočna svedočba neomajnega zaupanja vsega prebivalstva.
Vsak državljan mora brez izjeme do skrajne meje izpolniti svojo domovinsko dolžnost.
C. kr. deželni predsednik;
Baron Schvvarz.
U slepe vojake.
»Domoljub« piše:
Žc večkrat smo imeli lekom seda-lijc strašne vojske priliko, da smo v našem listu pokazali na strašno nesrečo, ki zadene tiste vojake, ki izgube v vojski vid. Med nesrečneži so ti gotovo najbolj nesrečni in potrebni največjega usmiljenja in podpore. Na Dunaju so pričeli za take nesrečneže skrbeti s tem, da jih v posebnem zavodu poučujejo in jim pomagajo v tem oziru, da bodo pri vsej svoji nesreči si mogli vsaj malo z raznim delom lajšati britko svojo usodo.
Po pravici sc po dosedanjih izkušnjah lahko bojimo, da bo tudi med slovenskimi vojaki nekaj takih rcve-žev. Že pred meseci smo onozorili naše bralce v članku »Invalidi in sirote«, da bo treba tudi nam skrbeti za slovenske invalide in sirote, ki jih bo napravila ta vojska. Prosili smo, da se naj svetuje, kako bi se ta reč najlažje in najbolj uspešno začela. Došlo nam je več dopisov 7. različnimi nasveti, katere bomo izročili vodstvom onih organizacij,
Avstrijsko uradno poročilo o bojih z Lahi.
Na Tirolskem jc prišel sovražni oddelek v Condino (Judikarijske alpe).
Na prelazu Padon, severovzhodno od Marmolatte so zbežali Italijani pri prvih strelih.
Na koroški meji so naše čete odbile več napadov z velikimi izgubami za Italijane.
Zapadno od Plockena je bežal sovražnik in je pustil svoje orožje.
V primorskem mejnem ozemlju se doslej niso razvili šc nobeni boji.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Ilofer, fml.
XXX
C o n cl i n o je kraj, ki šteje približno 200 hiš, v dolini reke Chiese, katera se izliva v jezero ldro, ki meji med Tirolsko in Italijo v skrajno jugozahodnem kotu Tirolske.
M a r m o 1 a 11 a jc 3360 m visoka gora na tirolsko-italijanski meji v juž-notiarolskih dolomitskih alpah in sicer približno i0 km vzhodno od Bočna.
Plockon jc 1360 m visok prelaz v Karnskih alpah na koroški meji. Čez ta prelaz se pride v zgornjo ziljsko dolino.
XXX
Cesar Franc Jožef. I. poveljniku mornarice admiralu Hausu.
Dunaj, 27. maja. (K. u.) Njegovo Veličanstvo je blagovolilo brzojaviti poveljniku mornarice admiralu Hausu: »Čestitam Vam, ljubi Moj admiral, in Moji pod Vašim mnogouspešnim vodstvom nahajajoči sc mornarici, na odgovoru, ki se je daleč čul in ki ste ga po vojni napovedi Italije z Vašim drznim sunkom proti sovražni obali pustili tako slediti. Pri vseh Vaših daljnih dejanjih Vas spremljajo Moje želje blagoslova.	Franc Jožef.
Prvo italijansko uradno poročilo o napadu naše mornarice.
Ženeva, 25. maja. Italijansko uradno poročilo z dne 24. maja se glasi:
Domnevalo se je, da se bodo takoj ob izbruhu vojne začele vojaške operacijc proti naši jadranski obali, ki pa bodo imele bolj moralen kakor pa vojaški namen. Odredilo se je vse potrebno. In v resnici so 24. maja med 4. in 6. uro manjše enote sovražne mornarice, najbolj torpedni lovci in čolni, obstreljevale našo jadransko obalo.
Letala so poizkušala napasti arzenal v Benetkah. Naši torpedni čolni so po kratkem obstreljevanju prisilili sovražnika, da se je umaknil. Sovražne aeropalne smo obstreljevali z artiljerijskim ogniem in jih napadli z italijanskim letalom in zrakoplovi, ki so pluli preko Adrije.
Sovražnik je napadel kraje: C o r -sini, kjer smo takoj odgovorili z ognjem in prisilili sovražnika, da se je umaknil; J a k i n, kjer se je hotelo porušiti železnico. Škoda je le majhna in se bo dala lahko popraviti. Barletto so napadli torpedni lovci in letalo; napadalce pa je naša ladja v spremstvu torpednih lovcev zapodila v beg. Sovražni aeroplani so metali bombe na Collc di Fesi, niso pa zadeli cilja.
Pomen napada našega brodovja na italijansko obal.
Vojaški strokovnjaki pišejo o prvem napadu našega brodovja na italijansko obal sledeče; V razdalji 570 km je naše brodovje obiskalo italijansko obrežje med Benetkami in Barletto, razrušilo važne vojaške naprave in napravilo veliko materi-jelno škodo, Nc glede na velik materijelen uspeh jc napad dokaz za ofenzivno silo naše mornarice in izraz podjetnosti naših voditeljev brodovja. Največja važnost pa leži v obstreljevanju glavne železniške proge ob vzhodni italijanski obali, v razrušitvi železniškega mostu pri Senigaliji čez reko Sinarca in poškodovanju važnih naprav pri Anconi in Chiaravalle. Iz južne Italije vodi le malo prog na bojišče. Čc pomislimo, da sc pri Raveni v mirnem času nahaja ena, pri Anconi in Bari po dve, pri Chieti ena pehotna divizija, ki imajo na razpolago samo eno železniško progo za prevoz na bojišče, potem vidimo, da je napad naše mornarice razvrstitev laške armade občutno zadel, ker bo ta železniška proga stalno ogrožena od našega bro-
dovja, bodo morali Italijani to važno dovozno železniško progo opustiti ali pa za njeno varstvo uporabiti znatne dele svojega brodovja, ki bodo na ta način odpadli za skupno akcijo.
Uničena italijanska bojna ladja »Turbine«.
pripada tistim italijanskim torpednim rušilcem, ki so jih zgradili v letih 1902 do 1904. Teh ladij je šest. Vsak rušilec obsega 330 ton, oborožen je s petimi 5.7 cm topovi in s štirimi cevmi za izpuščanje torpedov. Posadka šteje 58 mož.
Brzojavno uradno poročilo o nastopu našega brodovja zjutraj dne 24. majnika.
V brzojavki, ki smo jo včeraj objavili na prvi strani našega lista pod zaglavjem:
Porušeni železniški mostovi, kolodvori i. t. d.
čitamo: V Brindisi je oborožena križarka »St. Georg« obstreljevala kolodvor in most.
Danes došli včerajšnji jutranji nemški listi pišejo, da je križarka »St. Georg« obstreljevala v Rimini in ne v Brindisi. To naj>ako naj naši bravci popravijo.
Italijanske bojne ladje opremljene z brezžičnim telefonom.
New-York, 26. maja. Iznajditelj brezžičnega brzojava, Marconi, ki biva tu, je izjavil nekemu časnikarju, da so vse italijanske bojne ladje opremljene z brezžičnimi telefonskimi napravami, s katerimi je mogoče ohraniti medsebojno zvezo na razdaljo 100 milj.
XXX
Italijanski kralj na ljudstvo.
Iz Ženeve poročajo dne 25.: Včeraj izišli pariški listi priobčujejo vsebino proklamacije, ki jo je izdal laški kralj: Mojemu ljudstvu, armadi in mornarici. Oklic pravi, da jc Italija morala zgrabiti za orožje, da brani svojo čast in pa svojo posest!
Italija kliče pod orožje.
Kodanjska »Politiken« poroča dne 25. t. m. iz Rima, da je Italija za bin-koštni ponedeljek vpoklicala 20 letnikov, in sicer od 1876 do 1895.
Nemške oblasti so na švicarski meji zadržale 30.000 mladih vojaščini podvrženih Italijanov.
Promet med Italijo in Francijo se redno nadaljuje.
Mobilizirana italijanska armada.
Cbiasso, 26. maja. Mobilizacija nudi sledečo sliko, urejeno po letnikih in orožju:
Karabinieri letniki 1876 do 1895; pehota: 1877 do 1881 in 1888 do 1895; ber-saglieri: 1877 do 1881 in 1886 do 1895; alpini: 1878 do 1883 in 1888 do 1895; konjenica: 1876 do 1888 (prideljena k trenu) in 1892 do 1894; poljska artiljerija: 1885 do 1895; gorska artiljerija: 1882 do 1895; obrežna in trdnjavska artiljerija: 1878 do 1881 in 1887 do 1895; zrakoplovci: 1892 do 1895; avtomobilisti: 1876 do 1895; tren: 1876 do 1895; sanitejci in carinski stražniki: 1876 do 1895.
Za nadaljnji vpoklic jc na razpolago šc sedem letnikov pehote, osem letnikov grenadirjev, 5 letnikov bersaglierjev, 4 letniki konjenice, 9 letnikov poljske artiljerije, 7 letnikov obrežne in trdnjavske artiljerije, 6 letnikov gorske artiljerije, 4 letniki pionirjev, 7 letnikov telegrafistov, 14 letnikov posebnega ženijskega zbora in poleg tega šc 14 letnikov črnovojnikov, ki šc niso služili.
Italijanski vojaški transporti.
Genf. Bcnečansko poplavljajo čete. Skozi Padovo se vozi vsak dan 40 vlakov.
Italija razširi vojaško dolžnost.
Ženeva, 25. maja. Italijanske vojaške oblasti so odredile takojšnjo revizijo vseh dosedaj prebranih zadnjih letnikov. Razširili bodo za mobilizirane starostno mejo od 39. do 47. leta. V Spezziji, glavni vojni luki, so proglasili oblegovalno stanje.
Vsa italijanska vseučilišča zapria.
Rim. Kralj je ukazal, naj zapro vsa italijanska vseučilišča.
Avtomobilska nezgoda italijanskega vrhovnega poveljnika.
Iz Cbiasso poročajo dne 25. t. m.: Vojvodi Aosta, ki je prevzel vrhovno poveljstvo, so je na cesti Me s tre pripetila avtomobilna nezgoda. On in njegov ordonančni častnik sta zadobila le lahko poškodbe.
Vojvoda Emanuel Filibost Aosta jo sin svpječasnega pretendenta za španski prestol in bratranec italijanskega kralja. Poročen je s princezinjo Leticijo Bonaparte. Njegova brata sta vojvoda Abruški in grof Turinški.
Načelnik italijanskega generalnega šta* ba odpotuje.
Iz Chiassa poročajo dno 25. t. m., da je načelnik generalnega štaba Ca-dorna odpotoval v spremstvu svojega namestnika v glavni stan. Na kolodvoru ga jo Salandra objel in poljubil. Množica ljudstva je pozdravljala oba.
Italiji manjka denarja.
Dne 25. t. m. poročajo iz Rima, da sc jc ondi prejšnji dan vršil ministrski svet, ki se je pečal z velikim zunanjim in domačim posojilom. Nadalje je vlada za 5 mesecev napravila moratorij.
Italijanski vojaki bežijo v Švico.
Ženeva, 24. maja. Iz Lugana poročajo: Do 22. maja je dezertiralo v Švico čez 1500 italijanskih vojakov.
Papež za ranjence.
Ženeva, 25. maja, Sv. oče je dal več cerkvenih palač na razpolago za ranjence.
Ženske izprevodnice v Rimu.
Chiassa. Uprava rimskih pouličnih železnic je takoj, ko je izbruhnila vojska, nastanila ženske izprevodnice, Več prog so morali ustaviti.
Caruso, Puccini in d'Annunzio,
Rotterdam, 26. maja. Angleški listi poročajo, da sta Caruso in Puccini pristopila k Rdečemu križu. D'Annunzio namerava kot navaden vojak vstopiti v armado,
XXX
Italijanski veleposlanik odpotoval it Berolina.
Berolin, 27. maja. (K. u.) »Norci-dcutschc Allgemeine Zeitung« piše: Italijanski veleposlanik Bolatti jc odpotoval ob 4. uri 28 minut zjutraj s kolodvora Anhalt. Z njim jc odpotovalo poslaniško osobje, dosedanji italijanski generalni konzul v Berolinu, predsednik tukajšnje italijanske trgovske zbornice, skupaj približno 20 oseb. Zgodilo se ni ob odpotovanju nič.
Pruski in bavarski poslanik v Luganu.
Lugano, 27. maja .(K. u.) Pruski in bavarski poslanik sta sc začasno tu nastanila. Švicarska vlada jc ukrenila vso, kar jc potrebno, za njunino varnost.
XXX
Italijanski vojni načrti.
Koliko Italijanov pojde na Dardanele ?
Grški list »Embros« v Atenah poroča, da bo italijanska vlada poslala v Dardanele 80.000 mož. Te čete so baje že v Egejskem morju. Drugi grški list »Hestia« v Atenah izve pa — kakor pravi — iz dobrega vira, da Italija pošlje v Dardanele za enkrat 110.000 mož in tudi mal del brodovja. Ostali del brodovja se porazdeli v Adriji in Sredozemskem morju.
Kaj še hoče Italija.
Isti grški list (»Hestia«) poroča tudi, da bodo italijanski podmorski č o 1 -n i najbrže napadli vojno luko P u 1 j, —> Dalje pošilja Italija čete v Črnogoro, da osvoje Kotor in ojačijo črnogorsko fronto proti Dalmaciji.
Obrambne črte Italije.
Haag. Francoski general Delacroi* piše v »Tempsu« o operacijah Italije proti Avstriji: Vzhodno od Tagliamenta je meja popolnoma odprta. Utrdba Stupica ob cesti v Videm ne more, kakor se zdi, veliko koristiti. Prvo obrambno črto italijanski armadi tvori Tagliamento. V slučaju neuspeha bi se morali umakniti nazaj do Adižc in morda celo do reke Pad (Po), kjer bi se sovražniku šele resno ustavili,
XXX
Kako je na Tirolskem.
Inomost, 26. maja. Ljudstvo je polno neomajnega zaupanja. Vojno napoved so sprejeli z velikanskim navdušenjem. Izgredov ni bilo nikjer. Značilno je, da tudi južnotirolski Italijani sami ogorčeno obsojajo nezvestobo zaveznice. Vojaški krogi, ki dobro poznajo obsežne varnostne naprave na južni meji, pravijo, da Italijani ne bodo niti z največjimi žrtvami mogli udreti v deželo. — Zadnje dni sc je oglasilo neštevilno prostovoljcev različne starosti in poklicev, tudi mnogo akademikov in bogoslovcev. Mnogo duhovnikov je prosilo, da se jih porabi za strežnike in nosilce ranjencev.
Iz trdnjave Tridenta.
Graški listi poročajo 24. maja iz Tridenta: Tukajšnje okrajno uiavar-
stvo je izdalo naslednji oklic: Vse družine in one osebe, ki imajo lastno gospodinjstvo znotraj črte: južni rob La-vis, jezero Terlazo, Rosta, severni rob Aldeno, Vigolo, Vattaro, Dots de Cuz, Dots dello Greve ter nameravajo v tem okrožju ostati, se morajo do 22. maja preskrbeti z jedili in drugimi potrebščinami za gospodinjstvo (kurivo) za 4 mesece. Trgovci, peki, mesarji, krč-marji se pozivljejo, da si te množine po možnosti preskrbe. Po 22. maju se bodo uradne komisije prepričale o preskrbi z živili. Kdor si hoče še nakupiti blaga, naj to do 22. maja pri županstvu naznani. Kdor se ne zglasi, sc smatra, da ni preskrbljen z živili in mora zapustiti trdnjavsko ozemlje. Vse osebe, katerih navzočnost je iz javnih ozirov potrebna, se obvestijo po županstvu.
Kako je v Trstu. Budimpešta, 24. maja. Paroplovba jc skoro docela ustavljena in vse ladje so zapustile pristanišče. Vse je prazno, ljudi ni. Tudi železniški promet je znatno omejen.
Drobne vesti.
Naša oblast je ukazala, da se takoj javijo vsi italijanski podaniki. Spravljajo jih v notranjost države. Vojaščini obvezane »regnicole« internirajo. Na južnem Tirolskem so v laškem delu zaprli vse šole, v nemškem delu, v kolikor je prišlo v šole vojaštvo. V Gradcu ne mislijo predčasno zaldjučiti pouka na srednjih šolah. V kolikor je v šole prišlo vojaštvo, so poiskali nove šolske prostore v zasebnih hišah.
Lugano, 25. maja. Danes zjutraj za-rana so bile prekinjene vse brzojavne in telefonične zveze Rim—inozemstvo. Tudi »Agenzia Štefani« ni mogla nadaljevati svoje službe.
XXX
Stališče sv. Očeta.
Lugano, 24. maja. Katoliški »Corriere dTtalia« piše o stališču sv. stolice proti italijanski vojni. »Katoliška Cerkev, ki jo zastopa prevzvišena oseba njenega poglavarja in ob strani mu stoječe organizacije, je vzvišena nad vsa posebna stremljenja, ki jih povzroča izpremenjeni položaj držav in narodov. Njene besede plavajo nad začasnimi interesi in spori. V tem smislu sc lahko reče: sv. stolica na sedanji vojni ni udeležena, ampako vzvišena nad usodo naše domovine v tej viri, čeravno ni vzeti za malenkost, če se ne vmešava vanjo. Četudi se ne udeležuje boja narodov, vendar deli s temi narodi njihovo trpljenje in skrbi.
XXX
italijanska sodrga napadla grad Cat-taio pri Este, ki je last našega nadvojvode prestolonaslednika.
Lugano, 27. maja. (Kor. ur.) Iz Rima se poroča: Tudi gracl Cattaio pri Este, last nadvojvode prestolonaslednika, je napadla velika množica, ki jc udrla v grad, premagala varuha in sc nato v gradu gostila. Policije ni bilo nikjer videti.
Genf, 27. maja. (Kor. ur.) »Journal de Geneve« poroča: Prebivalci Tivolija so se podali v vilo Este, ki je last avstrijskega prestolonaslednika, kjer so nadomestili avstrijski grb z italijansko zastavo. Občinski svet v Tivoliju je sprejel resolucijo, v kateri zahteva, naj postane vila zopet lasi italijanske države.
XXX
Nemških ladij Italijani ne nameravajo zapleniti.
Berlin. Poročila, da nameravajo v Italiji zapleniti nemške ladje in nemško last, niso utemeljena, Z zanesljive strani se marveč poroča, da nameravajo postopati z nemškimi ladjami po določilih pogodbe v Haagu in nemške lasti ne zaplenijo.
XXX
Velik demonstracijski sprevod v Budimpešti.
Budimpešta, 26. maja. (Kor. urad.) Prebivalstvo glavnega mesta je danes zvečer proti Italiji in na čast nemškemu in turškemu orožnemu bratstvu priredilo demonstracijski sprevod, katerega se je udeležilo nad 100.000 oseb,
XXX
Francoska zbornica in napad našega brodovja.
Berolin, 26. maja. (Kor. ur.) »Lokal-anzeiger« poroča iz Genfa: Iz Pariza brzojavljajo: Potem ko sta predsednik Deschanel in ministrski predsednik Viviani v zbornici slavila Italijo, je prišel ministrski predsednik v diplomatsko ložo iu jc pozval italijanskega poslanika Titonija, naj še pred koncem seje po zborničnih hodnikih da razobesiti najnovejšo brzojavke italijanskega glavnega stana. Prišla jc pa samo žalostna brzojavka o napadu avstrijskega brodovja, katera se Vivianiju ni zdela primerna, da bi jo razobesili.
Manifestacije v Parizu.
Pariz, 27. maja. (Kor, urad.) »Agence Havas« poroča: Včeraj so bile tu živahne manifestacije za Italijo. V Belfortu in v Aizaciji so ob vojni napovedi Italije zvonili in razobesili italijanske zastave,
XXX
Naš veleposlanik v Rimu došel na Dunaj.
Dunaj, 27. maja. (Iv. u.) Dosedanji veleposlanik v Rimu, baron pl. Macchio in princ Sclionburg - Ilartenstein, kakor tudi osobje veleposlaništva in več avstrijskih državljanov, ki so stanovali v Italiji, skupno približno 80 oseb, jc došlo opoldne iz Rima na Dunaj.
Knez in kneginja Bulow došla v Berolin.
Berolin, 27. maja. (K. u.) Knez in kneginja Btilow sta došla danes v Berolin.
XXX
Sonninove laži.
Lugano, 26. maja. (Kor. urad.) Včerajšnji italijanski listi prinašajo brezkončno okrožnico zunanjega ministra Sonnina na italijanske zastopnike v inozemstvu, s katero izkuša razložiti vojsko proti svojima zaveznikoma. Okrožnica najprej vsebuje trditev, da je Srbija odgovorila na avstrijski ultimat popolnoma zadovoljivo. Ta trditev je vedoma neresnična. V vseh rimskih političnih in diplomatičnih krogih je znano dejstvo, da je minister San Giuliano sam priznal, da je srbski odgovor na ultimat nezadovoljiv in da je še, ko je bilo že prepozno, poizkušal pregovoriti Srbijo, naj v polnem obsegu sprejme avstrijske zahteve.
Kaj pišejo italijanski listi.
Lugano, 26. maja. »Stampa« piše, da je absolutna, neobhodna, nujna in ukazujoča potreba, da Italija zmaga, Drugi narodi končno lahko preneso poraz. Usoda Italije bi bila pa zapečatena, če ne zmaga, Italija tedaj ne sme storiti samo svoje dolžnosti, ampak več kot dolžnost. Mora zmagati, zmagati, zmagati. »Popolo d' Italia« naznanja, da so Italijani ponosni, da maščujejo vse žrtve vojske, katero je izvala Nemčija, Belgijo, vse razmesarjene žene in otroke, vse žrtve »Lusitanije«. »Mi sovražimo Nemčijo, ker nas jc skušala pred vsem svetom zastrupiti in onečastiti.«
Italija in Rusija.
Dunaj, 27. maja. Korespondenca »Rundschau« poroča iz Stockholma: Pc-frograjsko časopisje pozdravlja sklep Italije z živahnim zadoščenjem in pozdravlja novega zaveznika. Petrograj-ski diplomatični krogi so pa vidno ne-voljni na Pariz in London, in izjavljajo, da so se o važnem delu pogajali med sporazumom in Italijo v Petrogradu in da je dovedel do odločitve italijansko vlado v Rimu ruski veleposlanik Giers. »Birševija Vjedomosti« poročajo, da so veleposlaniki v Parizu obvestili Tittonija, da mora italijanski generalni štab privoliti, če nastopijo skupno italijanske in francoske čete, da se podredi Italijane Francozom. Viktor Emanuel in Poincare se v kratkem sestane la v nekem obmejnem kraju. »Rusko Slowo« piše: »Italijanska politika zasleduje glavni smoter, da izpremeni Jadransko morje v italijansko morje. Če hoče to doseči, bi morala habsburška monarhija, odrezana od morja, opustiti svojo samostojno eksistenco. Težko je misliti, da bi državniki obeh držav pritrdili temu sa-moumevu. Znano jc, da se ni zadovoljil rimski kabinet z nekaterimi obljubami o odstopu tega ali onega ozemlja po vojski. Pritiskal je marveč, naj sc dotična ozemlja takoj odstopijo. Če bi bila Avstrija pod pritiskom grozne sile pritrdila odstopu jadranske obali, bi bila morala tudi opustiti svoje brodovje, ki bi se ne bilo moglo nikjer držati. Še težje bi bilo se tako ponižati kakor pa odstopiti Italiji pokrajine. Vprašanje je zdaj: Italija ali Avstrija? tretjega vprašanja ni.«
Tittoni je gnal Italijo v tabor entente.
Berlin, 25. maja. »National-Zeitung« javlja pariško vest ^New-York Hcralda«, da je Tittoni marca 1914 sprožil pozavarovalno pogodbo med Italijo in Francijo, 3. aprila letošnjega leta pa jo je sklenil z Angleško in Francosko Sonnino,
Ponudbe tujega blaga. — Ali se Francozom nekaj jasni?
Ženeva, 23. maja. Razkritja lista »Idea Nazionale« o koncesijah, ki jih jc ententa dovolila Italiji, vzbujajo v Parizu senzacijo. »Bataille Syndicali-ste« pravi, da nedoločen dogovor glede meje v Tripolišu od egiptovske ali turške strani, nosi v sebi kali bodoče vojske. Tudi obljuba, da bo Italija dobila celo Dalmacijo do Neretve kakor tudi vse otoke, mora slovanolilc zelo vzne-
miriti. Sicer pa taka radodarnost na račun drugih napravi slab utis, ker se more narod le potem boriti, če ga idealni cilji navdušujejo k boju za svobodo, nc pti osvojevalna politika.
Poljaki in vojna z Italijo.
Dunaj, 25. maja. Pod naslovom »Pred vojno« priobčuje »Wiedenski Kurjer« članek, v katerem piše: Pod habsburškim žezlom bivajoči Poljaki sprejemajo italijansko vojno napoved mirno in z vsem zaupanjem v bodočnost. Krvne in gmotne žrtve, ki so jih Poljaki doprinesli na oltar domovine, so bile doslej že ogromne. Radi smo doprinesli te žrtve in radi bomo do-prinašali tudi naaaljne do končnoveljav-nega srečnega izida vojne. Resnične in poštene prijatelje se spozna šele v nesreči. Zato je še večja in svetejša naša dolžnost, da zvesto in neupogljivo vztrajamo pri habsburški monarhiji, ki je draga vsakemu poljskemu srcu. Spričo novega sovražnika in nove nevarnosti se bodo Poljaki, kakor vedno, prvi odzvali klicu domovine.
Švedski gias o postopanju Italije^
Stockholm, 24. maja. (Kor. urad.) Tro-sporazumu izrazito prijazni »Dagens Ny-heler« piše o trozvezi in Italiji, poiem ko je razpravljal o italijanskih željah glede »neoclrešene Italije«, takole: Kar se tiče ostalih ciljev Italije za časa trozveze, nima Italija nobenega vzroka, da bi bila nad tro-zvezo razočarana. Po strašnem porazu v Aclui proti kralju Meneliku, ki je očitno j pokazal vojaško slabost Italije, bi bila na-pravljala slab vtis, ako bi ne bila imela za seboj Nemčije in Avstro-Ogrske. Pa kakor uči izkušnja, hvaležnost ne spada k čednostim, s katerimi se odlikuje politika. Posebno pri algeciraški konferenci, kjer se je postavila Italija proti svojima zaveznikoma, je postalo jasno, da ta dva ne moreta računati na pomoč Italije proti Franciji in Angliji. Ko je Italija započela svoj roparski pohod proti Tripolišu in sta ji oba njena zaveznika, katerih nikoli ni preje obvestila v svoji nameri, pustila popolnoma prosto roko le pod pogojem, da ostani Balkan po vojni nedotaknjen, je smatrala Italija to pritrdilo kot samopo-sebi umevno stvar, ki ni vredna najmanjše hvaležnosti in je bila le ogorčena nad omejitvijo glede balkanskega polotoka. Za-časa balkanske vojne so sc priznali italijanski interesi na vzhodni obali Adrije kot enakopravni z avstro-ogrskimi, kar je, namesto da bi Italijo zadovoljilo, le še povečalo njene zahteve kot velesila. Hotela jc iz Adrije napraviti slrategičen morski zaliv.
XXX
Proti vojski v Italiji.
Ženeva, 25. maja. Današnji »Journal de Geneve« priobčuje toskansko pismo, ki pravi, da Toskanci niso prav nič navdušeni za vojno. Prebivalstvo, kmetje in poljski delavci, so obupani, ker se poljsko delo še ni pričelo in še precej zemlje ni obdelane. S francoskim denarjem plačani agentje so se zastonj trudili, da bi spuntali ljudstvo in zaman lepijo bojevit d'Annunziev govor na svetilnike: ljudstvo proklinja vojsko. Tudi meščani so revni in povsod govore, da zadnji »soldo« rabijo za kruh in ga nočejo dati za vojni materija!. Poljske delavce jemljejo na naborih po 50 in 50. Vpoklicani kmet je jočejo, ker zapuščajo svoje dr.užine v bedi.
Lugano, 21. maja. V Benetkah so včeraj delavci naskočili sprevod nacionalistov, jim iztrgali zastave in jih pretepli. »Avanti« ostro obsoja ščuvanje proti Nemcem in opozarja, da Nemci lahko vrnejo milo za drago. List poziva vlado, naj ustavi blazno neumno protinemško gonjo.
XXX Turki zapustili Italijo.
Rim. Turško poslaništvo je 24. t. m. pozvalo vse turške državljane, naj za-puste Italijo in naj potujejo čez Švico domov. Več turških konzulov sc je pripeljalo v Lugano.
XXX Vojna obleka italijanskih vojakov.
V slučaju vojske dobi tudi italijanska armada drugačno obleko, kakršno nosijo v mirnih časih. Obleka je zelenkasto siva, kakor tudi čepica. Vojna suknja častnikov obsega eno vrsto gumbov, ki jih pokriva sukno. Ovratnik je zaokrožen in izvzemši konjenice, ravno tiste barve, kakor ostala obleka. Gumbi so iz sivo pobarvane kovine. Hlače so kratke. Brigadni poveljniki nosijo znake na ovratnikih; naramniki so rdeče podvlečcni; naramniki ostalih častnikov so brez kinča. Suknja je tudi iz sivozelenega suknja in sega lc do kolen. Obleka sc jc med vajami dobro obnesla.
li sle ze Kupili srecRe »SlovensRe a fraz o" f kupile t aRo}! SrccRa samo l&L.
Vojsko i Rosi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Nadaljnji uspehi v Galiciji — Vojni plen narašča.
Dunaj, 26. maja opoldne. (C. kr. kor. urad.) Bitka pri Przemyslu traja dalje. Armada general, polkovnika pl. Mackensena uspešno prodira ob obeh straneh Sana v jugovzhodni smeri. Prehod Čez San vzhodno od Radimna je, izvojevan. Avstro-ogrski VI. zbor jc v naskoku vzel most Zagrody vzhodno od tega mesta.
Južno iu jugovzhodno od Przemy* sla naše armade počasi napredujejo v napadih na močne, deloma betonirane ruske postojanke.
Število ujetnikov iz bojev zadnjih dveh dni jc narastlo na 25.000. Vojnega materiala smo do sinoči uplenili: 54 lahkih, 10 težkih topov, 64 strojnih pušk in 14 municijskih voz.
Južno od Dnjestra in na Rusko Poljskem je splošni položaj neizpremenjen.
V boju severno od Visle smo ujeli 998 Rusov.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Vzhodno bojišče.
Posamezne šibke nočne napade smo odbili.
Prodiranje čez San.
Napad geneialnega polkovnika pl. Mackensena dobro napreduje.
Jugovzhodno od Radimna smo vzeli po hudih bojih kraj Svviete. Vzhodno od Radimna smo tudi izsilili prehod čez San, ko so avstro-ogrske čete most zapadno od Sana v naskoku vzele.
Dalje proti severu so dosegle naše čete po bojih okolico vzhodno od Lazy, vzhodno od Laszky in črto Korzenica —Zapale ob Lubaszowki.
Plen na ujetnikih in materijalu raste.
Najvišje armadno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
»Frankfurter Zeitung« prinaša:
Peitosjrad, nedelja 23. maja. Generalni štab poroča 22. maja: V teku 20. in v jutru 21. maja je sovražnik na s r e d n j o g a 1 i š k i fronti nekoliko odjenjal s svojim pritiskom. Na več odsekih se sovražnik brani. Sovražna artiljerija varčuje. Na levem bregu dolnjega Sana smo začeli ofenzivo in vzeli vasi Krawze, Budej in Przyskow-Kameralny. Odbili smo sovražne protinapade v smeri na Risko. V kotu severne fronte na desnem bregu Sana smo vzeli vasi lgnazo na reki Lubac-zewa. Okoli Przemysla ni nobene izpremembe. Vzhodno od Gusakovvega sovražnik ljuto napada. Sovražniku sc je posrečilo, da je vzel nekemu našemu polku del strelskih jarkov. Na ostali gališki fronti so siloviti sovražnikovi napadi, ki mu povzročajo obilo izgub, le delnega značaja. Dne 20. maja se jc sovražnik najbolj trudil v krajih Tys-meniza—Stryj in okoli Slomslcega. Pri vasi Zawadow smo ujeli več sto mož. Na ostali fronti ni bilo znatnih bojev. Še vedno pritiskamo na Nemce na levem bregu Vindavc in Nente. Na na-revski fronti je sovražnik delno napadal in pri tem rabil škodljive pline. Na levem bregu Visle smo sovražnika popolnoma pobili. Sovražni oddelki, ki smo jih porazili pri Opatowu» se utrjujejo in dobivajo ojačenja iz drugega brega Visle in iz Galicijo.
Petrograd, 24. maja. Generalni štab poroča: V okolici Szavvlc sc je sovražnik obdržal v svoji močno izdelani postojanki. Precejšnje sovražne moči, ki so pri Rossienju prišle na levi breg Dubisse, smo zopet vrgli na ono stran reke.
Ob Narevi smo uničili v dolini Pis-se sovražni napadalni poskus.
Na levem bregu Visle sovražnik silovito strelja z artiljerijo. Ondi je zaman poskušal zadnje dni, da bi pregnal naše prednje straže, ki se drže na levem bregu Rawke.
Južno od Pilice je skušal sovražnik v okolici Ivlimontova začeti ofenzivo. Z energičnim protinapadom v noči na 22. maja smo ga vrgli nazaj. Pri tem smo nad 1000 mož ujeli in uplenili 4 strojne puške.
V Galiciji jc sovražnik splošno prešel k defenzivi. Njegove aktivne operacije imajo posebno značaj protinapadov.
Med Vislo in Przemyslom smo nekoliko napredovali na levem bregu spodnjega Sana. Odbili smo 4 sovražne protinapade v okolici Iludrika, severovzhodno od Sicnawe smo pregnali sovražnika iz vasi Bobra. Nemški protinapad smo v noči na 23. maja z uspehom odbili na fronti Makoviska—Wic-tliu,
, -__- %
iNommasfo	■
Zemljevid k obleganju Przemysla.
Med Przemyslom in velikim močvirjem ob Dnjestru je sovražnik dne 21. maja nadaljeval svoje brezuspešne poskuse, vreči nazaj našo fronto med vasmi Husakovv in Krukienice.
V noči na 22. maja so začele naše 7-ete ofenzivo blizu Dnjestra, pritiskali smo sovražnika ter ujeli 900 mož ter izaplenili 4 strojne puške.
Na desnem bregu Dnjestra v okolici Slonskz so se dne 21. maja vršili trdovratni boji. Sovražnik je večkrat prišel do naših jarkov. Vsakokrat smo ga z našim ognjem in protinapadi vrgli nazaj. LTjeli smo 17 častnikov, 640 mož ter strojne puške.
Od Doline do Kolomejo je bil hud topniški boj.
XXX
PRESTOLONASLEDNIK V GLAVNEM STANU.
Dunaj, 26. maja. (Kor. ur.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Prestolonaslednik Kari Franc Jožef je danes došel z Dunaja v glavni stan.
XXX
RUSI O POLOŽAJU NA BOJIŠČU.
Petrograd, 21. maja. (Kor. urad.) »Ruski Invalid« piše o vojnem položaju: Rusi so se le zato umaknili, da izvabijo sovražnika od opirališča Krakov in od njegovih dobrih železniških zvez in ker Angleži in Francozi na zahodnem bojišču ne razvijajo zadostne iniciative in ker niso tam nemških čet dovolj privezali. »Rječ« poroča: Na vzhodni bojni črti od Otatova do Ko-lomeje stoji zda) 35 armadnih zborov. Pričakuje se, da pripravljajo veliko odločilno bitko.
POLOŽAJ OB SANU.
Dunaj, 25. maja. Vojni poročevalec Kirchlehner poroča včeraj iz vojnega poročevalskega stana: Radimno so zavezniki vzeli. S tem je število naših opirališč ob Sanu vnovič naraslo. Topniški boj za Przemysl se še ni pričel. V kotu Visla-San se vrše silni boji. Rusi se ondi močno ustavljajo našemu prodiranju ter delajo protisunke. Ti sc opirajo na Sandomierz, ki so ga Rusi zelo močno utrdili.
SEDANJE RAZMERE V PRZEMTSLU.
Dunaj, 26. maja. Roda Roda brzo-(avlja: O razmerah v Przernyslu lahko na podlagi poročil iz trdnjave izgnanih judov, ki so prišli v sedaj od naših čet osvojene kraje, poročam naslednje:
Trdnjavsko poveljstvo je prevzel general Artamanov, mestni poveljnik je polkovnik Kiriakov. Rusko gospo-posredno po padcu prevzel ruski Rdeči pravilo konec plenjenju kozakov. Preskrbo prebivalstva in garnizijc je neposredno po padcu prevzel ruski Rreči križ. Tudi druga ruska dobrodelna društva so poslala živila v mesto; pozneje se je pričela živahna trgovina, ker so prišli iz Jaroslava in Lvova številni trgovci v mesto.
Sredi aprila je prišel car na obisk. Njegovo vožnjo skozi mesto je prebivalstvo popolnoma ignoriralo. Noben človek se ni prikazal na cesto, vsa okna so bila zaprta.
Kmalu nato sc je izdalo povelje, da morajo vsi judje mesto zapustiti. Po carjevem obisku so pridno pričeli delati nove utrdbe. Zidali so betonske utrdbe, francoske topove so vozili skozi mesto. Mostove, katere so naše čete pred predajo razstrelile, so nadomestili z zasilnimi brvmi. Ker jih je pa narasla voda odnesla, so napravili manjše, a. trdnejše mostičke.
BOJ ZA PRZEMVSL.
Budimpešta. »Magyar Orszag« pojoča: 23. t. m. smo prisilili dvoje ruskih letal, ki sta se dvigali iz Przemysla, da sta se morala spustiti na zemljo. Naši letalci letajo neprestano nad Przemys-lom in poizvedujejo v vzhodni smeri.
Genf. O položaju v Galiciji izdana ruska poročila že odkrito priznavajo, da zvezne čete postajajo nevarne železniški progi Przemysl—Lvov. Zavezniki napadajo od Visle do Przemysla in se razvrščajo že na levem bregu roke San. Središče bojne črte v tem odseku tvori Sieniawa z okolico. Višek ljutosti je dosegel napad med Przemyslom in med močvirjem ob Dnjestru. Sovražnik je prodiral s svojo glavno silo med IIus-sakowom in Krukienicam proti železniški progi Przemysl—Lvov, a napad jc bil brezuspešen. Ljuti boji se bijejo tudi v okolici Stryja, izid še ni znan (1). Pri Kolomeji so bili zavezniki ojačeni in drže svoje postojanke.
RUSKI GLAVNI STAN ZAPUSTIL Lvov ?
Budimpešta, 26. maja. »Az Est« poroča iz Munkača: Pri Stryju sc dalje bojujejo. Zavezniške čete so na boljšem kot ruske. Čete generala Linsingena vsak dan ujamejo veliko število Rusov. Ujetniki pripovedujejo, da Rusi polagoma izpraznujejo Lvov. Baje je tudi ruski glavni slan z velikim knezom Nikolajem na čelu zapustil; Lvov.
POROČILA IZ VZHODNOGALIŠKIH KRAJEV.
Krakov, 25. maja. »Nowa Reforma« priobčuje celo vrsto poročil iz vzhodno-galiških krajev. V Jagielnici pri Czert-kovvu je bilo prebivalstvo popolnoma ople-njeno. Umetninski zakladi v gradu grofa Lanckoronskega so bili oropani. Mesto Monasterczyska je skoro popolnoma opu-stošeno. V okraju Husiatyn leži več krajev v razvalinah. Nasprotno pa so vojni dogodki mestu Kopyczynce skoro popolnoma prizanesli.
PETROI.EJSKE RAFINERIJE ZOPET DELAJO.
Krakov, 25. maja. Pelrolejske rafinerije in jame v okrožju Boryslav—Tustano-vice—Drochobvcz so te dni zopet pričele z delom.
NADALJNNI PREDUJEMI V LVOVU OSTALIM DRŽAVNIM URADNIKOM.
Krakov, 25. maja. Listi poročajo po lvovskem »Slovu Poljskem«, da so v Lvovu ostale banke podpisale pogodbo, s katero se zavezujejo, da izplačajo Ivovskim avstrijskim državnim uradnikom nadaljne predujeme na njihove plače, tako da razpolagajo uradniki vsaj z najnujnejšimi sredstvi za obstanek.
ŠEST MESECEV ZAZIDANE.
Budimpešta. Tarnovski rabinec je pripovedoval vojnemu dopisniku »Az Uj-saga«: Predno so vkorakali v Tarnov Rusi, so v nekem velikem skladišču zazidali 118 lepih mladih deklic, da jih skrijejo Rusom. Vsakih štirinajst dni so jih preskrbeli z živežem. Zazidane so ostale šest mesecev, dokler niso naši prisilili Ruse, da so morali zapustiti Tarnov.
XXX
IV. POLK POLJSKIH LEGIJ.
Krakov, 25. maja. »Glas Narodu« poroča, da se je z dovoljenjem vojaških oblasti osnoval IV. polk poljskih legionarjev pod poveljstvom podpolkovnika Roja.
XXX
VEDNO VEČJI NEMIRI V RUSIJI. Strah pred vohuni. — Osamljeni vojaški krogi. — Pobune mornarjev. — Skrivnostna smrl visokih častnikov mornarice.
Dunaj, 27. maja. Korespondenca »Rundschau« poroča iz Kodanja: Strah pred vohuni je tak, da so uvedli najstrožje odredbe. Višji poveljnik 6. armade je v več petrograjslcih okrajih, na primer v Carskem Selu, Petrovem dvorcu in v Gačini prepovedal imeti fotografske aparate in vsako fotografiranje. Fotografi po poklicu smejo izvajati svojo obrt le, če jim to posebe j dovoli ženijski nadzornik. Prestopke proti tem odredbam kaznujejo z denarnimi globami do 3000 rubljev in z ječo do treh mesecev. Policijo je razburila vest, da so odkrili obsežno vohunsko organizacijo. Ovadila jo je pariška vojaška oblast. Ponoči neprestano zapirajo osumljence in preiskujejo hiše. Prizadetih je več visokih ruskih častnikov, o nekaterih skrivnostnih samoumorih trde, da so v zvezi s to zadevo, ki je baje omajala tudi stališče vojnega ministra. Delavstvo je vedno nezadovoljnej-še, stavka in prireja draginjske pobune. Ko so odhajali zadnjič vpoklicani letniki pod orožje, so bili v posameznih okrajih viharni prizori. Zadnje dni jc bilo veliko sodnih razprav proti mornarjem vzhodno morskega brodovja, ki so jim očitali pobune. Iz smrtnih naznanil v ruskih listih sledi, da je nad 20 mornariških častnikov »hitro« umrlo, podrobnosti se ne navajajo. Tudi smrt poveljnika baltiškega brodovja spravljajo v zvezo s temi skrivnostnimi ugibanji, kakor tudi pred kratkim doznano skrivnostno smrt admirala Birileva ob neki izredni misiji pri vzhodno morski mornarici.
ZAROTA V RUSKI ARMADI.
Petrograd, 24. maja. Tu krožijo vesti, da so odkrili dalekosežno zaroto v ruski armadi. Namestnik notranjega ministra, načelnik orožništva Čunkov-sky, sc jc podal v glavni stan. V zvezi s tem so zadnje dni v Petrogradu zaprli devet višjih častnikov. Car je nastopil potovanje na bojišče šele. ko mu je Čunkovsky osebno jamčil za varnost.
IZ flnflleške.
NOVA ANGLEŠKA VLADA.
London, 27. maja. (Kor. urad.) Nova vlada se je takole sestavila: ministrski predsednik Asquith; brez portfelja lord Lansdowne; zakladni kancler Maz Kenna; zunanje zadeve Grey; kolonije Bonnar Law; vojska lord Kitchener; vojna muni-cija Lloyd George; prvi lord admiralitete Balfour.
London, 27. maja. (Kor. urad.) . Times« sodijo, da bo nadomestil lord Lans-downe Edvarda Greya, ki želi dopusta. Trdi se, da Grey zadnje čase večkrat ni bil zadovoljen s politiko kabineta in da
namerava pod pretvezo dopusta prepustiti drugemu možu vodstvo zunanjih zadev. French in Kitchener sc pa osebno prepirata radi vprašanja o preskrbi municije.
PROTINEMŠKI IZGREDI NA ANGLEŠKEM, Manehester, 27. maja. (Kor. urad.) »Manchester Guardian« poroča: V Rhylu so bili na petek Nemcem sovražni izgredi, ki so se tako razširili, da so morali pozvati vojake na pomoč, da razkrope množico, ker je policija popolnoma odpovedala. V soboto je bilo sicer v mestu mirno, a policijski mojster je ukazal, da morajo zapreti ob 6. uri zvečer vse gostilne. Vojaki so bili zato zelo nezadovoljni in so se zbrali pred policijskim uradom. Položaj je postajal nevaren. Brigadni general Dumi se je podal na policijo, kjer jc izpos'ova!, da smejo ostati gostilne odprte do 9. ure zvečer. General je v svojem govoru vojakom naznanil, da poznejše policijske ure ni mogel izposlovati in da je zastavil svojo besedo, da ne bo nobenih izgredov več.
FOMANJKANJE MESA V ANGLIJI.
London. V Mancliestru, Liverpoo-lu in v drugih mestih prodajajo meso le še tri dni v tednu.
Nadvojvoda Evgen imenovan za perul-oega polkovnika.
Dunaj, 27. maja. (Kor. ur.) Armadni odredbeni list objavlja sledeče Najvišje lastnoročno pismo:
»Ljubi gospod nečak nadvojvoda Evgen!
Ustanovil sem šaržo generala polkovnika in Me veseli, da Vas prvega povišam v to šaržo.
Dunaj, 22. majnika 1915.
Franc .Jožef.
Nečloveško posiopanje z našimi vojnimi ujetniki v SrhHL
Dunaj. Poveljstvo balkanske armade navaja poročilo nekega popotnika, ki se je vrnil iz Srbije, kjer je občeval z našimi ujetnUd. V Nišu je videl, kako so pometali ceste, delali kot težaki in beračili, da so se preživeli. Bili so raztrgani, izstradani, brez prenočišč. Na tisoče jih je že umrlo. Neki angleški dopisnik piše, da so morali avstrijski vojni ujetniki pokopavati na logarju umrle mrliče in da je umrlo že polovico vojnih ujetnikov.
žopeini nemiri na Portugalskem.
Pariz, 25. maja. (K. u.) »Newyorker Herald« poroča: Na Portugalskem so iznova izbruhnili nemiri. Skoraj v vseh mestih razsajajo oborožene čete. Boje se, da izbruhnejo dne 7. junija zopet nemiri, ko bodo volili prvi dan. Španska križarka Estanna ostane v Lizboni. dokler zopet ne nastanejo redne razmere. Od 14. do 16. t. m. je bilo ubitih nad 500 oseb.
Beli ob zahodu.
Nemško uradno poročilo. Brezuspešni angleško-ftancoski napadi.
Berolin, 26. maja. VVolffov urad poroča: Nočni sovražni sunek proti naši na novo pridobljeni postojanki zapadno od barja Bellvaarde smo z lahkoto odbili. Število strojnih pušk, vzetih Angležem, se je zvišalo na 10.
Severovzhodno od Givenchy sc je posrečilo lomnopoltim Angležem, da so se sinoči polastili najsprednejšega dela našega prvega jarka.
Dalje južno med Licvin in višino Loretto se je popoldne začel velik in obsežen francoski napad. Ponesrečil sc je popolnoma. Severno in južno od ceste Soiiehez-Belhuiie se jc sovražniku izpočetka posrečilo, da je udri v naše jarke. S pomičnimi protinapadi smo zopet prišli v popolno posest naše postojanke. 100 Francozov je ostalo kot
ujetnikov v naših rokah. Tudi južno od Soucliez so se popolnoma ponesrečili tik pred našimi ovirami večkrat ponovljeni močni napadi, naperjeni od belih in temnopoltih Francozov proli naši črti južno od Souchez. Sovražnik je imel povsod zelo težke izgube.
V bojih na višini Loretto se je posebno odlikoval šleski pehotni polk.
Sovražni sunek v vzhodnem delu gozda Pretre smo lahko odbili.
Južno ocl Lcns so naši letalci scj strelili sovražno letalo.
Najvišje vojno vodstvo.
Francoska uradna poročila.
Sobota, 22. maja, ob 3. popoldne: Naše čete so včeraj proti koncu dneva dovršile čiščenje strelskih jarkov pri Bianche-Voie. V zveznem jarku je bilo veliko Nemcev ubitih, drugi so se udali. Natančnega števila teh se še ne ve. Tekom noči je sovražnik započel več protinapadov, a jc bil z velikimi protinapadi odbit, Celo gorsko čelo pri Blanche-Voie je v naših rokah. — Južnovzhodno ocl loretlske kapele smo iznova napredovali. Sedaj smo 100 metrov od roga severnovzhodno od Ablaina. — Ob 11. zvečer: Britanske čete so pri La Basse odbile močan napad, s čimur so prizadele sovračniku znatne izgube. V odseku severno od Arrasa je sovražnik skrajno ljuto obstreljeval naše postojanke. Naša artiljerija je uspešno odgovarjala. Kljub temu obstreljevanju smo v severnem delu Ablaina osvojili nove hiše in ujeli sovražnikov. Severno od Neuvilla smo s svojim ognjem gladko ustavili sovražni napadalni poizkus. Z ostale fronte ni ničesar poročati.
Nedelja, 23. maja, ob 3. uri popoldne, Sovražnik je zadnjo noč med morjem in Arrasom napravil več protinapadov. Povsod je b'1 odbit ter je utrpel skrajno težke izgube. Prvi teh poizkusov je bil započet severno od Yperna, vzhodno od yserskega kanala, a se mu ni posrečilo, da bi se razvil. Dva druga napada sta bila naperjena proti severnovzhodnemu in južnovzhod-nemu delu lorettske planote; napadalci niso mogli do naših črt. Z obema zadnjima teh poizkusov so Nemci napadli naše postojanke pri Neuville—St. Vaast v vasi in na pokopališču in v okolici, ki se imenuje »Labirint«. Na eni sami točki se je mogel sovražnik za trenutek ustaliti v naših naprej potisnjenih strelskih jarkih, a jc bil takoj pregnan, pri čimur nam je pustil v naših rokah veliko ujetnikov. V Argonih so Nemci zažgali več min v bližini naših postojank in z znatnimi silami izkušali, da zasedejo lijake. Naša infanterija jih je med dežjem bomb in granat vrgla nazaj na njihove izhodne črte, prizadejavši jim velike izgube. Njihov neuspeh je popoln. — Ob 11, zvečer: V okolici severno od Arrasa so se boji po nemškem neuspehu tekom zadnje noči na gotovih točkah s skrajno ljutostjo nadaljevali. Britanska armada je vzhodno od Festuberla napredovala. Severnovzhodno od kapele v Notre Dame de Loretto smo za več sto metrov napredovali in ujeli nekaj sovražnikov. Severno od Neuville—St. Vaasta smo vzeli vrsto sovražnih strelskih jarkov in dospeli do cestnega križišča severno od vasi. Razen tega smo osvojili nove skupine hiš v vasi sami. Z ostale fronte ni ničesar poročati, — Sovražno letalo je vrglo tri bombe na mesto Chateau-Thierry,
Joffre odstavljen ?
Rotterdam, 25. maja. Ime Joffre jc že. dva tedna popolnoma izginilo iz poročil. Zato se pa vedno zopet bero besede: »Maršal French poroča.« Zdi se skoro, kakor da bi bil angleški generalisimus vzel v roke vse vodstvo operacij na Francoskem in v Belgiji,
V Le Mans gori starodavna Marijina cerkev.
Pariz, 27. maja. (Kor. urad.) Kako, poroča »Matin«, gori v Le Mansu po zgodovinskih umetnostih slavna cerkev Notre dame de la Couture. V nevarnosti se nahajala tucli prefektura in muzej. Požara še niso pogasili. Škoda je zelo velika.
Razna poročila.
ZASEDANJE OGRSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA ZAKLJUČENO.
Budimpešta, 27. maja. (K. u.) Zasedanje ogrskega državnega zbora sc je danes zaključilo.
POTOPLJEN PARNIK.
Santiago de Chile, 26. maja. (Kor. urad.) Trgovski parnik »Maximiano Errazuriz« je zadel ob skalo in se potopil. 50 oseb je utonilo.
POLOŽAJ V DARDANELAH.
Atene. Angleško poslaništvo jc povišalo nagrado za vsak uničen nemški podmorski čoln na 2000 funtov šterlingov.
K bolem on Dunajcu.
Krakov, 25. maja. »Nowa Reforma« poroča: Krakovski 16. domobranski pešpolk jc bil med prvimi, ki so prekoračili Dunajec in izrinili Ruse iz njihovih postojank. Takoj v začetku boja je polk osvojil dva topa, več strojnih pušk in ujel veliko število sovražnikov. Prebivalstvo je sprejemalo naše čete z viharnimi ovacijami in pogostilo vojake, kakor jc najboljše moglo. Rusi so prizadeli kmetom veliko škodo, ker so brezobzirno rekvirirali vse, kar so karkoli mogli razbiti. Kmetje so se pa kmalu izšolali ter so se na drug način odškodovali. S par rublji so podkupovali ruske podčastnike, da so jim izdajali pobotnice, ki so se glasile na trikrat višje zneske nego je bila re-kvirirana stvar vredna. Mnogo so trpele kmetice, ki so jih Rusi cclo ob belem dnevu napadali, 4oda znale so se braniti. Mnogo žensk so Rusi z nagaj-kami krvavo pretepli. Tudi umore so Rusi izvrševali. Državni poslanec Boj-ko jc ves čas ruske invazije bival v vasi Greboszow, nekaj časa tucli v sosednem kraju Zwikowu. Njegovo hišo v Grcboszovvu je uničil požar. V mestu Dambrowa so posebno veliko trpeli pred Rusi židje. Ruski poveljnik je dolžil jude, da so oni izdali ruske postojanke. Judje so dobili ukaz, da tekom 24 ur zapuste mesto. Na županovo posredovanje se je ta rok podaljšal na tri dni. Kasneje so položili judje 10.000 rubljev in prizadevanjem župnika se je posrečilo, cla se je rok znova podaljšal na 8 dni, končno pa se je ukaz sploh ukinil.
Vojni ujeiniki iz Przemysia
sestavljeni po seznamkih ujetnikov, ki so došli od ruskega Rdečega križa.
Kacletni aspirant 47. pp. Areglar 'Adolf; nadporočnik 97. pp. Balaity Bela: nadporočnik 97. pp. Bensi Rudolf; kadetni aspirant -47. pp. Bratina Gustav; kadet 27. dom. p. Daviš Vaclav; poročnik 2. črnovoj. pp. Dostal Adolf, Ljubljana; stotnik Drbil Emil, 10. trd. top. p., Gorica; praporščak 32. pp. Eržen Anton; stotnik 17. pp. Hofmann Leopold, Celovec; nadporočnik 108. črnovoj. pp. Kleisner Viljem, Gorica; praporščak 17. p. Koferno Josip; poročnik 3. trd. top. p. Komzak Alozij, Ljubljana; poročnik 7. trd. top. p. Kužnič Josip, Radgona; poročnik črnovoj. pp. št. 7-3 Ločniker Franc, Ljubljana; kadetni aspirant 47. pp. dr. Stojali Lo-sitseh; podpolkovnik 17. pp. Lowen-stein Moric; praporščak 17. p. Melčech Imelj (Emil?); nadporočnik 3. trd. top. p. Moravec Franc, Celovec; nadporočnik 10. trd. top. p. Miiller Gustav, Gorica; praporščak 17. pp. Novak Ivan; poročnik 3. trd. top. p. Pavelič Anton, Pulj; praporščak 17. p. Porfom Ignacij; kadetni aspirant 47. pp. Rekev Cirili; kaclet 17. pp. Saponowski Gustav; nadporočnik 108. črnovoj. bat. Saracla Viktor, Gorica; praporščak 17. pp. Sas Aleksander; nadporočnik 17. pp. See-rolcl Ivan; praporščak 17. pp. Semlir (Semmler) Karel; praporščak 17. pp. Silberger Josip; kadet 27. pp. Siro-tsehan Ernest; zdravnik Važin Josip, 47. pp.; nadporočnik 27. dom. p. Vel-kour Stanko; kadet 47. pp. Žaganjac I. (Dalje pride.)
Sesli moratorij.
Zadnja moratorijska naredba je določala, cla se za zasebno pravne obveznosti, ki so nastale pred 1. avgustom 1914 in dospele v plačilo po 31. januarju 1915, ne dovoli nobenega odloga v plačilu. Plačati je bilo te vrste obveznosti ob dogovorjenem času. Naredba jc tedaj določila samo, kdaj in kako je treba plačati lake pred 1. avgustom 19 14 nastale obveznosti, ki so zapadle v plačilo v lanskih mesecih nove m b r u in v letošnjem j a n u a r-j u. Nova šesta moratorijska naredba so ozira samo na obveznosti, ki so za-
padle v plačilo v ravnokar navedenih mesecih.
Peta naredba je določala, da je treba drugo polovico novemberskih zapadlosti plačati clo konca m a j a t. 1. Poklicane gospodarske in trgovske kor-poracijc pa so dognale, cla sc je v zadnjih mesecih več plačevalo, kakor pa je silil zakon. Gospodarsko življenje sc je tako prilagodilo vojnim razmeram, kakor tega ob začetku vojno nihče niti slutiti ni mogel. Ti krogi so izrazili željo, da sc moratorij čimprej konča in odra v i.
Šesti moratorij reši vprašanje odloženega plačila takole:
1.	meseca junija jc treba plačati tretjo četrtino novemberskih in prvo p o 1 o v i co dccembcrskih zapadlosti.
2.	meseca julija zadnjo Se-t r t i n o novemberskih in drugo polovico decemberskih zapadlosti. .
.3- meseca avgusta jc treba plačati v letošnjem j a n u a r j u zapadle obveznosti, ki so po sodbi strokovnjakov dosti manjše kakor one v prejšnjih mesecih.
Z 31. avgustom je tedaj končan zakoniti odlog plačila.
Dolžniku, ki se nahaja vsled posebnih razmer v neugodnem položaju in tedaj nc more plačati, bo pa sodnik še vedno lahko dovolil odlog plačila in sicer za celi ali delni znesek tudi notri clo 31. decembra 1915. Taki sodni odlogi bodo posebno na mestu pri izvozni industriji in onih podjetjih, ki žive od tujskega prometa. Te vrste dolžnikom bo sodnik lahko dovolil odlog plačila celo za obveznosti, ki so izvzete iz moratorija; n. pr. najemščina, mezda, obresti iu anuitete vknjižnih dolgov. Tudi za to vrste obveze sc bo dalo dobiti odloga zaenkrat clo 31. dccom-bra 1915, po potrebi morda še za dalj časa.
Dr uga določila so skoro bistveno ista kakor zadnjič. Za Galicijo in Buko-vino so vsa plačila odložena za naclal-nje 4 mesece.
LMaEiske novice.
ij Zlata srca.
Zakaj nima naša dežela več bogastva in zalog! Prihajajo v deželo begunci — in menda je ni na svetu bolj žalostne usode kakor je ta. Tri dni je že pred kolodvorom mati s šestimi otroci, pa brez beliča. Železnica ne vozi v njen rojstni kraj. — Dobro kranjsko in ljubljansko srce, odpri se na široko in sprejmi vase vse potrebne in vredne!
lj Prisrčno patrijotično manifestacijo je priredilo občinstvo včeraj zvečer pri zadnji večerni predstavi v »Kino Central« v deželnem gledališču. Kakor znano, se pri zadnji večerni predstavi v »Kino Central« vsak večer na projekcijski plošči pokažejo najnovejša poročila z avstrijskih bojišč. Tako je bilo tudi včeraj. Občinstvo je s krepkim odobravanjem sprejelo poročila o vrlem nastopu naših obmejnih čel. Bog daj, da bi nam vsak večer prihajala tako razveseljiva poročila!
lj Poštenim ljudem v Ljubljani! Danes ponoči po 12. uri je prišla iz Gorice rodbina vojaškega uradnika g. Gasparinija. Gospa Gasparini jc na kolodvoru šla iskat svojo prtljago in jc niccl tem časom pustila moža na peronu pri bufetu. Dala mu je v varstvo večjo njegovo ročno potno torbo, v kateri so bili dragoceni uhani (briljanti, v vsakem uhanu pet večjih briljantov, okolu približno devet manjših, spodaj pristni biser), velika zlata dolga daiu-ska verižica z uro, ki ima uloženi dve lastovki s petimi malimi briljanti, dve zlati mali ovratni verižici, zlat obesek, na katerem je francoski napis »Moj«, spodaj je miška, ki ima dva rubina v očeh, trivrstna zapestnica z obeskom, na katerem je napisano nemško: »Ti si moja zvezda sreče«, srebrni verižni prstan itd.., dokumenti, in dekreti, ki jih jo mož dobil kot vojaški oficijal, vi-zitnice, nočne srajce z monograini z zaznambami C. G. in E. G., hranilnična knjižica »Banca Trnntina cattolica«. Poieg te torbice je bila še druga ročna torbica iz povoščenega platna, v kateri jc srajca z napisom »Kristin«. Ko pride gospa nazaj — ni bilo mož a i n teh stvari n i k j e r. šli so ga iskat in dobili so ga prod »Unionom« zblaznelega. Zgoraj omenjenih stvari
m imel več pri sebi. Nesrečnega moža so odpeljali v bolnišnico. Kdor bi kjo zgoraj omenjene stvari dobil, ali jih kje videl (morda jih bo kdo prodajal), naj takoj naznani državni policiji ali našemu uredništvu. Pošteni ljudje v Ljubljani, pomagajte nesrečni rodbini!
lj Društvo za nabavo zvonov za novo cerkev sv. Jožefa je imelo dne 6. maja občni zbor, pri katerem se je sestavil sledeči odbor: Predsednik Rudolf grof Chorinsky, c. kr. dvorni svetnik; podpredsednik Ferdinand Čekal, stolni kanonik; zapisnikar Ivarol Pollak ml., tovarnar; blagajnik P. Janez Kunstelj, superior jezuitov; svetovalci Janez Nep. Roeger, cesarski svetnik itd., dr. Viljem Schweitzer, odvetnik, dr. Božidar Vodušek, odvetnik in Avg. Erzin, magistr. uradnik v pok. — Pri tej priliki so priporoča novi odbor p. n. občinstvu in prosi novih prispevkov za zvonove.
lj Vojaki-slepci iz Ljubljane ali Spodnje Šiške, ki so iz bolnice že odpuščeni ter so lukaj, bodisi pri svojcih ali dobrotnikih, bodisi v kakem zavodu, naj se zglase sami ali po zastopnikih na mestnem magistratu v II. nadstropju, vrata št. 9, dne 27. maja 1915 dopoldne.
Ij Umrli so v Ljubljani: Katarina Božič, gostja, 72 let. — Alojzij Manfreda, sin strojnikove vdove, 5 let. — Katarina Jereb, kaznjenka, 42 let. — Anton Bučar, trgovec, 64 let. — Marija Kos, cestarjeva hči, 19 let. — Josip Gosar, zakupni dacar, 47 let.
—	Marija Lamovec, mestna uboga, 86 let.
—	Adela Komatič, hči trgovskega zastopnika, 15 let.
li Odrezki krušnih kart. Obrtniki, ki v Ljubljani prodajajo strankam na izkaznice moko in kruh, se poživljajo, da prinašajo odrezke krušnih kart redno vsak leden v krušno poslovalnico na magistrat, in sicer vsako sredo in soboto o d 8. 8. d o 12. u r e dopoldne. Navzočen organ mestnega magistrata bo te odrezke prevzemal in ludi vidiral zabeležne knjige. Proii obrtnikom, ki bi se ne ravnali po tem naročilu, se bo postopalo po obstoječih zakonitih določilih. Odrezke je prinašati v papir zavite z označbo prodajalca in številom odrezkov.
lj Kolesarjeva nesreča. Tc dni se je peljal s Posavja v Ljubljano g. Josip Mu-laček. Na poti se je umikal nekemu pijanemu kolesarju ter je pri tem zavožil v kanton. Padel je ter si izpahnil desno ramo, sc potolkel po životu in nosu.
lj Tri prste odtrgal jc stroj v tukajšnji tvornici žebljev 56!etnemu delavcu Jožefu Plestenjaku.
lj »Tovariša iz mladih let«, drama v dveh dejanjih, ki sc prednaša v »Kino Cnetral« v deželnem gledališču, je senzacija, Id jo je treba videti. Poleg finega nastopanja, prvovrstne uprizoritve vsebuje ludi pretresljive trenutke. Senzacijonelno je, kako rešujejo ponesrečence izpod ledu. Velezanimiva so vojna poročila, ki nam kažejo tudi junaka minulih dni, generalnega polkovnika Mackensena, ki jc prodrl rusko fronto v Galiciji. Ostale hu-moristične slike bodo vsakega razvedrile. — Jutri v petek je posebni večer z novo veseloigro.
novice«
-1- Sovražniki v notranjosti. Nedavna vladna odredba proti brezvestnim živinskim prekupceni je tudi z merodajnega mesta potrdila, kar so ljudski zastopniki žc v miru tolikokrat pribili, da so namreč brezvestni prekupci živine največji škodljivci kmeta in obenem tudi mestnih konsu-mentov. V sedanjih težkih dneh so pa ti ljudje uprav nevarni sovražniki državnega blagra, ker onemogočujejo redno preskrbovanje ljudstva z mesom. Sedaj so končno najzagrizenejši socialisti in meščanski konsumenti spoznali, kdo je oderuh iu kdo draži živino. Tako piše celo »Neue Freie Presse«, ki je doslej vedno zagovarjala te vrste ljucli, da se jc v sedanjih napetih razmerah vpeljala neke vrste kupčija z živino, katere edini namen je, hitro zaslužiti velike svote. Kupovalci gredo od hleva do hleva ter izmamljajo ocl kmetov cclo neobhodno potrebno vprež-110 živino. Ponujajo naravnost bajne cene ali pa plaše nepoučene kmete z re-kvizieijami. Ker vedo, da sc jim obeta velik dobiček, brezvestno dvigajo cene tudi na semnjih. Tako »N. Fr. Pr.« To si je treba dobro zapomniti.
—	Dopolnilni izpiti za enoletne prostovoljce se bodo pričeli 14. junija 12. julija in 9. avgusta.
—	Medicinec Ivan Lovšin živi! Za mrtvega proglašeni član slov. kat. akad. društva »Danica«, Ivan Lovšin iz Ribnice jc pisal iz ruskega ujetništva gosp. županu Oražmu v Moste, da je v ruskem ujetništvu v Omsku, in sicer v vojaški bolnici, Pošilja prisrčne pozdrave. Dopisnica ie bila oddana 13. aprila in jc prišla v Moste pri Ljubljani na binkoštni ponedeljek.
Psalmi et Cantica secundum or-dinem in Psalterio romano. I. Domi-
nica Razložil t Anton Bonavcntura, škof ljubljanski. V Ljubljani 1915. Samozaložba. Natisnila Katoliška tiskarna. — Pisatelj je želel ustreči nujni potrebi duhovnikov. Za vsakdanjo molitve so psalmi tako porazdeljeni, da se redovito vsak teden izmoli vseh sto in petdeset. Večinoma so težko razumljivi, četudi izredno lepi, poetični, polni preglobokih in vzvišenih misli. Duhovniki čutijo zdaj bolj kakor poprej potrebo, celo dolžnost psalme preštudirati, cla bi jih mogli razumeti in s pridom moliti. Je več razlag. Pisatelju ni nobena popolnoma ugajala. Zato je uporabil letošnjo zimo in je vse razložil v slovenskem jeziku. Pri vsakem psalmu je najpoprej opisal zgodovinski dogodek ali dušno razpoloženje, v katerem se je psalm prvič zapel. Razdelil je psalm na kitice. Potem je paralelno podal latinski tekst in slovensko prestavo z lahkim komentarjem. Nazadnje je navedel nekoliko misli za duhovnika. Pod črto je dodal nekoliko opazk za boljše umevanje besedila. — Za vsak dan v tednu izide poseben snopič in nazadnje skupen omot., da bo delo bolj priročno in sc bo bolj lahko rabilo. Rokopis je skoraj popolnoma dovršen. Izdal se jc sedaj prvi snopič, ki obsega razlago vseh psalmov za nedeljo. Ima kratek uvod in 108 strani. Papir je prav močan, tisk precej velik, oblika sveti vsebini primerna. Dobi se edino v Katoliški bukvami v Ljubljani. Snopič stane 1 Iv 30 h. — G o-spoclje posezite po lepi in potrebni knjigi. — Vsaka dva meseca izide snopič, ako ne bodo vsi stavci morali v vojaštvo; pa bodo gospodje lahko snopič za snopičem prečitali. Naj bi mnogo sladkega užitka ocl tod zajemali.
—	Begunci z italijanske meje. Mari* borska »Straža« poroča, da je te dni prišlo v Maribor veliko beguncev z italijanske meje. Tudi v Ljubljani in drugod po Kranjskem jih je polno.
—	V poljedelskem ministrstvu je ravnatelj pomožnih uradov 1. Dobo višek imenovan za višjega ravnatelja teh uradov.
—	Dunajski Slovenci se snidejo vsako soboto na vrtu rotovške kleti (rezervirana miza).
—	O roparskem umoru v Gor. Logu,
v župniji Vače, se nam še poroča: V zelo imoviti Marnovi hiši se je zgodil okoli polnoči od 21. na 22. maja t. 1. Sledilo sc je dva lopova, najbrž nista bila od daleč, ki sta prišla iz gozda nad hišo, poizkušala vlomiti pri stranskih vratih, a so bile za-plohane, nakar sta na strehi odstranila opeko in prišla v hišo. V večji sobi jc ležala že sedem let bolna stara mati Helena Primožič, stara nad 83 let. Eden lopov ji je s trdim orodjem zadal na glavi globoko zevajočo rano, vsled česar jc nastopila smrt. V stranski sobi je ležala njena hči Frančiška Primožič, tudi ona jc dobila na glavi globoko rano, vsled česar so jo prepeljali v deželno bolnico, kjer se pa danes, 25. maja, še ni nič zavedla in je malover-jetno, da bi ostala pri življenju. Lopova sta po stanovanju vse odprla, vse prebrskala in prevrnila, a morala menda praznih rok oditi proti Litiji. Komisija je našla denar in devetnajst hranilnih knjižic. Izsledilo se jih najbrž zopet ne bo.
—	Dva samoumora. V Jakobovici sd jc obesil pod streho prevžilkar Miha Go-deša. V Budanju se je pa obesil 441etni oo-sestnik Franc Kodelja iz Budanja.
—	Vlom v Semiču. Ponoči na 18. t. m, so neznani storilci vdrli v trgovino trgovca Ivana Zuro v Semiču in so ukradli blaga in tobaka v vrednosti 2018 kron. Na Vrtači so vlomili zločinci v hiše dveh posestnikov in ene posestnicc.
—	Izkopavanje in prevoz na bojišču padlih in umrlih. Glede izkopavanja na vojnem polju padlih, v vojnih bolnicah umrlih vojaških oseb veljajo sledeča določila: Prošnje za izkopavanje in prevoz naj stranke vlože pri pristojnem vojaškem poveljstvu prosilčevega bivališča. V slučaju dovolitve se pozove prosilec, da naznani čas nameravanega izkopavanja pravočasno brzojavnim potom. Izkopavanja se smejo izvršiti samo iz posamičnih grobov. Pripomni se še, da je dovoljeno v. Avstriji izkopavanje, oziroma prevoz mrli-čev na pegastem legarju, kozah, koleri ali kugi (na Ogrskem pa tudi na škrlatinki in davici) umrlih, šele po preteku enega leta po smrti. Prošnje za izkopavanje in prevoz mrličev, pokopanih v krajih, v katerih tacaš politične oblasti I. instance, oziroma vojaška uprava (okrožno poveljstvo) še nc poslujejo, sc sploh zavrnejo. Občinstvo se dalje opozarja, da je najbolje, da se odloži izkopavanje in prevoz padlih in na bojišču umrlih za čas po vojni, ker nameravajo zelezniške uprave za takratne prevoze dovoliti 50% popust tovorninc. — Po de-mobilizaciji veljajo glede izkopavanja mrli-čev predpisi, ki veljajo za mirne čase.
— Žena obsojena na vislice. V Gradcu je bila dne 21. maja kočarjeva žena Marija Lang iz vasi Ftinfing na nemškem Šlajerju obsojena na vislice, ker je dne 24, marca primešala svojemu 20 let slareišemu možu v žganjce strupa.
—	Hranilnica v Karlovcu pred sodiščem. Dne 17. t. m. se je pričela pred zagrebškim sodnim stolom glavna razprava proti Dragotinu Hermanu, ravnatelju hranilnice v Karlovcu, \ cko-slavu Dutzmannu, prokunstu hranilnice, Arturju Glucksthalu, upravitelju menjalnice in llugonu Ileinrichu, lastniku tvrdke Funk & lleinricli, la so obtoženi radi zločina goljufije.
—	Izvoz mila iz Nemčije. Izvoz mila iz Nemčije je za dobo vojske prepovedan. Izjemoma je mogoče dobiti izvozno dovolilo za nevtralne države. Natančne^ pogoji se morejo poizvedeti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v L)ubl]am.
Največji list na svetu. Izide samo vsakih sto let enkrat. Kakor znano, izhajajo ameriški in angleški listi v veliko večji obliki nego časniki v evrop: škili deželah. Največji list, ki je zdaj izšel, je bil pač »Illuminatod Quadiu-ple Constelllation«, ki so ga leta IboJ. natisnili v Newyorku. Ta časinški ne-stvor je bil 1.82 m visok m 2.b0 m širok; imel je 13 predalov in vsak preda 1 20 m visok, tako da znaša skupna dolžina vseli predalov 125 metrov. 40 stavcev je stavilo list celih osem tednov En izvod tega čudovelikega lista se nahaja v forckenbeckovem casni-škem muzeju. K sreči za stavce in bralce nosi list na pročelju o}iazk.>, ua izhaja samo vsakih 100 let enkrat; druga številka ima torej iziti šele leta IHoJ.
—	Podpornemu društvu za slovenske visokošolco na Dunaju so v času od 5. aprila do 21. maja 1915 darovali: 150 kron: Kmetska posojilnica ljubljansko okolice v Ljubljani; 23 K 54 vin.: ostanek volila g. Jakoba Pukl; po 20 K: Šuleska posojilnica in stedilnica v \ e-lenju (darilo ravnatelja dr. Jakoba Pir-nat) in Posojilnica v Konjicah; po 10 kron: dr. Otmar Krajec, mestni fizik v Ljubljani, Jos. Stritar, gimn. profesor v pokoju v Aspagnu in Anton Delles, predsednik poni. oblasti v Trstu; po o kron: dr. Ivan Tomažič, kn.-šk. tajnik v Mariboru in Matija Marinček, notar v Tržiču; 2 kroni: dr. Ujčič, dvorni kaplan na Dunaju; 1 K 10 vin.: Fran Ber-lec v Kandiji. Vsega 256 K 64 vin. Društveni odbor se vsem cenjenim darovalcem najtoplejše zahvaljuje. Prvi blagajnik: dr. Stanko Lapajne. odvetnik, Dunaj, I., Braunerstrafle 10.
MOVfliaEL
Z Janč se nam piše: Izmed treh tatov ki so dne 25. aprila t. 1. vlomili v župnišče na Jančem, sta že dva pod ključem in upanje je, da pride v pest kmalu tudi tretji. Čez dva dni po izvršeni tatvini so ju že imeli. Bili so vsi ljubljanski postopači, stari po 30 let, in sicer: Anton Godec, rojen na Štajerskem, blizu Celja; Franc blu-govic, rojen v Predosljah na Gorenjskem m Martin Zupet, roien v Zaborštu, okraj Krško. Izdal jih je baje drobiž in smodke, ki so jih ukradli. Prijeta sta se takoj udaia in povedala, kaj so delali na Jancem. Vsa čast ljubljanski policiji, ki zna tako izvohati tatove. Izpovedala sta tudi, da so pred kakimi osmimi tedni vlomili v župnišče v Kokri. Ondi so šli na streho, odmaknili opeko, zlezli skozi odprtino na strop, tra-movje na stropu odmaknili in šli v župni-
kovo stanovanje, kjer so pa bolje opravili, kakor na Jančem. Zanimivo je, kako so prišli ti tiči na Janče, v tako samoten in hribovit kraj. Starega tatu Krhlikarja, ki ie že pred več leti pokradel v župnišču v Štangi in v Javoru pri Spodnji Hrušici in ki sedaj šteje ukradene novce v ječi v Gra-diški, menda pozna ccla kranjska dežela. S tem Krhlikarjem torej je bil tudi eden izmed treh vlomilcev na Jančem zaprt v Gradiški in kakor sta prijeta izpovedala, je Krhlikar v ječi istega naučil, kako bo najložje prišel v tukajšnje župnišče. Krhlikar si je, kakor je pred več leti sam izpovedal, tudi že natanko ogledal to župnišče in hotel v njega vlomiti., pa mu je nekdo odsvetoval, češ da ni varno, ker je preblizu cerkve. Pri zaslišanju sia prijeta izpovedala tako-le: V soboto, dne 24. aprila, smo sklenili iti po denar na Janče. Odrinili smo iz Ljubljane takoj popoldne skozi Dobrunje in Sostro ter prišli že v mraku v Besnico in od tu proti Jančem, Okrog polnoči smo prišli na Janče. V bližnjem gozdu, komaj en streljaj oddaljenem od župnišča, smo se ustavili. Ko smo se nekoliko odpočili, smo šli k župnišču, bila je namreč zelo svetla noč, preščipnili na spodnji strani v kletinein oknu železno omrežje in se potem zopet vrnili v gozd, kjer smo čakali dneva in pazili, kdaj bodo odšli vsi ljudje v cerkev. Ko smo slišali, da da so se velika vrata župnišča zaklenila, vdrli smo takoj v župnišče in v pol uri smo izvršili svoje delo. Nato smo se zopet vrnili proti Besnici in od tu je šel eden proti Dobrunjam, druga dva pa proti Lavrici. Tatje so imeli pri nekem delavcu na Dunajski cesti skupno stanovanje. Policija se je takoj, ko je tatova prijela, podala v njuno stanovanje in ondi zasačila cele kupe ukradenega blaga: ure, verižice, obleko, čevlje, perilo, razne zastave in nove denarnice, revolverje, nekaj denarja in še mnogo drugih reči. Kdor kaj pogreša, naj se obrne na c. kr. deželno sodišče v Ljubljani, ondi imajo shranjene razne ukradene reči. Zanimivo bo, kadar bo glavna obravnava proti tej tatinski trojici. Na vislice s takim, ne pa v ječo!
morja, ki utegne biti pozorišče velikih pomorskih bojev. Zemljevid upošteva tudi kraje onstran Sredozemskega morja Tunis itd, v katerih je Italija vojaško zaposlena. Zemljevid nudi seveda tudi ločen pregled Dardanel, Bospora in Črnega morja /. okolico v Evropi in Mali Aziji. Dobrodošel bo torej za vso potrebe, ker nudi enoten pregled vseh krajev, ki so prišli in utegnejo priti za časa evropske vojske v poštev. Cena 2 kroni 10 vin. je zelo nizka. Na platno nalepljen in zložljiv v žepno obliko velja ia zemljevid 6 K, s palicami na steno pa 6 K 50 vin.
P^nes predstave ¥ Jim Central" ¥ M. gleslališra
ob pol 6., 7. in pol 9. uri zvečer.
Pri zadnji večerni predstavi tudi najnovejše uradno poročilo z naših bojišč.
Tretji naiis Nemščine brez učitelja. I. del: Nemška slovnica. 2e drugi natis le knjige se je vsestransko tako prikupil, da se ga niso posluževali le samouki, temveč se je jel bolj in bolj širiti tudi v šolah, kjer je nudila knjiga kot najpriročnejša za pouk nemščine učiteljem zdatno pomoč. Tako se je pokazala silno hitro potreba tretjega natisa, ki je ravnokar izšel. Ta natis je še neprimerno boljši od drugega, tudi je za 24 strani pomnožen. Cena pa je ostala nespremenjena in znaša 1 Iv 20 vin. za broširan izvod. Drugi in tretji natis te knjige je izdal spreten veščak na podlagi dolgoletnih izkušenj. Dobi se tudi drugi del »Nemščine brez učitelja«, ki je bolj praktičnega pomena in obsega slovensko-nemške razgovore za razne stanove, priliko in potrebe; tudi drugi del velja broširan 1 K 20 vin. Oba dola skupaj vezana v celo platno pa veljata samo 2 K 80 vin.
Pregled avstrijsko italijanskih bojišč nudi v prvi vrsti slovenski zemljevid Evrope, ki je izšel v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani. Zemljevid nudi vsa evropska bojišča pa tudi celo Italijo in jtopoln pregled Jadranskega
Blokada podmorskih čolnov.
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bog Vsemogočni našo sestro, oziroma teto, gospo
ni.
posestnioo in gostllničarko v Podgabru
dne 26. maja ob 8. uri zjutraj po kratki bolezni, prevideno s svetimi zakramenti, poklical k Sebi v boljše življenje.
Pogreb blage pokojnice se vrši v petek ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti v Podgabru na ondotno pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Predrago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev,
Podgaber pri Radoliovl vasi,
dne 26. maja 1915.
Žalujoči ostali.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodTiikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša ljubljena hčerka
ABELI
po dolgi mučni bolezni dne 26. t. m. ob 3. uri popoldue mirno v Gospodu
zaspala.	, .
Pogreb predrage rajnice bode v petek dne 28 maja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra nasip štev. 71 (ŽirovSeva hiša) na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Petra.
V Ljubljani, 20. maja 1915.
I. Komatič, oče. - Marija Komatič, mati. — Marija, Pepca, sestri.
i SANATORIUM - EMONA ]
1 ZA- NOTRANJE • IN ■ KIRURG ICNE • BOLEZNI.
4	-PORCIMSKICA.
] LJUBLUANA ■ KOMENSKEGA-ULICA- 4 U ' SEF-ZD?WNiK'. PRIM ARU • D FR. DERGANC \\
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upoštevati je dolžnost vsakega izkušen, veščuka
Poskusite pri:	935
Fran Szasitoer
specialist za ortopedlčna in anatornična obuvala
Ljubljana, Selenfcurgova ul.4.
kupuje po najvišji ceni V. ČBNILEC, Naklo pri Kranju, Gor,
prostega črnovojniške službe; prednost imajo gospodje s pravico do substitucije. Vstop takoj.
Dr. Fran TomlnšeH, odvelnih i LjuUljani.
1125
|| JK, SJ, V, V. ffi M™
** jsssšžm " m m kum
IŠČC SC
SOBA
v novi hiši
s komptoarjem, prostornimi skladišči in veliko kletjo, v kateri se vže 80 let nahaja špecerijska trgovina, se na Kongresnem trga št.10 (Dvornem trgu št. h s 1. novembrom t. 1. v najem odda.
° Pojasnila v odvetniški pisarni v Gosposki ulici št. 3, I. nadstropje.	1079
na obkrožju mesta. Fonudbe na upravništvo pod: »Soba A«.	1128
SiMmimJ^igrojiiJ*
lekarnarja PlCCOUja H^&rpA
v Ljubljani	1 VHBgž^S
\ VOjJpn pfiV7FT U1 \	oM^etoa.	ru ' LnuJuU
mr I steklenica 20 0lnar?E0.
Naročila po povzetji.
Rlagajničarka
in prodajalka
mešane stroke iščeta službe. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Tinrete 1100.«
Kožarska tovarna v lepem kraju na Hrvaškem išče izučenc
za takojšen nastop in proti dobri plači. Stroški potovanja se povrnejo. Takojšnje ponudbe na naslov: Tvornica koza, Jakil, Karlovac, Hrvatsko.	lllt
Večja parna žaga išče veščega
Tozadevne ponudbe s prepisi spričeval jc pošiljati na upravništvo tega lista pod »Parna žaga 1104«.
LJUBLJANSKA KREDITNA
_	-	«_A__n»,l..vv,nlnn	Cnllflf
Rezor. fondi okroglo ,000.000 K.
Delniška glavnica 8,000.000 K. Jj «1 1-5	« ^ W** * *	w . r	r , . in f()Ull
-—I-. „ . .^t-H-fcp rtr^avne razredne SoleriŠC. — Podružnice v Splitu, Cclovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celiu.
Poslovnica c. kr. avstrijske državne razredne aoter^.	aV8t"ij8kega konzorcija prijave za subskripcijo
priporoča nakup srečk za 1. razred IV. c. kr. avstr. razredne loterije.
Žrebanje 8. !n iG. iunlia 1.1.
, Brc£ka . K 10 t/4 srečke . K 10 (2 srečke . „ 20 '/. srečke . „ 5
Sprejema kot Član avstrijskega konzorcija prijavo za subskripcijo
5 v-.% vajena avstrijskega posojila iz leta 1315. po ori^alnib pcfl(?]in.
Subskripcija se vrši do 29. mnja t. 1. "WU	_ 1
RHHBsnn —MMMM—i" 'f«*——-