OBZORNIK. Kriminološki instituti drugod in pri nas.
(Nekoliko misli o priliki 25.-letnice Graškega kriminološkega instituta.) Aleksander Maklecov.
V okviru spomenice, ki jo je ob priliki 350.-letnice objavil senat graške univerze, je izšla obširna informativna razprava o graškem kriminološkem institutu kot skupno delo sedanjega vodje instituta Adolfa Lenza in njegovega sotrudnika Ernsta Seeliga.^
Leta 1912. t. j. točno pred 25. leti, je bil na pobudo prof. Hansa G r o s s a ustanovljen na graški pravni fakulteti kriminalistični institut, ki si je pozneje nadel ime kriminološkega instituta. To je bil prvi institut te vrste v Evropi. Njegovo delovanje v teku
^Adolf Lenz und Ernst Seelig: Uas Kriminologische Institut. Festschrift zur Feier des 350-]ahrigen Bestandes des Karl-Franzens-Universitiit zu Graz. Herausgegeben vom Akademischen Senat. G raz 1936.
Kriminološki instituti drugod in pri nas. 181
^Francois Gavot de Pitaval: Causes celebres et inte-ressantes. Podrobneje glej: Paul Englisch: Pitaval, čl. v HWB der Kriminologie. II. Band, str. 501 in nasl.
13
25. let zgovorno priča o tem, da je bila zamisel Grossova v vsakem pogledu posrečena in plodna. Bistvo te zamisli označimo lahko na splošno kot zahtevo po zbližanju teorije in empirije v področju proučavanja zločinstvenosti in akademskega študija kriminalistov.
Zanimanje za zločin kot življenski pojav je obstojalo tudi v starih časih, toda takrat ni bilo smisla za sistematično zbiranje in metodično obdelavo zadevnih podatkov in izkustev. Izmed pomožnih ved kazenskega prava se je najprej izoblikovala sodna medicina. Že v 16. stoletju je Constitutio Criminalis C a r o I i n a (1532) predvidevala pritegnitev zdravnikov kot sodnih izvedencev v kazenskem postopku. V 16. in 1?. stoletju so izšli tudi prvi strokovni sodnomedicinski spisi (Fortunatus Fidelis 1. 1598., Pavel Zacchia 1. 1621.: Questiones medico-legales).
\ 18. stoletju se je pojavilo zanimanje za kriminalno ka-zuistiko (znana zbirka Francoza Pitavala izl. 1735.—1743,^ ki je našla mnogo pozneje tudi posnemalce v Nemčiji).
V isto vrsto spada tudi sloveča Feuerbachova knjiga: Akten-massige Darstellung raerkwiirdiger Kriminalfalle (iz 1. 1825). Vse te zbirke pa so bile sestavljene zgolj na podlagi sodnih spisov. Iz 18. stoletja izvirajo tudi prva pomembna dela iz področja penologije (Howard, Franklin).
Predhodnik novejše kriminalistike kot preiskovalne vede je bil F. Y. Jagemann (Handbuch der gerichtlichen Untersuchungs-kunde iz 1. 1858.—1841). Kot prvi začetek znanstvenega proučavanja poklicne zločinstvenosti se smatra delo Ave L'Allemanda: Das deutsche Gaunertum (1858—1862).
Antropološka in sociološka šola sta povzročili pravi preokret v smislu povečanja interesa do fenomenologi je zločinstvenosti in do tzv. „realij kazenskega prava".
Eno vodilnih mest v tem pogledu pripada avstrijskemu kriminalistu Hansu Grossu. Poleg splošne nadarjenosti ga je odlikovala še posebna sposobnost, ki jo Lenz in Seelig označujeta kot „besondere Erkenntnisfiihigkeit fiir das sinnlich Wahrnehm-bare" (str. 128). Grossove zasluge kot duševnega očeta moderne kriminalistike so splošno znane in priznane. Njegovo sloveče delo „Handbuch fiir Untersuchungsrichter als System der Krimi-nalistik" je doživelo v nemščini sedem izdaj in je bilo prevedeno na več jezikov. Velik uspeh je imel tudi njegov poljudno spisan pripomoček za varnostne organe p. n.: Die Erforschung des Sach-
182 Kriminološki instituti drugod in pri nas.
^ Grossove razprave in recenzije so zbrane v knjigi: Hans Gross: Gesammelte kriminalistische Aufsatze. — 2. Bde. Leipzig 1902.
* Vse to ustreza prvotnemu načrtu Grossa. Primerj. njegov članek: Kriminalistische Institute v zbirki: Gesammelte kriminalistische Aufsatze. I. Bd., str. 114—124.
verhaltes strafbarer Handhingen (4. izdaja iz 1. 1918). Isto velja za njegovo „Kriminalpsychologie" (2. izdaja iz I. 1905.)'
Gross je ustanovil prvi strokovni časopis za pomožne vede kazenskega prava: Archiv fiir Kriminal-Anthropologie und Kri-minalistik, ki izhaja v novejšem času pod imenom: Archiv fiir Kriminologie, begriindet von Hans Gross (Leipzig, Verlag H. Vogel).
Izredne zasluge si je Gross pridobil nadalje kot vnet zagovornik ideje o izpopolnitvi strokovne izobrazbe kriminalistov in o ustanovitvi posebne stolice za pomožne vede kazenskega prava ter specialnih kriminoloških institutov na pravnih fakultetah.
Utemeljujoč potrebo takega instituta, je Gross opozarjal na enostranski značaj dosedanje zgolj juridične izobrazbe kriminalistov. Pravnik absolvira svoje študije iz kazenskega prava, ne da bi imel priliko videti zločinca in se seznaniti s posebnostmi njegove psihe in z načini njegovega delovanja: „Nihče ni povedal mlademu pravniku, kako se zločin izvršuje, kako izgleda zločinsko dejanje v resnici, kako zločinec govori, piše, misli in se sporazumeva, kako je z njegovo moralo, z njegovo vero in duševnostjo, kako vpliva nanj kazen, kako se vede v zaporu in v kakšnem odnosu je do svoje okolice ... Leta in leta sem skušal v svojih knjigah in razpravah dokazati, da mora veda o zločinu kot o realnem pojavu postati predmet akademskega pouka." Empirično gradivo, ki tvori podlago t. zv. „realij kazenskega prava", je Gross priporočal „in ungeheurerer Menge sammeln".
Kriminalistični (sedaj kriminološki) institut v Gradcu je bil ustanovljen šele 1. 1912. Kmalu na to dne 9. decembra 1. 1915. je njegov znameniti iniciator umrl. Toda Grossovo delo so prevzeli njegovi nasledniki s prof. Adolfom Lenzom na čelu.
Graški kriminološki institut obsega strokovno priročno knjižnico, kriminalistični muzej, laboratorij in tzv. kriminalistično postajo (die kriminalistische Station) kot neke vrste kriminalistično kliniko za znanstveno izvedenstvo.*
Študij kriminalnih ved na graški univerzi združuje čisto juridične (kazensko pravo in postopek) in kriminološko-naravo-slovne discipline. Ta združitev je v skladu z učnim načrtom Lenza in Seeliga: „Die Erziehung zu empirischen Tatsachen-feststellungen und damit zum naturwissenschaftlichen Denken neben Erziehung zum juristisch-normativen Denken stellt die
Kriminološki instituti drugod in pri nas. 183
° Podrobneje gl.: Lenz: 1) Denkschrift iiber die Ausgestaltung des stratrechtlichen (Jnterrichts. GZ. 76 (1925) (Sondernummer). 2) Kriminal-biologischer Unterricht mit Demonstrationen an Straflingen. Monatsschr. fiir Krim.-Psychologie. 1925. — Seelig: 1) LHe Ausgestaltung des strafrechtlichen Unterrichts. Istotam. 1928. 2) Die kriminologische Aus-bildung der juristischen Organe der Strafrechtspflege. Istotam.
" Podrobneje gl.: A. Maklecov: Biološki pravac u moderno j kriminologiji. Arhiv. 1952. — M. Dolenc: Delovanje kriminalno-biološkega društva. Slov. Pravnik 1954, št. 5—6.
Izčrpni bibliografični seznam omenjenih del je naveden v cit. razpravi Lenza in Seeliga.
* Gl. k temu A. TJ n g e r : Ausbildung des Straf juristen in kri-minologischer Hinsicht. Čl. v HWB. der Kriminologie. I.  Bd., str. 70.
13*
padagogische Hauptaufgabe des kriminologischen Universitats-unterrichts dar" (str. 143).^
V okviru kriminološkega študija vodi Lenz kriminalno-biološki seminar z demonstracijami na kaznjencih. Predavanja Seeliga pa  so v zadnjih letih obsegala naslednje predmete:
1. Uvod v sistem kriminologije in v splošno kriminalno taktiko.
2. Psihologija pričevanja in tehnika zasliševanja. 3. Metode preiskave pisave in listin. 4. Kriminologija seksualnega življenja. 5. Nauk o sledovih in daktiloskopija. 6. Specialna fenomenologi ja zločinstvenosti (z demonstracijami).
Leta 1927. je bil pri moški kaznilnici v Gradcu ustanovljen poseben urad za kriminalno biološke preiskave (Kriminalbiolo-gische Untersuchungsstelle) kot oddelek kriminološkega instituta.
Delovanje instituta se ne omejuje le na predavanja in vaje, temveč služi tudi potrebam sodne prakse. Lenz in Seeling sta bila namreč imenovana za stalna sodna izvedenca za področje kriminologije. Z uredbo avstrijskega zveznega ministrstva za pravosodje z dne 23. maja 1931. (J. A. BI. Nr. 14) je bila ta grana izvedenstva enotno urejena za oba avstrijska kriminološka instituta v Gradcu in na Dunaju. V okvir tega specialnega kriminološkega izvedenstva spadajo: preiskava sledov zločina, pisave in listin, dešifriranje, znanstvena analiza verodostojnosti pričevanja, vprašanja kriminalne biologije itd.
V zvezi z graškim institutom je tudi delovanje kriminalno-biološkega društva, ki se je osnovalo na pobudo prof. Lenza. To društvo je že v teku prvih desetih let svojega obstoja zaslovelo kot pomembna mednarodna znanstvena asociacija."
Ako upoštevamo končno veliko število odličnih znanstvenih del, ki so jih objavili Lenz, Seelig, Kalmann in drugi sotrudniki graškega instituta v neposredni zvezi z njegovim delovanjem, potem je treba priznati, da nadaljujejo nasledniki Grossa s polnim uspehom njegovo delo.*
Karakteristično je, da je ravno Gradec postal središče novega gibanja v naši vedi, med tem ko je Dunaj prevzel nase
184 Kriminološki instituti drugod in pri nas.
° Gl. k temu: Max Ilagemann: Internationale kriminal-polizeiliche Zusammenarbeit. HWB. der Kriminologie. I. Bd. Str. 748.
^° Gl. k temu: M. Čubinski: Predavanje krivičnih nauka i potreba novih institucija. Arhiv. 1924 knjiga 9. št. 5. — Osnivanje kri-minalističkog instituta na Beogradskom univerzitetu. Policija. 1929 — Predgovor prof. dr. Tome Živanoviča h knjigi: S. Tregubov i A. Andonovič: Kriminalna tehnika. Naučno-tehnično istra-živanje krivičnih dela. Beograd. 1935. V tem predgovoru pravi prof. Ži-vanovič med drugim to-le: „Učenici pravnog fakulteta rado posečuju predavanja g. Tregubova, na kojim ih uči: principima identifikacije, registracione tehnike i rukovanju antropometrijskim i daktiloskopskim instrumentima za identifikaciju; principima opisne slike i metodu sa-stavljanja iste, principima utvrdjivanja tragova krivičnih dela na licu mesta, na žrtvi i okrivljeniku, kao i rukovanju instrumentima i speci-jalnim kriminalističkim fotografskim aparatima, sredstvom kojih se utvrdjivanje tragova izvadi." (Str. V). — Drugi sotrudnik beograjskega instituta dr. N. Krainski je objavil svoja predavanja v posebni knjigi: Prof. Dr. N. Krainski: Kriminalna psihologija. Beograd. 1934. Knjiga se deli v štiri oddelke: 1. Opšta psihologija. 2. Tehnika istra-živanja ličnosti. 3. Specijalna kriminalna psihologija. 4. Socijalna psihologija. Iz tega je razviden program predavanj iz področja kriminalne psihologije.
M.  Dolenc:  Poglobitev  akademskega  pouka  v  kazenskem pravu. Slov. Pravnik. 1926.
iniciativo v organizaciji smotrne borbe zoper internacionalno zločinstvenost."
To še enkrat potrjuje znano izkušnjo, da imajo univerze v manjših mestih neredko boljše pogoje za intenzivno znanstveno udejstvovanje kot univerze v velemestih.
V Jugoslaviji obstajata dva kriminalistična instituta in sicer na univerzah v Beogradu in v Ljubljani. Beograjski institut je dobil od države na račun reparacij primerno dotacijo za nabavo potrebnega instrunientarija. Poleg predstojnika instituta univ. prof. Tome Živanoviča v Beogradu delujeta honorarni prof. S. Tregubov, ki predava kriminalno tehniko, in hon. prof. dr. N. Krainski, ki predava kriminalno psihologijo. Vrhu tega je institutu dodeljen še poseben asistent."
Na ljubljanski univerzi je univ. prof. Metod Dolenc, ki je svoj čas objavil cel niz tehtnih razprav iz področja kriminalistike v Grossovem Archivu, že pred leti uvedel predavanja iz objektivne in subjektivne kriminalistike. Na njegovo pobudo se je ustanovil tudi kriminalistični institut v Ljubljani in je bil imenovan poseben asistent, ki se je nameraval specializirati v kriminalistični stroki. Kmalu na to je bilo mesto asistenta v budžetu ljubljanske pravne fakultete črtano. Brez potrebnih kreditov, brez primernih prostorov in specialnih učnih moči in pomožnega osobja je bil institut obsojen na životarenje. Na to je že pred desetimi leti opozoril prof. Dolenc v Slov. Pravniku."
Književna poročila. 185
Od tega časa se položaj ni zboljšal. Vendar se zbirke instituta izpopolnjujejo s predmeti (corpora delicti), ki jih pošiljajo institutu sodišča na področju ljubljanskega apelacijskega sodišča.
Mislimo, da bi bilo treba v načrt za izpopolnitev ljubljanske univerze, o katerem se v zadnjem času mnogo govori in piše, uvrstiti tudi zahtevo o primerni državni dotaciji, ki ne bi zavarovala samo formalnega obstoja, temveč tudi trajni razvoj ljubljanskega kriminalističnega instituta. Poleg vseh drugih splošno znanih razlogov je ta zahteva utemeljena že z dejstvom, da predvideva načrt uredbe za naše pravne fakultete posebne tečaje za doktorande. Za one izmed njih, ki bi se hoteli specializirati v področju kazenskega prava in drugih kriminalnih ved, bi morali tečaji obsegati tudi predavanja in vaje iz teoretične kriminologije in praktične kriminalistike.^^ Ta učni načrt je mogoče oživotvoriti le, če bo naša fakulteta razpolagala s primerno urejenim kriminološkim institutom.