Glasnik S E D. 40/1,2 2000, stran 63
TEMA
dr. Julia Elyachar
¡Z angleščine prevedla Darja Hoenigman
MODSTRI BREZ OBRTI, VAJENCI BREZ MOJSTROV
Značilnosti mojstrstva v treh obrtniških delavnicah v Kairu
Eid je bil »mojster»' v vseh pomenih besede. Sta, 'je bil šele trideset let, vendar je bil glede na hierarhijo v obrtniški delavnici že starešina. Nikomur niti na misel ni prišlo, da bi mu rekel »mladenič«. Čeprav je bil po letih mlajši kot njegovi sosedje - »Mlada mikropodjetja<<, ki so od družbenega sklada
razvoj od Svetovne banke dobili posojila in ki so jih vsi imenovali »mladina« ni nihče v »testu niti pomislil, da hi tega mladega '"oža označil za mladega. Raje so ga "ne h oval i »el-Hag«, kot se naslavlja ""islimana, kije romal v Meko, ali kateregakoli moškega z ugledom zaradi starosti ali položajem, ki ga v delu egiptovske (h'ažbe imenujejo »priljubljen« ali >>r,'adicionalen« ( i_»,'» ■" ). Pravili so mu »el-11 ag Eid«.
Liti si pravice do tega naslova ni prislužil zaradi verskega ugleda, ki gaje v svoji kratki in uspešni karieri pridobi) sorazmerno pozno, pač pa mu je pri tem pomagal njegov nesporen status mojstra obrti, poleg tega pa je bil bogat. Ugotovil in rešil je lahko kakršenkoli problem, ki so ga imeli egiptovski bogataši s svojimi dragimi avtomobili. Se zlasti se je spoznal na avtomobile znamk 13MW in Mercedes, ki so mu jih vozili iz daljne okolice. V svojih čistih polo-majicah in zlikanih športnih hlačah ameriške blagovne znamke, ki ima sklenjeno pogodbo s podizvajalcem v Egiptu, je lahko sedel zgoraj na galeriji, ki jo je zgradil (»neuradno«, na črno. toda to je že druga zgodba) za pisarno, in natančno vedel, kaj se dogaja spodaj v delavnici. Njegova obleka nikoli ni bila umazana ali zmečkana, vendar je obvladoval vse. kar se je dogajalo v njegovi delavnici. Tudi Hamdi je bil »mojster*. Še eden, ki se je spoznal na svoje delo bolje kot marsikdo drug. Avtomobilu je vedno znal povrniti prvotno obliko. Tudi takega, ki bi ga v bogatejši deželi namenili za staro železo alt pa bi ga bogatejša klientelu že davno zavrgla, je poklepal tako. da je bil videli kot nov - no, skoraj nov. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami, predanostjo strankam in vztrajnim ter spretnim delom je svojim strankam prihranil slroškc kupovanja novih, uvoženih delov za
I StaroOiriko besedo "Usta (^—1). ki jo je egiptovska arabščina sprejclit v otomanskem obdobju, v icm članku prevajam /. besedo »mojster '. Slovar egiptovske arabščine (A Dwtinnary of Egyptian A rabie) el-Said Sndawija in Martina Himdsa (Librare du Liban. I9H6) besedo Vsia razlaga kot: »naziv in oblika naslavljanja ali imenovanja nekoga, ti seje izšolal ali kol vajenec izučil določene obrti ali strokovnega poklica, na primer delovodja v majhni delavnici, lesar, kvalificirani strojni delavec.t Na splošno se beseda 'Usta uporablja v pomenu rokodelski mojster; ta pomen najdemo tudi v GhazaleÉ Hanna, ur., 1995 str, 65. Naslednji izraz, ¿porabljen v virih, je »mi'allimt, ki ga lladawi definira kot -naziv in oblika naslavljanja ali Imenovanja moškega v tradicionalni družbi, kije lastnik majltncga podjetja, upravlja delo drugih ali ima podoben nadrejeni položaj (na primer delovodja, lastnik prodajalne, vodja skupine) ali je blizu položaju Šefa.« Kjer se staroturška beseda 'Usta nanaša na sisiem obrtniških redov in je povezana s strukturno ureditvijo sveta delavnic, se arabska beseda mi'atlim nanaša bolj na znanje, na »bili nekdo, ki zna«. V kairskih delavnicah se danes /a vodjo v delavnici navadno uporablja izraz 'Usta.
Si.D.
h
TEMA
Glasnik S.E.D. 40/1,2 2000, stran 64
njihove avtomobile. Bi! je najboljši. Nihče se mu ni drznil reči niti besede ali se vmešavati v njegovo delo. Čisto sam je izučil svojega pomočnika. Pa vendar je imel v delavnici le status »vajenca«'. Dobiček od njegovega dela in koristi od priljubljenosti pri strankah so se stekale v žep njegovega nekdanjega prijatelja in partnerja, zdaj njegovega delodajalca. Njegovo delo in življenje mu razen naziva »mojster obrti« nista omogočila tega, kar bi potreboval, da bi lahko postal mojster delavnice in gospodar svojega življenja, 'Adel je bil tretji moški, ki so mu rekli mojster ('Usta), vendar o svoji obrti - obdelovanju na stružnici - ni vedel ničesar. Kadar so se mojstri pritoževali, da se »dandanes že vsak lahko imenuje 'Usta«, so pri tem mislili na takšne kot je bil 'Adel. Študiral je na kolidžu, delal kot računovodja v Perzijskem zalivu in svoje prihranke od dela v tujini naložil v številne tvegane posle. Zadnji tak posel je bila trgovina za prodajo kemikalij na osnovi kisline, ki so jih otroci v delavnicah uporabljali za čiščenje strojev in tal. Čeprav je takrat, ko je prvič kupil delavnico, »stal pri stroju«, je bilo šele mojstrsko znanje njegovega brata Salaha tisto, ki je delavnico spravilo v pogon. Pa vendar so v delavnici Salaha klicali »vajenec«. Pravi »obrtnik«, Šalah, seje svojemu bratu posmehoval, ker se je spuščal v posle, o katerih ni vedel ničesar, »Obrtnik se tega nikoli ne bi lotil na tak način,« so vsi menili o delavnicah, ki so jih odpirali »nestrokovnjaki«. Začneš samo takšen posel, o katerem nekaj veš. In za pravega obrtnika znanje ni povezano le z intelektom: temveč z vsako mišico, vsako celico v telesu. Šalah je menil, da bi lahko več zaslužili, če bi bil 'Adel svoj denar vložil v razširitev strugarske delavnice, ki ji je šlo z izdelovanjem rezervnih delov za okoliška podjetja preeej dobro. Vendar paje imel njegov starejši brat druge skrbi. »Nisem hotel, da bi moji bratje vedeli, koliko zaslužim. Če bi odprl novo trgovino, s katero ne bi imeli ničesar, ne bi vedeli za moje posle, vprašati pa tudi ne bi mogli.« (Intervju XI j Čeprav ni bil mojster obrti, je bil v tej delavnici mojster zaradi svoje avtoritete. In čeprav bi imela delavnica izguho, s tem ne bi bila ogrožena njegova avtoriteta.
V tem prispevku opisujem, kako so tri moške iz treh delavnic neke soseske v Kairu začeli klicati »mojster« ali 'Usta. Prvi. k: sem ga predstavila, Eid, je mojster v vseh pomenih besede. Drugi, Humdi, je mojster obrti, vendar ima status vajenca. Tretji. 'Adel, je mojster, vendar ne mojster obrti, kajti delavnica, ki jo je kupi!, je bila njegova investicija. Njihove tri zgodbe - vzponi, padci in mejniki na njihovi poklicni poti, kako in zakaj so končali tako, kot so: kot mojster, mojster brez obrti in mojster brez delavnice - nam povedo nekaj o najpomembnejših značilnostih mojstrstva in avtoritete v kairskih delavnicah 90. let in zunaj njih. Poudariti želim, da je bilo pomembnejše, kot biti »mojster obrti«, pravzaprav biti lastnik nepremičnine in pa, da so se lahko, kadar koli bi se pokazala potreba, zanesli na to, da bodo sorodniki delali zanje, saj je bilo to tisto, kar je takšnim moškim dopuščalo (ali pa preprečevalo), da so si v času svojega dela, ki si je v Egiptu od leta 19f>0 pa do konca 90. let utiralo pot skozi velike spremembe v političnem redu in socialni strukturi, v delavnici utrdili svoj položaj »mojstra«.
V pričujočem članku govorim o razširjeni družini in poklicni poti. ki sem ju skupaj s kolegom Essamom Fawzijem preučevala med svojim terenskim delom v Kairu med letoma 1993 in 1996.' Primeri, ki jih predstavljam, so iz soseske, ki jo je egiptovsko državno ministrstvo zgradilo, da bi absorbirala delavnice, ki so se preselile iz petih sosesk severnega dela Kaira. Prikaže nekaj nenavadnih posebnosti - tradicionalne delavnice poleg »mikropodjetlj», ki jih je financirala Svetovna banka, pravi mojstri poleg mojstrov, ki so si ta naziv kupili. Toda ta kraj kljub vsem svojim nenavadnostim ali pa ravno zaradi njih v zgoščeni obliki predstavlja različna protislovja - ne le v obrtniških delavnicah v Kairu, ampak tudi v egiptovski družbi med letoma 1963 in 1996.
Naj se vrnem k zgodbi o obrtniškem mojstru Eidu. Kljub njegovi mladosti je njegovo mojstrstvo segalo daleč prek območja njegove trenutne fizične navzočnosti. Vsi mojstri obrti razširijo svoje čutno zaznavanje navzven, tz telesa v prostor, in tudi kadar niso v delavnici, vedo. ali delo poteka v redu ali ne. Nekateri pravijo, da slišijo zvok orodja na kovini ali lesu, drugi, da vidijo, kako se kopičijo izdelki, in tako natančno vedo. kako delo napreduje. Vendar je bilo videti, kot da ima Eid sposobnost nadčutnega zaznavanja. Še celo med dolgimi intervjuji o njegovem življenju in delu je bil ves čas popolnoma zbran. Delavci - ali »vajenci« - v umazanih kombinezonih so se občasno s težavo privlekli po stopnicah, ker so imeli kakšno vprašanje a!i pa so prišli, da bi vrnili kak kos orodja. Hitro je posredoval, brez oklevanja ugotovil, v čem so težave, in ostro grajal tiste, ki so si to zaslužili. Kot pomemben član nevladne obrtniške organizacije je imel precej verskih in političnih obveznosti, zato seje preeej gibal po mestu, vendar je imel delo v delavnici popolnoma pod nadzorom.
Trije delavci so bili njegovi bralje. eden od njih je bil starejši bral. torej oseba, do katere bi moral po pravilih avtoritete, ki velja v družini, izkazovati spoštovanje. Toda v delavnici, je dejal, je bila struktura avtoritete v družini podrejena strukturi avtoritete v delavnici. Eden njegovih bratov je bil »subi«, najnižje na lestvici vajencev v delavnici. V sporu med njegovim bratom, ki je imel najnižji položaj v delavnici, in delavcem nekje na sredini lestvice, »bi se zavzel za pomočnika vajenca, če bi imel ta prav«. Če bi njegov bral zamudil v službo, »bi ga za zamudo verjetno kaznoval: v delavnici gre za odnose med lastnikom' in delavcem: pravila dela' veljajo tudi za mojega starejšega brata«. (Intervju VI | Ko je zahvaljujoč bogastvu, ki si ga je ustvaril s popravljanjem avtomobilov bogatim strankam, pridobil družbeni ugled, se poročil z izobraženo hčerko bogatega trgovca iz »pravega dela« soseske, postal javno veren človek in potem še edini obrtnik, ki se je ukvarjal s krajevno nevladno politiko in ga niso imeli za pokvarjenca, je bil Eidov naziv mojstra trden in zanesljiv. Ob verskih praznikih je poskrhei, da so ljudje na ulici čutili njegovo navzočnost. V za delavniško sosesko značilno nenehno tolčenje in žvenketanje v ozadju so se zarezovali ostri zvoki udarjanja kovine ob kovino in mešali mehkejši zvoki brnenja avtomobilov, ki so se približevali in spet oddaljevali, klepetanje strank t
Glasnik S.E.D, 40/1.2 2000. Siran 65
TEMA
iE
W «j si rom. in glasovi vajencev, ki so klicali drug drugega, hkrati pa je bilo slišati odmeve recitiranja korana, ki so bili že tako domači, da si jih kaj lahko tudi preslišal. Vse to je označevalo prostor kot verski in kot njegov. To, da je bil mojster obrti, je bilo nesporno, vendar pa to ni bil edini razlog za njegovo oblast v mestu, dokler je bila delavnica 'Adelova. je bil on mojster -gospodar, mojster obrti pa je bil njegov mlajši brat, Odhodi - iz institucij, vezanih na državo, iz Egipta v Zaliv in nazaj in iz enega sveta v drugega - so dogodki, ki so v obdobju med leti 196.1 in 1993" oblikovali ¿ivÜenje mnogih egiptovskih družin. Lep primer je prav ta družina. Oče teh fantov je umrl mlad in pokojnina, ki J° je prejemala vdova, je bila nizka. Da bi vzdrževal maier, brate in sestre, je 'Adel začel delati že s trinajstim letom in tako prevzel vodilno vlogo v družini. Ko je njegov mlajši brat pustil šolo. ga je 'Adel poslal delat v mehanično delavnico, misleč, da se ho ob napornem delu premislil in se vrnil v šolo. Toda ko je začel delati, se brat ni več hotel vrniti. Tako je ostal v obrtniškem svetu in pridružila sta se mg še dva brata. Koje že imel nekaj izkušenj, je začel delati za stričevega svaka (axu araai ami). Taje bil uspešen in zelo ugleden obrtnik v industrijski soseski Shubra. Delavnice v takšni soseski $0 dobro poslovale s tovarnami v egiptovskem javnem in Zasebnem sektorju. Namesto da bi kupovale rezervne deie, ki so bili v Kairu veliko dražji in jih je bilo veliko težje dobiti kot pa poceni kvalificirano delo, so tovarne vzdrževanje in popravljanje svojih strojev prepustile obrtnikom, ki so »stoječ pri stroju« v majhni delavnici Predstavljali in še predstavljajo integralni del egiptovske tovarniške proizvodnje.
Adelov oče je delal v nacionalni telefonski družbi v Kairu. Spreten je bil z rokami in znal je ravnali s stroji, Pa je s prodajo svojih majhnih izumov uidi postrani "ckaj zaslužil (takrat namreč tega še niso imenovali i km podjetje* in ni se mu splačalo pustiti državne službe ter se osamosvojiti.) Kupil je dve hiši - eno v Soseski Shubra, drugo pa v Dokki, Njegov mladi sin je v *godnjih 70. letih hišo v soseski Dokki prodal, misleč, da bo delavnica donosnejša kot to, da obdržiš lastnino in ne delaš nič drugega kot čakaš, vendar seje molil. Če bi v'lo obdržal, bi bil v 90. letih že dolarski milijonar. Namesto tega je svojega sposobnega brata preselil v delavnico, ki jo je kupil od obrtnika, ki je »delavnici ^Pravil ugled«. Pripeljal je svojega mlajšega brata, da bi mu Pomagal, ga natičil posla in za delavnico zastavil svoj
ugled.
Stric (JÚ . materin brat) je pripeljal prve stranke. Delal Je namreč za eno tistih tovarn, ki so bile odvisne od stalnega in zanesljivega sodelovanja s strugarsko delavnico, on pa je odločal, kam bodo delo poslali. In Poslali so ga nečakoma, ki sta ostala brez očeta. Ker sta se še vedno učila obrti, sta delala dan in noč, dnevne in nočne izmene, ter servisirala tovarno te družbe. Lno je vodilo k drugemu. To je bilo obdobje naglega razcveta delavnic in tako imenovanih obrtnikov - takoj po "vitahu oziroma odprtju egiptovskih političnih meja svetovnemu pretoku kapitala leta 1973, ko so se začele stekati v Egipt tuje investicije in ko so se izučeni delavci načeli izseljevati v Zaliv. Tam je bilo veliko denarja, ^ares veliko. V delavnico sta pripeljala še enega brata.
da bi se hitro »izučil dela«. Ni trajalo dolgo, le nekaj mesecev in bratje so obogateli.
Toda pritok denarja in odtok delavcev, ki sta - čeprav so hili še vedno na isti ulici - že spremenila njihovo življenje, sta v svoj tok kmalu potegnila tudi dva od bratov. Ko je bil nekega večera leta I97K zunaj s Savdskimi Arabci, ki so se mudili v Kairu, da bi najeli Egipčane za delo v Savdski Arabiji, uredili njihove dokumente, pobrali denar za to posredništvo in jih razposlali na delovna mesta, so njemu samemu ponudili službo. Za dvajsetkrat višjo plačo, kot sojo za svoje delo dobili v Kairu, so takšne službe v 70. letih milijone Egipčanov zvabile z njihovih ulic. iz služb in od družin v Kairu - odšli so v Savdsko Arabijo, da bi tam gradili ulice, poslopja in ustanove, 'Adel ni bil edini, ki je odšel. Po šestih letih dela v tujini je svoje mesto v migracijski verigi zasedel tudi njegov brat. Postal je vodja velike strugarske delavnice v Savdski Arabiji, kjer je tudi on zaslužil veliko več, kot bi lahko v Kairu, pa čeprav na vrhuncu migracijskega razcveta. Toda ko se je izkazalo, da je navzočnost obeh bratov za družino pomembnejša od koristi dodatnega denarja, sta oba pustila svoji dobro plačani službi in se vrnila domov. Tudi tu. v zgodbah o odhajanju in odsotnosti, se je ohranila struktura avtoritete v družini in delavnici. 'Adel se je vrnil domov, ko se je zbal za svojo investicijo v
2	licseda. ki jo prevajam kot »vajenec-. je »sanay'i€	t, Badavvijev slovar jo razlaga kol »i/učcn delavec, rokodelec, obrtnik«. Drug ¡/raz. ki so ga v preteklosti uporabljali za delavce v delavnicah, je bil pomočnik, tmmiaa id* ( n-l ... ■), ki ga Badawi prevaja kot »pomočnik, asistent« (str. 413). V Shorter Oxford English Dklionarv (1973) je kol »vajenec« opisan: »Tisti, ki se uči obrti; nekdo, ki ga dogovor zavezuje, da nekaj časa služi delodajalcu z namenom, da se izuči obrti, trgovskih poslov iid,. delodajalec pa je zavezan, da ga medtem poučuje.« Bodisi »formalna« ali »neformalna« - razen izjemoma - nobena od značilnosti vajenca ali mojstra, navedenih v teh opredelitvah, ne velja za delavnice v Kairu v 90, letih. Zato bi bil jezikovno in sociološko boljši prevod le besede v »izučeni delavec«. Vendar v tem članku ne upoštevam kompleksnega vprašanja, kako prevajali la izraz, in sprejemam mnenje, da lahko na podlagi poznavanja zgodovine delavniške ureditve te mlade lame in može preprosto imenujemo »vajencc«,
3	Kljub dobremu /nanju arabščine sem pri odkrivanju hogasiva egiptovske arabščine potrebovala precej pomoči, da sem razumela jezik, ki so ga govorili ljudje iz sveta delavnic. Essam Faiv/i je imel pri tem pomembno vlogo, saj je skrbel za to, da sem pravilno razumela, kar so govorili, in me kot »vajenko« uvajal v terensko delu v tej skupnosti. Za to sem mu zelo hvaležna. To je bil le del terenskega dela. ki je zavzemalo širok spekler egiptovske družbe, skupaj z državnimi ustanovami ter nevladnimi in mednarodnimi organizacijami. Pravilno razumevanje in konlckstualizacija jezika, ki so ga govorili moški, ženske in otroci v delavnicah, sta bila bi sive na za moje analize delavnic in konceptualnega simboličnega sveta, skozi katerega sem lahkn spremljala njihove menjalne odnose. Podrobneje govorim o tem v svoji disertaciji.
4	Dobesedno, »lastnik dela« ( JA-iJI	). Takšne razlike v izrazih, s katerimi označujemo mojstra delavnice, razkrivajo različne ravni »mojstrstva« v delavnicah.
5	Dobesedno, načela ali osnove dela I J-uJI jj ).
6	Zahvaljujem se Ashrafu Ghanuu. ki jo mojo pozornost usmeril na pomen leli odhodov za oblikovanje družine kot institucije.
IfD.
L

TEMA
Glasnik S.E.D. 40/1,2 2000. stran 74
delavnico. Bal seje namreč, da bi se njegovi mlajši bratje zaradi na novo pridobljenega bogastva začeli vdajati razvadam in dobiček zapili z vojaki in policaji v soseski. Šalah seje vrnil domov, ko je zaradi preobremenjenosti zbolel njegov starejši brat. Namesto da bi le nadziral svojega mlajšega, bolj izurjenega brata, je moral sam stali pri strojih.
Tako v delavnici »starejšega brata« kot tudi zunaj nje je 'Adel ohranil svojo avtoriteto, Z besedami, kijih lahko mojster izreče svojemu vajencu ali oče svojim sinovom, je pojasnil, da je imel avtoriteto v delavnici in družini: »Svoje brale sem kaznoval in jih preživljal.«7 Šalah, mojster obrti v delavnici, je svojega starejšega brata, lastnika in gospodarja delavnice in bogastva, klical »el-Hag 'Adel«. Tridesetletnega Eida so »el-Hag« klicali drugi obrtniki, ki so bili sicer starejši od njega, mojstra brez obrti, 'Adela, pa so tako klicali sorodniki. Hamdi, tretji, ki sem ga omenila, je bil mojster obrti, toda mojster le maločesa drugega v svojem življenju. Tudi on si je obrtniško znanje pridobil že v otroštvu, ko je pustil šolo in vstopil v delavniško hierarhijo. V tej novi šoli. ki ni bila v domeni države, je bil v vzgojne namene včasih tudi tepen. toda poleg udarcev, ki jih je dobil, je domov svoji družini prinesel tudi nekaj denarja, kak kovanec pa je ostal tudi v njegovem žepu. Prvi koraki na njegovi delovni poti so bih uspešni. Prvega mojstra, pri katerem je delal, je njegova družina dobro poznala, saj je imel delavnico le malo naprej, na uliei, na kateri so Živeli. Nesreča njegovega drugega mojstra pa je zanj pomenila srečo. Mojster je bil namreč zaradi nesreče pri delu pohabljen in zato v delavnici marsičesa sam ni mogel opraviti. To paje bila priložnost, da seje fant, kot je bil Hamdi, dodobra izučil posla. V tistem času so si mnogi obrtniki prizadevali, da bi si njihovi sinovi pridobili uradno šolsko izobrazbo, ki je lahko vodila do uradniške službe. Tudi ta mojster je svoje sinove raje posla! v šolo, kot pa da bi jih obdržal v delavnici. Zato je določi!, da bo Hamdi tisti, ki bo namesto njegovega sina »prevzel obrt« ( ¡ • j H jíLj ), Za mojstra, ki nima sina, da bi mu predal obrt, predaja obrti - pri tem je obrt mišljena kot neka vrsta karizme, ki se prenaša z ene osebe na drugo, iz ene generacije v drugo - ni nujno povezana z razmerjem oče - sin. »Postal sem mu kot sin,« pripoveduje Hamdi. »Bog blagoslovi njegovo dušo - naučil meje vsega, kar je znal.« Po osmih letih, ki jih je prebil v njegovi delavnici, je postal »pravi vajenec« (J-«L£ ^ * jI . ^ ). Ko je njegov šef umrl. je »zasedel njegovo mesto«. Dokazilo o mojstrstvu je sposobnost »stanja pri stroju« - mojstrstvo je sposobnost, da si fizično navzoč pri stroju, da v rokah držiš delovno orodje, ter vodiš delavnico in delo v njej. Tisti, ki »stoji pri stroju«, je mojster - gospodar delavnice. Le mojster lahko »stoji pri stroju«, tako da njegovega dela nihče ne spregleda. Pa vendar to mojstrstvo, njegova sposobnost, da nadomesti pokojnega šefa, ni bila dovolj. Poleg prenašanja z mojstra na vajenca je namreč v delavnici še ena vrsta prenašanja iz roda v rod." To je prenos lastnine - z očeta na sina. Ko je oče umrl, so se pojavili njegovi sinovi in zahtevali oblast v delavnici, kije bila zdaj njihova last. Tej novi oblasti pa se Hamdi ni mogel pokoriti. Prišel je čas. da gre naprej.
V njegovi družini ni bilo porok z moškimi ali ženskami, ki bi bili povezani s kako delavnico, kjer bi potrebovali njegovo znanje. Tudi v soseski, kjer je živel, so le redki poznali vojaške častnike ali tujce, od katerih bi se lahko naučili lega, kar je postalo potrebno v 70. in 80. letih s prilivom novega bogastva, kol bomo to videli pri Hidu. Poleg tega nt ime! ne zvez in ne želje, da bi šel in se podredil oblastem v Savdski Arabiji, kjer je bilo gibanje tujcev na vseh ravneh natančno določeno s pravili. Namesto tega se je napotil proti libijski meji in ostal na egiptovski strani Libijske puščave, kjer so bili beduini gospodarji čezmejnega trgovanja na dolge razdalje. Trgovali so z dovoljenim in nedovoljenim blagom, ki je bilo pogosto na črno prodano iz delavnic, kakršno je v takrat praznem obmejnem mestu Marsah Matrouh odprl Hamdi.
Da seje namesto v Zaliv raje preselil na libijsko mejo. je bil še en odločilen korak na njegovi poklicni poti in glede njegovih sposobnosti - ali pa njihovega pomanjkanja - s katerim sije utrdil položaj »gospodarja svoje prihodnosti«. Zaslužek delavcev v Libiji ah v obmejnem pasu v 70. in 80. letih se ni niti približal zaslužku kvalificiranih delavcev v Zalivu. Z denarjem, ki ga je prinesel s seboj, ko se je vrnil v Kairo, je l lamdi komaj lahko kupil kaj več kot darila za mater in sestre, ter čaj, katerega prodaja je bila tedaj v Kairu še vedno omejena. Po vrnitvi se je s svojo družino preselil v novo, neuradno sosesko. Imeti neko zemljišče uradno v najemu, ali pa zanj celo lastninsko pravico, v teh novih soseskah, ki so jih večinoma osnovali migranti. ki so se skozi »neformalni finančni prostor« vrnili domov, da bi v Kairu odprli »neformalno lastnino« v nepremičninah in jo postopoma preoblikovali, ni bil osnovni pogoj za »odprtje delavnice«. Delavnico si namreč lahko odprl kar na pločniku in ponavadi je tako tudi bilo. Tudi glede tega prostora veljajo določene uredbe, dostop do njega pa je moč kupiti ali prodati na alternativnem trgu. Včasih država z uveljavljanjem svojih pravic v lastninskem razmerju »neformalne ekonomije« tudi kaj zasluži. Takšne kazni, ki jih je treba za »nelegalen« nakup prostora redno plačevati mestni upravi, ponavadi jemljejo v Kairu, ki je preplavljen z avtomobili, potrebnimi popravila, kot nujne, pa čeprav nadležne stroške. Tako je bilo tudi pri Hamdiju. Hamdi je bil specializiran za tisti del trga, kjer so kupovali ljudje z majhno kupno močjo in šlo mu je kar dobro. Strank je imel veliko in delovna razmerja so bila stabilna. Delal je s partnerjem, ki je barval karoserije avtomobilov, ki jih je on poklepal. Toda ko je bila nepričakovano sprejeta odločitev {razloge zanjo navajam drugje), da je treba te delavnice zapreti in jih preseliti drugam, je zaradi razlike v stopnji pravic do zasebne lastnine, ki stajo uživala, eden postal mojsLer -gospodar, drugi pa vajenec. Hamdijev partner, ki je imel delavnico v najemu (za barvanje avtomobila potrebuješ večji prostor kot za klepanje - slednje lahko delaš tudi na ulici), je kot kompenzacijo za zaprtje »delavnice« od države zastonj dobi! prostor za novo delavnico. Hamdi pa za pravice, ki jih je kupil za odprto »delavnico" na pločniku, brez štirih sten, ni dobil ničesar. Tako je čez čas začel delati za svojega nekdanjega partnerja - Lokrat ne kot mojster, temveč kot »vajenec«. Res. da je bil
Glasnik S.E.D. 40/1,2 2000. stran 67
TEMA	m.
Boj ste r, loda zdaj je bil delavec, kot »vajenec« podrejen svojemu nekdanjemu partnerju, ki se v njegovo delo resda ni vmešaval, je pa pobral dohiček in, kar je prav tako pomembno, ustvarjal si je zveze ter pridobival naklonjenost častnikov in birokratov, ki so pogosto obiskovali delavnico. Ker mu ni uspelo vpeljati nadzora nad delovnim procesom in uveljaviti svojih zemljiških Pravic, je - čeprav mojster obrti - spel postal vajenec. Ker mu nt uspelo odpreti »prave* delavnice, mu takrat, ko se je stopnja pravic do zemlje in posesti obrnila proti Ujemu, za prodajo spet ni ostalo nič drugega kot njegovo delo.
Tudi Eidovo delo seje selilo s »pločnika«' in spel nazaj. Toda ulica, na kateri je odraščal in delal, je bila povsem drugačen svet kot v llamdijevem primeru. Tako kot Hamdijev oče in velika večina današnjih prebivalcev mesta se je tudi Eidov stari oče v Kairo priselil z egiptovskega podeželja. Vendar se je priselil v drugačen i!el mesta, v novo, »vzorčno mesto« Heliopolis, ki ga je na prelomu v 20. stoletje kot profimo zasebno podjetje Ogradil belgijski baron Empain. Mesto naj bi ponazarjalo Uresničitev utopičnih sanj o novem mestu v puščavi, kjer bi muslimani, kristjani in židje: »levantinski« delavci evropskega porekla in Egipčani skupaj živeli v urbanem okolju, zgrajenem z upoštevanjem njihove vere in družbenega položaja.1" Kmetje iz vseh delov Egipta, ki so v zgodnjih valovih ruralno-ttrbanega preseljevanja našli pot v to sosesko, so na vogalih in v skritih kotičkih 'ega izredno modernističnega podviga odprli majhna 0brina podjetja in trgovinice.
^ 60. letih, ko je predsednik Abdul-Naaser nacionaliziral veliko industrijo in so se «tujci« zbali za svojo prihodnost, so izučeni delavci »Khaveagai, meti katerimi so prevladovali Italijani (imenovali so jih 'talijani, čeprav morda še nikoli niso bili v Italiji in niso fiovorili italijansko), izginili iz mesta. Takrat so dobili sinovi in vnuki kmetov, ki so svoje družine pripeljali v veliko mesto - v Kairo, v delavnici prihodnosti svojo Priložnost. Fantje iz soseske, ki so se znašli v delavnicah *Khawuge Antoina* ali »Kfunvage Georgija«, so se v Zgodnjih 60. letih na hitro povzpeli po lestvici dfclavniške hierarhije. Tokrat niso bili odsotni otroci, a'Tip«k mojstri gospodarji. Kot pokazatelj družbenega Položaja je postalo njihovo znanje v državi, ki je Spreminjala pogoje, komu so in komu niso dane Politične ter gospodarske pravice v egiptovski družbi, nepomembno.
Ko je začel delati in je našel mojstra, kije »z njim ravnal kot s sinom«, je, tako kol Hamdi, tudi Eid imel to »srečo«, da se je čisto po naključju okoristil. Toda to Naključje ni bila nesreča, kakršne so bile v delavnicah Pogoste" in zaradi katere hi poslal mojster delovno Nesposoben. To je bilo naključje zgodovine in spreminjajoče se družbene strukture. Kot središče za luice in najbolj priljubljena lokacija za veleposlaništva tuja podjetja v Egiptu je bil Heliopolis tudi dom uvoženih avtomobilov, ki so jih na veleposlaništvih radi vozili. podjetja pa prodajala. In ker se rezervnih delov za 'e avtomobile ni dalo dobiti, so mojstri khawaga, pri katerih so se tujci morda počutili bolj »domače«, ker so *nali besedico ali dve francosko ali italijansko, poleg 'ega pa so bili še kristjani, popolnoma prevzeli
avtomehanične posle za tujce. Oiroci in mladeniči, ki so bili v teh delavnicah za vajence, so pogosto prihajali z »otočkov« kmečkih priseljenskih družin s samega obrobja. Bister fant, kot je bil Eid, se je lahko v specializiranem področju avtomobilskih poslov kar precej naučil. In ko je mesto mojstra za strojem ostalo prazno - ne zaradi njegove smni, temveč zaradi političnih sprememb - ni bilo sinov, ki bi se pojavili in zahtevali svoje lastninske pravice/ Eidovo poklicno pot so oblikovale nenadne spremembe v politični in družbeni strukturi Egipta. Začel je v avtomehaniinI delavnici na glavni ulici v Heliopolisu. zraven očetove stojnice s sadjem. 7.a otroka je dobro, da začne delati v delavnici, ki je blizu in ki jo njegova družina pozna. Njegova druga služba je bila v delavnici
7	Približen prevod reku v egiptovski arabščini:
j jJJ ^-jj-lAj cj-IŠ . dobesedno: -Svoje brate in sestre sem udaril in zapravljal denar zanje.«
8	Mnogi obrtniki so /u prenašanje iz roda v rod uporabljali hesedo
. če so govorili o razmerju med mojstrom in nekdanjim vajencem.
9	V zvezi 7. obrtmi, pri katerih ne potrebujejo veliko električne energije in dragih strojev, »na pločniku«, govorijo »vajenci« o tem. kar družbene vede imenujejo -neformalna ekonomija-. Na tej ravni ima izraz precej dobeseden pomen: mehanik lahko popravlja avtomobile na pločniku ali oh robu ceste. Meje med «neformalno ekonomijo« in »formalno ekonomijo« so bolj zabrisane, kol pa bi lahko sklepati i?, ekonomskega izrazoslovja - delo neštetih moških v Kairu, tako koi listih, o katerih govorim v tem članku, je bilo in je še uekje med »formalno« in »neformalno ekonomijo«. To vprašanje podrobneje obravnavam drugje. Kolikor mi je ¿nano. doslej še nobeno delo problematike ne formalnost i ni obravnavalo skozi opis življenja.
10	Odlično analizo nekega drugega poskusa »gradnje vzorčnega mesta« v koloniziranem arabskem svetu lahko preberemo v: Rainbow, I9K9. Več o Heliopolisu v: Besançon. 195B, in v: llben, 1981, 1989.
11	Igro dobiš šele tedaj, ko že leta delaš v svoji delavnici, ne da bi si poškodoval roko, izgubil oko zaradi kisline ali bil zaradi hitrih obratov Stružnice ob prst ali dva. tfolj koi mojstri so poškodbam izpostavljeni otroci, vendar njihovih poškodb v delavnicah ni videli. Ker pri mojstru nimajo zagotovljene prihodnosti ali stalnega delovnega razmerja, morajo zaradi poškodbe delavnico zapustiti. Tisti otroci, ki imajo pri petnajstih letih že okvarjena pljuča, oči ali jetra, s pomočjo svojim družinam, da ne bi Stradale, niso žrtvovali le svojega otroštva, ampak tudi preostanek svojega življenja. Pri tem seveda sinovi ali sorodniki mojstrov ne spadajo v najbolj rizično skupino,
12	Takšna zgodba se ponavlja po vsem Kairu. Povzema jo tudi sodobna kultura - opisujejo jo romani, na primer
■ ¿.tli J ■ ■ ■ ^ II ¿J.A J_Jj , (Kalil min el huh, Kathir min cl- 'unf - Malo ljubezni, veliko nasilja), avtorja Fathija Ghanima (¿ti. 0 .-> " » I, v katerem mojster majhne avtomehanične delavnice napreduje, ko Khawaga odide iz bgipla, vendar pa se po petnajstih letih vrne kot poslovodja naftne družbe, tik pred tem. da postane milijonar in ena najvplivnejših osebnosti Aleksandrije. Svojega starega sabija, ki je bil kol otrok njegov vajenec, zdaj pa je Vita, zaposli in mu pošlje delo iz naiine družbe. Televizijska nadaljevanka, ki so jo leta 1995 predvajali med ramadanom.
1-ljiL» (j^o-Ji O-1 - Ne bom nosil m'elore gattabiyye (tradicij nalua obleka egipčanskih moških, ki jo zdaj - odvisno od stila -povezujejo s ¡»priljubljenimi razredi» ali pa s političnim islamom) prikazuje podobno problematiko menjave družbenega razreda, ko so sin na novo obogatelega 'Uste poroči z osiromašeno hčerko Iz aristokratske družine. Naslov se nanaša na sinovo željo, da bi se umaknil iz očelovega -tradicionalnega sveta«, ki ga simbolizira gallabiyya.
IfD.
TEMA
Glasnik S.E.D. 40/1,2 2000. stran 74
Khawage 'Usté Antoinu. »egiptovskega Italijana«, ki je bil specializiran za tuje avtomobile in avtomatske menjalnike. Pri njem je začel delati sredi 70. let. ko so se začeti valovi selitev v Zaliv in ko so bili izučeni delavci odločeni, da bodo uveljavili svoje pravice kot delavci in ne kot vajenci. Ko so odšli delavci iz delavnicc protestirat proti plačam in delovnemu času, je osla! Eid v delavnici. To svojo odločitev je utemeljil s tem. da prihaja iz zgornjega Egipta in »kot Sa'idi ne more zapustiti starega moža«. Ob vrnitvi kajpak niso več hoteli delati z mladeničem, ki je bil tako zvest svojemu šefu. 'Usti Antoinu. Vse dokler ni odšel, so mu »delali težave«, pripoveduje. [Intervju VI]
V	novi delavnici seje zaposlil kot »starejši vajenec«. Po zaslugi znanja o avtomobilih z avtomatskim menjalnikom, ki ga je pridobil v delavnici Khawage Antoina, jc lahko popravljal tuje avtomobile, kar so znali le redki. Svoje znanje jc še izpopolnil in se posvetil razvijanju dobrih odnosov s strankami. Ko je menil, da zna dovolj, je dal odpoved. Edina pot po delavniški hierarhiji navzgor je namreč ta, je dejal, da daš odpoved in začneš delati v drugi delavnici. Če bi ostal v isti delavnici pod vodstvom istega mojstra, »bi neizučeni vajenec za vedno ostal neizučeni vajenec«." Horizontalni premik odločilen za vertikalni vzpon. Naslednjo priložnost je dobil Eid leta 1978 ob smrti mojstra neke delavnice. Na delavnici Isma'ila el-Sunnija na sosednji ulici je še slal napis z imenom tega moža, ki pa je že odpotoval na oni svet. Brat, ki sc je pojavil, da bi prevzel njegovo imetje, za svojim očetom ni »prevzel obrti« in ni znal »stali za strojem«. Zato jc vskočil Eid. Brat pokojnega, ki ni bil v tem poslu, ni mogel niti približno vedeti, koliko je Eid prej zaslužil. Ko mu jc ta dejal, da je zaslužil 2 LE" več kot v resnici, jc dobil povišico - v denarju, s tem pa sc je zvišal tudi njegov položaj. »Povišico lahko dobiš le tako,« jc dejal Eid, »da novega 'Usto pripraviš do tega, da ti plača več kot prejšnji,« In na svobodnem delavniškem trgu, kjer ni obrtniških redov ali šejkov obrtniških redov, ki bi nadzirali in uravnavali vzpon mladega vajenca do njegovega položaja »mojstra«,1' je zviševanje plače znamenje napredovanja mladega moža, ki nima sorodstva v delavniški hierarhiji.
V	tej delavnici si je F.id »ustvaril ime«, kar je bistveno, če hočeš postati 'Usta. To namreč ni odvisno le od tvojih obrtnih sposobnosti, marveč tudi od spretnosti pridobivanja stalnih strank in navezovanja dobrih odnosov s tistimi uradniki, ki lahko omogočijo ali onemogočijo tvoje delo. Egipčanski uslužbenci na tujih veleposlaništvih in podjetjih v Heliopolisu. ki so svoje avtomobile vozili v popravilo v lo delavnico, »so spraševali zame« llntervju VI | Za svoje delo pri Khawagi Antoinu je bil poplačan, ko je bilo z vse večjim deležem tujega kapitala in njegovih tujih nadzornikov na ulicah nekaterih sosesk v Kairu tudi vse več povpraševanja po znanju, ki ga je pridobil s popravljanjem dragih tujih avtomobilov in avtomobilov z avtomatskimi menjalniki.
Eid je povedal zgodbo o svoji naslednji potezi - izpod mojstrove oblasti je stopil na svobodni javni trg na ulici, čemur je botrovala bilka za vodenje in avtoriteto nad njegovim podrejenim v delavniški hierarhiji, sabijem
oziroma fantom delavcem v svetu delavnic. Tega fanta je Eid izučil čisto sam. Ko je postajal vse spretnejši in je njegov ugled zrasel, je poskušal tudi sam vodili njegovo delo. Nekega dne. ko je mojster hotel, da fant počisti vso delavnico, jc Eid ugovarjal. Fant naj bi po njegovem počistil le svoj del delavnice, tisti del. kjer je nad delovnim procesom, če že ne nad imetjem in dobičkom, ki sla bila tarn ustvarjena, bdel Eid, Ko je prišlo do odkritega prepira, jc Eid skupaj s svojim »otrokom -delavccm« odšel in končno »odprl« svojo prvo delavnico - na pločniku.
Tako kot l lamdi je tudi Eid od lastnika oziroma zakttpodajalca. v tem primeru prijatelja, ki je na majhni stojnici prodajal Kokakolo. kupil zakonite pravice za uporabo tistega dela ulice. Za pet LE na dan, kar je bila visoka vsota, je kupil pravico do uporabe pločnika pred prijateljevo stojnico in do tega, da je ponoči lahko zaklenil orodje v njegovo trgovino. Ker zdaj ni bilo »mojslra«. ki bi pobiral dobiček, gaje »Bog blagoslovil z uspehom». [Intervju VI) Kmalu je prijatelja prepričal, da je z brezalkoholnih pijač presedlal na trgovino z rezervnimi deli. »Ker je bilo pri meni vse več dela. je šlo tudi njemu dobro.«
Kmalu je imel dovolj denarja, da je v isti soseski, vendar na neki drugi ulici, kupil trgovino. Kupil jo je v celoti, kot čisto zasebno lastnino, in povsem zakonito. Toda kljub njeni legalnosti Eid ni mogel postati popoln gospodar tega prostora. Vojaški general, ki je stanoval nekaj nadstropij nad delavnico, se je obrnil na samo vlado, da je naredila konec hrupu. Uradni pozivi, naj preneha delo. so kar deževali in enkrat je moral Eid celo dva dneva presedeti v zaporu, kar sicer pri takih prekrških nikakor ni običajno. Zaradi ovirala njegovih lastninskih pravic - kar si je izmislila vlada, ki je sicer postavila zakone, po katerih je postal lastnik delavnice -je šel nazaj na ulico, kjer jc lahko prostoru, kjer je delal, gospodaril, kot jc sam hotel.
Prek izraza »odpreti delavnico«, ki ga brez pojasnila ves čas uporabljam v članku, lahko preidem na drugo raven razprave, ki ni povezana z navideznimi podrobnostmi posameznih zgodb ali življenjske poti." Ta izraz namreč ponazarja prepad med družbenim redom, ki ga jc ustvaril, in dejanskimi razmerami pri odpiranju delavnic v 90. letih. Da bi ga pravilno prevedli, se moramo, tako kot pri drugih ključnih izrazih v delavniškem redu v egiptovski arabščini,17 kot na primer tistih, ki sem ju prevedla kot »vajenec« in »mojster«, tudi tu spoprijeli s pojmovnimi vprašanji. »Odpreti delavnico« je bila dolžnost in pravica vsakega mladega moškega, ki je delal kot »vajenec«, tako kot je bila »odpreti dom« dolžnost in pravica vsakega egiptovskega moškega. Glagol je dobesedno »odpreti«, odpreti prostor, kjer bo to delo potekalo. Pa vendar so odpreti delavnico in ustvariti si dom za velik del mladih Egipčanov postale ncuresničljive sanje." Odpreti delavnico in ustvariti st dom sta še vedno jezikovno znamenje mejnika v življenju, ko se mlad moški osamosvoji in začne s svojo ženo (ali vajenci, če je iz delavniškega sveta) širiti družino v naslednjo generacijo. Seveda pa lahko kljub tej zvezi v jeziku ustvarijo dom in odprejo delavnico v takšnem vrstnem redu le tisti, ki imajo dostop do lastnine, do »države«, ali na bolj odprto
Glasnik S.E.D. 40/1,2 2000, stran 69
TEMA
Si.D.
svobodno tržišče ulice. Da bi odprl delavnico je Potrebno še kaj več kot biti le mojster obrti, kar je bil. kot pravijo viri. temeljni pogoj za vajenca, ki se je želel osamosvojiti. Biti moraš mojster - gospodar nekega Prostora, torej ga moraš biti sposoben voditi, poleg tega Pa mora biti ta prostor v tvoji zasebni lasti. Biti lastnik »ekega imetja in svoje vodstvo čez čas še utrditi, pa ni Vedno le vprašanje denarja To je ugotovil tudi naš Prijatelj Eid. ko so ga zaradi zakonitega dela v njegovi delavnici vrgli v ječo, ker je vznemirjal svojega soseda generala. Poleg tega ambiciozen mojster potrebuje zanesljivo »oskrbo» z delovno silo. ki seje pripravljena Pokoriti njegovi avioriteti, četudi bi pretok denarja, kije zdaj (ko to niso več sorodstveni odnosi) edini vezni člen med »vajenci« in »mojstri«, v nestabilnem egiptovskem gospodarstvu začasno presahnil. Delavnice ni mogoče odpreti, ne da bi bil lastnik prostora (ali ne da bi zanj pridobil kake druge lastninske pravice)." To je postal glavni predmet razprav mladih Vajencev in tudi drugih. Za velik del egiptovskega prebivalstva je namreč porast bogastva nekaterih, odkar so strukturne spremembe v egiptovski politični ekonomiji, ki jih od leta 1973 poznamo kot infitah, sprožile procese, kol so špekulacije z zemljišči in '^formalizacija ekonomije ter države, pomenil le naraščajočo revščino in bedo. V tem procesu sta "delavnica« in njej soroden »dom« postala visoko konvertibilni obliki zasebne lastnine, nad katero imajo stare strukture družbenega reda. skupaj z državo, le malo nadzora.
sposobnost, da »odpreš delavnico«, temveč sposohnosi, da si lastnik delavnice, je v 90. letih postala Miuč do tega, da si si pridobil status 'Usie, »Dandanes je Zc vsak lahko 'l/sta.* To pripombo sem med svojim lerenskim delom nemalokrat slišala. Le redkim izmed mladih fantov, ki so v sistem delavnic vstopali v 70. letih, kaj šele v še bolj neusmiljenih pogojih 90. let. je uspelo mobilizirali vire avtoritete in moči. na podlagi katerih so '"hko postali mojstri gospodarji delavnic. Eidu je to UsPelo; Adelu ni. Fantje in mladi nto^je v delavnicah mojstrov, kot so listi, o katerih sem govorila v tem članku, imajo še manj možnosti za napredovanje v delavnici. Glede na izsledke svoje raziskave lahko trdim, daje bilo napredovati v kairskih delavnicah nenavadno ze vsaj od 70. let, ko je svojo kariero začela večina mojstrov iz 90. Icl. In le maloštevilna elita listih, ki so Zaceli delali v delavnicah v 90. lelilí, bo napredovala v sisieniu in postali bodo mojstri. Če je delavnica cenjena nepremičnina in čc si nekateri pri vrhu status mojstra »kupijo« z denarjem, pridobljenim s Preseljevanjem, špekulacijami ali političnimi zvezami. Poslane za tako imenovanega vajenca pot navzgor še Mj negotova.
Kot sem že omenila, so razlogi za nemožnost napredovanja v delavnicah precej kompleksni: otroci, ki uporabljajo kol nekvalificirano delovno silo, in dejstvo, da so mladi možje le stežka pridobili zemljiško 'asinino, sla dva razloga, o katerih sem že govorila. Toda v'ijenec ni pasivna žrlev. Ironično sicer, toda po zaslugi okoliščin, ki ovirajo napredovanje v hierarhiji, zato pa zvišujejo plačo izučenega delavca, ta zasluzi veliko več kul njegovi vrstniki v nekoč prestižnih pisarniških
službah. Sam ciklus delavskega preseljevanja, naraščajočega porabnišlva in špekulacij s posestjo, ki sc je začel v 70. letih in ki izurjene »vajence« ovira pri tem, da bi lahko »odprli delavnico«, pa jim po drugi strani omogoča položaj moči nasproti mojstru. Ves čas mojega terenskega dela so mojstri izražali zaskrbljenost nad tem, da bi jih njihovi izučeni delavci zapustili, »Čim jih izučiš, že odidejo. To je neizogibno,« so bile besede, ki sem jih nič kolikokrat slišala. Ta zaskrbljenost se včasih izraža v konceptih delavniškega reda. v katerem mojstri obrti vidijo svoje korenine (čeprav ne poznajo njegove zgodovine), kot nevarnost, da bodo s svojim vajencem izgubili tudi »poslovne skrivnosti«. Pri večini teh delavnic glede delovnega procesa ni kaj dosti skrivati. Besedna zveza se nanaša na bolj specializirane in cenjene obrti, kot so obrti v zvezi s popravili avtomobilov, izdelovanjem police ali strojnim oblikovanjem kosov kovine."" Vendar lahko mojster -gospodar delavnice z odhodom izučenega vajenca veliko izgubi. Če zna. mora na primer sam »stati pri stroju«, s lem pa izgubi priložnost za delovanje v politiki nevladnih organizacij, ki so pomembne zaradi širitve posla ali pa utrjevanja odnosov z direktorji tovarn, državnimi uradniki ali nekdanjimi kolegi in prijatelji v vojski, ki si sem in ija izmenjujejo usluge, da bi ustvarili trg.
Tudi v »starih časih«, v mameluškem in olomanskem obdobju, so lahko vajenci po odhodu iz delavnice napredovali. Toda lo je v okviru sistema delavnic uravnaval in nadzoroval sheikh, predstojnik obrtniškega
IJ Za to uporabljajo izraz »sabi* (u'.''JJ> ). ki na splošno označuje lanla. pu tudi fanta, zaposlenega v delavnici. Ko je Eid vstopal na najnižje mesto v delavnici, je prišlo do podobnega razhajanja med njegovo domnevno mladostjo in njegovim položajem. V dclavnicah lahko naletimo na mladeniče, ki delajo kot »sabijit. ker še ne znajo dovolj, da bi svoje delo prodajali kol »sanuvlji«. V nekaterih mikropodjetjih so kot usabiji« delale tudi mlade ženske. Domneva, daje »sabi* otrok, naj bi opravičevala nizke plače, kijih dobijo kot neizučeni delavci. Seveda so dohodki teh otrok in mladih izredno pomembni za preživetje njihovih družin.
14	3,3 LE I ameriški dolar (op. p rev)
15	Nekaj Virov o obrtniških redovih:
■ * ■ — I
aLi. jI i I t I
16	Razpravo o opisovanju življenja kol pristopu k preučevanju družbene strukture glej v: Bertuui in Kohli, 1984
17	Egiptovska arabščina pravim zato. ker so (i izrazi, kot večina arabščine, ki jo uporabljam v članku, egiptovske narečne ali jezikovne posebnosti.
18	Programi, ki pospešujejo »neformalno ekonomijo« in »razvoj mikropodjetij«, bi se morali usmerili na generacijsko krizo reprodukcije in številčni novo nastali podrazred. Te programe razčlenjujem drugje.
19	Kitku bodo na zeto institucionaliziran (čeprav zunaj državnih institucij) sekundarni trg pravice do uporabe in uživanja končno vplivale spremembe v poslednjih ostankih zemljiške reforme, bomo videli šele Cez cas.
20	Verjetno se besedna zveza »poslovne skrivnosti« že v »starih časih« ni nanašala na sam delovni proces. Povezava obrtniških redov s sulijcvskimi redi je kompleksno vprašanje, ki ga v tem članku ne morem pudrobneje obravnavati, čeprav pojasnjuje pojem »poslovnih skrivnostit. Neizmerno sem hvaležna Mari Thomas, ki je z menoj delila številne ideje in vire o sufijskem izvoru obrtniških redov. Vprašanje, koliko so bili obrtniški redovi povezani ali cclo identični s sutijskimi, je bilo v literaturi nekaj časa predmet polemik, na primer Massignon in Baer. 1969.
^»t • O •
TEMA
Glasnik S.E.D. 40/1.2 2000. stran 70
reda, in, v različni meri skozi stoletja, tutli višji državni uradniki.'1 Katerikoli »sistem«, o katerem bi danes lahko govorili, je veliko kompleksnejši (seveda pa seje treba zavedati, da se zgodovinski viri nanašajo bolj na pravila kot pa na pravo naravo sistema, o katerem poročajo). In to ni sistem, v katerem pravila uveljavlja institucionalni red, temveč bolj pravila igre, ki jo lahko opazuješ, ali pa tudi ne - odvisno od ozadja in prizadevanj mojstra delavnice. Kakorkoli že, »pravila igre«, ki jih lahko mojstri in vajenci, ukoreninjeni v »ljudsko kulturo« sveta delavnic, podrobno in prefinjeno opisujejo, so, čeprav še tako rahlo, povezana z ustaljenimi menjalnimi odnosi med delavnicami. Ustaljeni vzorci menjave ljudi, denarja in dobrin povezujejo delavnice in tovarne, ki so na videz povsem ločene. To spodbija predstavo, da je vsaka delavnica tisto, kar je videti - majhen avtonomen proizvodni prostor, kjer nekaj mož ustvarja preproste izdelke za prodajo. Spodbija tudi splošno mnenje, da v tako imenovani neformalni ekonomiji ni »reda«.;: Vzorci menjave, sodelovanja in konkurcncc, ki jih lahko opazimo med delavnicami, se bolj kot po pravilih državnih zakonov ali obrtniških pravilih in bolj kot po logiki gospodarske vrednosti ravnajo po logiki izmenjave darov."' Stopnja, do katere logika vrednosti izdelka vključuje logiko izmenjave darov med delavnicami, tovarnami in strankami, je prav tako pomembno vprašanje, ki ga obravnavam v tem kontekstu. Lid, Adel, Hamdi ter mladi fantje in možje, ki delajo v njihovih delavnicah, torej vendarle delajo v nekakšnem »sistemu« - toda to, kaj natančno ta sistem je in ali sla izraza »vajenec« ter »mojster« najboljši način za označevanje tislih, ki v njem delajo, je še nerešeno vprašanje. Glede vajencev obstajajo na primer »pravila igre«, kolje to, da noben mojster drugemu ne sme vzeti vajenca, ne da bi mu ta to dovolil. Vendar ni nikogar, ki bi ta pravila uveljavljal, kot so to nekoč počeli sheikht -predstojniki obrtniških redov. Na področju, ki sem ga najintenzivneje obdelala, so »pravilo«, da ne smeš vzeti vajenca kakega drugega mojstra, pogosto navajali, vendar so ga prav lako pogosto tudi kršili. Kol je razvidno iz poročil, je bil najpogostejši vzrok za pretepe med mojstri gospodarji delavnic prav »kraja izurjenih vajencev«.
Če za napredovanje otrok - vajencev in njihovih izučenih mladih kolegov obstajajo strukturalne ovire, poiem je že vprašljivo, koliko lahko sploh še govorimo o »vajenstvu«. In če še edinega postavljenega »pravila« glede vajencev, torej pravila, da se ne sme »ukrasti« kvalificirane delovne sile nekoga drugega, ne uveljavlja skupnost, ampak ga (po besedah mojih informatorjev) v osebnem sporu ali z neposrednim pretepom rešujejo mojstri sami. je težko govoriti o strukturni ureditvi vajenstva in potemtakem tudi o vajenstvu sploh. Medtem ko v okviru delavnic skoraj ni napredovanja, pa ga je toliko več med njimi, in to v veliko širšem geografskem obsegu kot takrat, ko so bile soseske in družbeni odnosi bolj neokrnjeni kot danes. Ločevanje poklicne poti od soseske kol družbene institucije, ki seje čez čas reproducirala na enem prostoru, ima nemajhno vlogo pri slabšanju razmer otrok, ki so od 70. do 90. let delali v delavnicah. Trije možje, o katerih poklicni poti sem pisala, so začeli delati v delavnicah, ki so bile »malo
naprej po ulici«, tako da so njihovi starši lahko budno opazovali, kako so mojstri ravnali z njihovimi otroki. Toda pri naslednji generaciji, pri tistih, ki delajo v delavnicah, ki jih je odprla prejšnja generacija, ne kaže več vse tako dobro. Razen tistih, ki so z mojstrom v sorodu, so otroci del območnega trga delovne sile in si pogosto sami iščejo delo. Ker jim je le redko dana priložnost, da bi se učili, so današnji otroci iz delavnic osnovna nekvalificirana delovna sila: če ima otrok dobre lastnosti, je eden bolj ali manj enak drugemu. Večina fantov, ki se danes v delavici polno zaposlijo, je iz družin, v katerih si starši ne morejo privoščiti, da bi njihovi otroci ostali v šoli. Ti otroci ne preživijo kot otroci, ki jih preživljajo starši, katerih plače dopuščajo generacijsko reprodukcijo družine, temveč kot delavci, s prodajo svoje delovne sile na trgu. V Egiptu lahko delavnice še vedno imenujemo »druga šola«, kot je bilo to morda v prejšnjem družbenem redu. ko državno šolanje ni bilo pravica in dolžnost vseh državljanov. Toda med mojim terenskim delom v delavnicah sem le enega mojstra slišala govorili o delavnici kot o šoli. pa še to je bilo v uvodnem intervjuju, ko se je trudil, da bi o sebi ustvaril podobo dobrohotnega mojstra stare vrste. Tisto, kar se je večina otrok, ki so bili v 90. letih vajenci, v resnici učila, je, kako na šibkih ramenih otroškega telesa prenašati obveznosti odraslih. Nedvomno skušajo nekateri mojstri najeti le otroke iz bližnje okolice. Preden jih vzamejo v delavnico, se pogovorijo z njihovim očetom in jih v skladu s pravili iz časov obrtniških redov, kadar so bolni, peljejo k zdravniku. Toda drugi najamejo otroke, ki so od daleč in za katere bi bilo predrago, da bi se vsak dan vozili domov. Ti otroci spijo v praznih stanovanjih ali celo delavnicah, se umivajo v mrzli vodi in vidijo svojo družino le enkrat na teden, da svojim staršem, ki tudi sami opravljajo dve ali tri službe hkrati, po dveh urah vožnje v eno smer izročijo svoje borne mezde. Ti otroci nimajo priložnosti, da bi se »izučili obrti», in so bolj podvrženi boleznim, ki so v njihovem razredu zelo pogoste, na primer bolezni dihal zaradi barvnih hlapov, poškodbe oči zaradi varjenja, zdravstvene težave zaradi podhranjenosti, izčrpanosti in prenapornega dela."' Tem otrokom se sanje, da bi se izučili obrti, ki bi jim lahko zagotovila spodobno prihodnost ali pa prihodnost sploh, vse bolj oddaljujejo. In pri teh sanjah milijoni dolarjev, ki se zdaj vsako leto stekajo v Egipt v imenu »podpore neformalni ekonomiji« in »razvoja mikropodjetij«, ničesar ne olajšajo. Se več. takšni programi dajejo poudarek na »tržne rešitve« in skrb vzbujajočo individualizacijo gospodarstva ter družbe, kar še bolj prikrije problem otrok in mladih mož, ki delajo za »podjetnike«. Ne uboge egiptovske družine in ne egiptovske države v svojem trenutnem utelešenju ne moremo kriviti za to, da sta pustili mlade vajence v takšnem tveganju. Veliko odgovornost za to imajo mednarodne in nevladne organizacije, ki v imenu razvoja, utrjevanja civilne družbe in pooblaščanja delavnicam dajejo denar.
Večina mladeničev, ki imajo dovolj znanja, da zaslužijo toliko kot starejši vajenci, vendar niso v sorodu z mojstrom, se znajde v neprijetnem položaju. Čeprav s svojim preživljanjem nimajo težav (informatorji so
Glasnik S.E.D. 40/1,2 2000. stran 71
TEMA
Povedali, da svojim sestram in materam redno dajejo nekaj denarja in darila), pa pri vstopu v naslednjo razvojno fazo delavnice in tako tudi generacijske reprodukcije naletijo na hudo oviro, S spremenjenimi °dnosi moči, ki temeljijo na denarju in zemljiški posesti, in ki so se v Egiptu pojavili v zadnjih dvajsetih letih, ima tisti, kt ima denar, veliko večje možnosti, da si »kupi« status mojstra, kakor tisti, ki je začel delati pri šestih ali sedmih letih in si je ta status postopno trudoma pridobil z delom svojih mišic in možganov. 1'ri utrditvi moči nad delom in posestjo, ki je del vajeniškega odnosa. Pridobitev mojstrstva kot veščine morda ni listo, kar je najpomembnejše.
Pri leni poudarjam, da moramo paziti, katere izraze uporabljamo, kadar govorimo o teh delavcih. Celo pri besedi »vajenec«, s katero označujemo te fante in 'nladeniče. je namreč neizogibna konotactja, da ho vajenec, ko se bo izučil, napredoval. Upam, da je zdaj že Jasno, vsaj v okviru kairskih delavnic v 90. letih, kako zavajajoče so lahko konotacije izraza »vajenec«. Kadar se vajenci ne izučijo obrti, ne postanejo mojstri, m mojster je lahko vajenec ... Potemtakem moramo Ponuvno dobro premisliti, kako uporabljati te izraze, ^'ajenstvo ni le odnos med mojstrom in vajencem v delavnici, temveč je del večje strukture, v kateri prenos znanja in avtoritete med generacijami upravljajo družbene institucije. Tako kol se spreminjajo parametri menjave moči, se kljub jezikovni stalnosti spreminja tudi POnten izrazov, kot sta »vajenstvo« in »mojstrstvo«. Ce Pomenu pojmov, ki jih uporabljamo, in asociacijam Pojmov, v katere jih prevajamo, ne posvetimo dovolj Pozornosti, lahko zameglimo prav listo, kar je treba v delavnici in zunaj nje preučevali - dejanske vire in Pomen mojstrstva in moči.
G zgodovinski razlagi obrtniških redov v Egiptu v angleščini in 'rancošiini: Massignons. Bacr (1969, 1983). Marmot (1995). LaPiljus (1967). Raymond (1973, 1995). za arabske kronike o -Siptu pa predvsem: al-Jabarti, 'aja ib al-athar. Bejrut. I. zvezek.
Prvi, ki je dokazoval, da ima tudi »neformalna ekonomija« v t^iptii svojo strukturo, je bil Assaad (1993). Tudi Staulh (1986) llavaja sistemske lastnosti ne formalnosti. Razprava o neformalni ekonomiji je tako obsežna, da lahko bralcu, ki ga 10 zanima. Predlagam nedavno napisano razpravo, ki dobro povzame to Problematiko: Assaad in drugi (1997).
J Za analize izmenjave darov, ki so pomembne za ta članek, glej: Mu"n (I9R6). Humphrey m Hugh-Joncs (1992). Stralhern (1992) 'n «Veda Mauss (1967).
Posebne izjave o stanju otrok sem dobila od otrok in mojstrov ^intervjujih jjfl. P2, A2, E3. E4. Gl. Marsikaj sem opazila sama 1 Pa izvedela v pogovorih, ki jih nisem posnela, /.a pisne vire o r^merah otrok - delaveev v Kairu: U '(UM} ¿^^'i
■r'j-AVI ,o^l j,J3 -.Ij-aVI -O^T^ JLšJ»5'1 'SMjjJi Jjjji
Viri in ¡¡teratura Prima mi viri
Intervjnji: Neposredni citati so vzeti iz ohsirnih intervjujev. ki so v ccloti zapisani v arabsiini in ki jih jc avtorica prcvcdla v anglegcino. Za organizacijo podatkov se za vsak intervju uporablja koda, zaradi varovanja zasehnosti pa so vsa oscbna imena spremenjena.
Sekandarni viri v anglescini in francoHcini
Assaad. Ragui. 1993. Former and Informal Institutions in the Labor Market, with Applications lo the Construction Sector in Egypt, Wprid Development, zvezek 21, si. 6, 925 - 939. Assad. Ragui. Yu Zhou, and Omar Razzaz. 1997. Why is Informality ti Useful Analytical Category for Understanding Social Networks and Institutions?. MacArthur Consortium Working Paper Series, institute lor International Studies. University of Minnesota. Buei, Gabriel. 1964. Egyptian Guilds in Modern Times, Jerusalem: The Israeli Oriental Society.
Baer. Gabriel. 1969, Studies in lite Social History ot Modern Egypt. Chicago: The University of Chicago Press. Baer, Gabriel. 1982, Fellah and Townsman in the Middle East. London: Frank Cass.
Besançon. Jacques. 1958. Une Banlieue de Caire: Heliopolis. Lyon: Renie de Géographie île I von, zvezek XXXMl. st. 1 Berlaux. Daniel in Kohli. Martin 1984. The Life Story Approach: A Continental View. Annual Review of Sociology, zvezek 10: 215 -237.
Humphry. Caroline in Hugh-Jones. Stephen, nr. 1992. Barter. Exchange, and Value: An Anthropological Approach, Cambridge: Cambridge University Press.
Illici t, Robert 1981. Heliopolis: Genèse d'une Ville. Paris: Editions du CNRS.
Ilbcrl, Robert. 1989. -Egypte 1900. Habitat Populaire. Société Coloniale«. V: Brown, Kenneth, et. al, Etat. Ville, et Mouvements Sociaux un Maghreb et au Moyen-Orient. Paris: CNRS. Editions L'Harmattan.
Lapidus. !ra, 1967. Muslim Cities in the Later Middle Ages. Cambridge: Harvard University Press.
Marsot. At'af Lutfi al-Sayyid. 1995, Women and Men in Late Eighteenth-Century Egypt. Austin: University of Texas Press. Massignon. Louis. Sinf. P.. J. Drill's first Encyclopedia of Islam: 1913 - 1936. Leiden: E, J. Brill.
Mauss. Marcel, 1967. The Gift: forms am! functions of Exchange In Archaic Societies. New York: W. W. Norton and Company. Munn, Nancy D. 1986. The Fame of Gana: A Symbolic Study of Value Transformation In a Masslm (Papua New Guinea) Society. Durham: Duke University Press.
Rabinow, Paul 1989. French Modern: Norms and forms of the Social Environment. MIT Press, Cambridge. Raymond. Andre. 1973. Artisans et commerçants au Caire au XV!He siecie (2 zvezka). Damascus,
Raymond, Andre. 1995. The Role of Communities in the Administra!ion of Cairo. V: Gbazeteh Hanna. ur. The State and its Serrants.
Stauth, Ucorg, 1986. »Gamaliyya: Informal Economy and Sucial Life ill a Popular Ouartcr of Cairo«. Working Paper, ill. 87, University of Bielefeld, faculty of Sociology. Sociology of Development Research Centre.
Strathem, Marilyn 1992. Qualified Value: The Perspective of Gin
Exchange, V: Humphrey in Hugh-Jones, ur.. Barter, Exchange, and
Value: An Anthropological Approach. Cambridge University Press.
Wiet, Gaston (trans. Seymour Feiler). 1964. Cairo: City of Art and
Commerce. University of Oklahoma Press.
Wikan, UnnL 1996. Tomorrow. God Willing: Self-Made Destinies in
Cairo. Chicago: University of Chicago Press.
Zaalouk. Malak. 1989. Power. Class, and Foreign Capital in Egypt.
Tire Rise of the New Bourgelosie. London: Zed Books.
m.

IfD.

TEMA
Glasnik S.E.D. 40/1,2 2000. stran 74
Sekundarni viri v arabščini: knjige, članki, poročilu
ijjtUII JiLJI JL** Î jjU ^ j^j-* ^jii «M ..>-.1
.i^j^Ji J.^	.JLiiiJI j iJjLJt jjil1 "j J1 j J
. i.-,-	jl^ujl^i Jtiiïl J^i mi -^JjjJ1 i-tt-"
Časopisni članki v angleščini
»Little Workers,« el-Ahram English Weekly, 12.- 18. januar, 1995.
Časopisni članki v arabščini
.fl jjtf! "!j_4jJI jj—J-» V1-"-" jj-*1^ JLil=VI f -Otroci kot delovna sila potrebujejo zaščito!«, cl-Ahraun. 29/2/93.)
(»Delavnice smrti v soseski el-Tuiiisi.i el-Aliram, 8/3/95.)
\\jt , ■ - ■ i vv .iUUJI i.^i.^ll .j^jjJl	jjJ^r ■ tlj
(»Dušikova kislina: orožje brez dovoljenja,« el-Ahram, 27/12/94.)
Jože Hudales
FRANTISEK FOIT IN N3EG0VA ZBIRKA AFRIŠKE UMETNOSTI V VELENJSKEM MUZflU
Med najpomembnejše evropske popotnike, ki so v 20. stoletju potovali po Afriki, uvrščamo tudi češkega kiparja Františka Foita, ki se je na svojih potovanjih po črni celini po letu 1931 ustavil v marsikateri afriški deželi, po svojem drugem potovanju leta 1947 pa je nazadnje tudi ostal, dokler se ni leta 1971 vrnil v Evropo. František Foitje bil rojen leta 1900 v Taboru na Češkem, v družini z dolgo kamnoseško tradicijo, zato ni presenetljivo, da se je po maturi na realki v Telču odločil za kamnoseško specialko v HoPicak, kmalu nato pa za študij kiparstva v Pragi. Po končanem študiju v Pragi je študiral kiparstvo še v Dresdnu, na Dunaju in pri znamenitem kiparju Meštroviču v Zagrebu. V Parizu, kjer je končal specialko pri prof. Jeanu Bouchera na Ecole des Beaux-Arts pa je študiral in živel pet let.
Že v Parizu je bil po ogledih afriške umetnostne zbirke v Musee de 1*1 iomme očaran nad afriško umetnostjo, zato seje leta 19.11 po nalogu Karlove univerze odpravil prvič v Afriko, da bi preučeval tradicionalno afriško umetnost in izdelal antropološke plastike predstavnikov afriških plemen. Vso pot, dolgo 25.000 kilometrov, sta z znamenitim zoologom in svetovnim popotnikom iz praškega Narodnega muzeja dr. Jirijcm Baumoin premerila v dveh letih s Lalro. ki ju brez posebnih težav prepeljala po brezpotjih iz Aleksandrije prek Sudana. Konga, Kenije, Tanzanije v Rodezijo in naprej do Johanesbtirga in Capetowna v Južni Afriki. Pred drugo svetovno vojno se je na Češkem uveljavil kot kipar in ustvaril vrsto portretov; med njimi češkega ministrskega predsednika Švehla, dr. Kramara, napravil mori umen ta I na spomenika Janu Husu v Jihlavi in Janu Žižki ter še mnoge druge. Želja po popotovanju in spoznavanju Afrike pa v njem ves čas ni popustila. Na priložnost za svoje drugo potovanje v Afriko je moral počakati do leta 1947, ko seje napotil v Afriko skupaj t ženo Ireno. Tokrat sta nameravala v Afriki ostati kako leto, a okoliščine so nanesle, da sta se v Evropo vrnila šele po štiriindvajsetih letih. Najprej sta s štirivaljnim, zračno hlajenim vozilom tatra 57 prevozila dolgo in naporno pot prek porušene Nemčije. Švice in Italije ter Francije prek Balearov v Alzir. Sledila je prava odisejada čez Sahari), mimo znamenitega Hoggarja, kjer so velika najdišča prazgodovinskih fresk. Tatro sta morala na tej