/J/V^f Stev. 8. V Ljubljani, 22. marca 1918. Leto I. Izhaja vsak petek. Naročnina za tekoče leto 12 K, za polovico 6 K. Posamezne številke 24 vin. Uredništvo: Mestni trg št. 17, II. Upravništvo: Sodna ulica štev. 6, pritličje desno. Inserati po dogovoru. Oj budite, sto još nieste bili: J e dan narod sam po sebi čili, pa če biti, što je negda bilo! Petar Preradovič (»Kraljevič Marko«-). Marec 1. 1848. ' Predpust 1. 1848. je bil nenavadno vesel. V Pragi — pravijo — je bil tako živahen, kakor še nikoli. Vse je plesalo. Naenkrat je padla ^v ta veseli predpust novica, da gre po Evropi nenavaden ples — revolucija. Začelo se je v Parizu, kjer je.pa.del nezmožni kralj. Ludvik Filip — in to je bilo znamenje za vso. Evropo. Razmere so bile. že davno zrele. V Prago je prišla ta vest dne 29. februarja — policija jo je skušala prikriti — toda ni se ji posrečilo. Že 3. marca je imel Košut v Budimpešti svoj slavni govor, kjer je zahteval, naj se da vsem avstrijskim deželam ustava. Nemci so se zbrali 5. marca v Heidelbergu in so se posvetovali o sklicanju drž. zbora v Frankfurt. V Italiji je izbruhnila splošna vstaja. V Pragi je prišlo 11. marca do t: zv. »Svetovaclavskega shoda«, kjer so se zbrali na posvetovanje Čehi, da.zahtevajo svojei pravice; Dne 15. marca je počilo na.Dunaju .— par dni na to v Gradcu, in odmevi teh dogodkov so segli tudi v našo mirno Ljubljano. Sedemdesetletnico teh dogodkov ,so slavili: te dni vsi; narodi,, ker ti dogodki v »marcu 1. 1848«. pomenijo zgodovinski mejnik v razvoju Evrope. Za. kmeta je bil ta čas posebno važen, odpravljeni ista bili tlaka in desetina,, bilo je konec tisočletnega robstva, v katerem je naš slovenski kmet moral tlača-niti nemški gospodi, ki se je pasla po gradovih. Enako važen pa je ta čas za narod, kajti tu smo prvič stopili':pred svet kot Slovenci, ki zahtevamo svoje narodne pravice. Nismo bili pripravljeni na te velike dogodke* zato so bili naši uspehi manjši, nego bi jih bih mogli doseči. Dobili smo le par obljub in smo bili odpravljeni. Kljub temu je treba zopet in zopet opozarjati na ta čas, ker od tega leta začenjamo svoje narodno politično življenje. Dogodki onih časov so za nas zanimivi in — poučnL Ko je bilo treba nastopiti — smo šele. iskali svoj narodniii,program. Nismo: imeli v rokah niti svoje zgodovine, niti jasnih podatkov o svojem položaju. To je posebno vplivalo na našo narodno mejo, kjer so Nemci nastopili z grmečim programom o svobodi. Takrat (1. 1848.) so se namreč Nemci objemali s Slovani,^ imeli so z nami le eno željo — svobodo. V Pragi n. pr. so govorili in glasovali za vse one zahteve, ki jih obsega— sedanja »majniška deklaracija«. Par mesecev nato pa so Nemci svobodo razumeli popolnoma drugače, — namreč le za sebe — in so se z vso silo vrgli proti nam. lito so storili Madžari. Ko so potem nastopili proti njim Rusi in Hrvati pod Jelačičem, se je zgodil s tem preobrat, katerega posledice nosimo še danes. Imamo lepo delo od prof. Apaha »Slovenci in 1. 1848.«, toda nekatera vprašanja bi bilo treba posebej pojasniti. Češki listi so proslavili »11. marec 1848.« z lepimi članki. Hoteli so sklicati v proslavo velik shod, pa je bil prepovedan. Ako bodo pozneje zgodovinarji pisali o napredku, bodo lahko napisali stavek: Svetovaclavski shod.leta 1848. se je lahko.vršil, 70 let poz-nejei pa se ni smel s shodom proslaviti niti njegov spomin. Napredek od leta 1848. je pri nas samo v tem, da smo v težkih bojih vzgojili svoj narod, da smo si ustvarili svojo kulturo in da smo prebudili narodno zavest v najširših vrstah. Država sama. pa ni napredovala — njeni glavni vodniki Nemci in Madžari so zasfegli ono t. zv. svobodo zase in so jo v imenu kulture odrekali drugim. Ta nestrpnost in sovraštvo do drugih narodov jo prinesla mnogo notranjih bojev, na« zadnje pa je iz tega nastala — svetovna vojna. Kaj je sledilo za marčnimi dnovi 1. 1848., je vsakemu znano. Žrtve, ki so takrat padle — zaslužijo hvaležen spomin. Toda potomci teh bojevnikov iz leta 1848. niso vredni svojih prednikov. Slovani so kmalu zapazili, da jim preti nevarnost, zato so se začeli vezati. Tako je prišld do »Slovanskega shoda« v Pragi o binkoštih 1. 1848., o čemer bomo ob priliki obletnice še pisali. Slovence je tam zastopal Stanko Vraz. Marsikje po Slovenskem žive še spomini na to dobo. Bilo bi dobro, da se zapišejo in ohranijo bodočnosti. Dogodki leta 1848. so dokaz, da more človeštvo izboljšati svoje razmere le v slogi in bratstvu, na podlagi s ku p -nih dolžnosti in enakih pravic. Ko smo pred 70 leti v to verovali, smo bili izdani. Ali bodo naši sosedje spoznali, da le pravica ustvarja možnost življenja in da vsako nasilje vodi k prelivanju krvi? Ako bi bili v 70. letih ti ljudje, ki so se v marcu leta 1848. bojevali za skupno svobodo, kulturno napredovali — bilo bi nemogoče to, kar se zdaj godi na svetu. Zato za naše narodne sovražnike spomin na marec 1848 ne bo brez trpkih očitkov. Njih dedje so se borili za svobodo, in njih vnuki? Mi pa se z veseljem spominjamo onih dni, ki so Evropi obetali novo življenje. Bili smo mal del velike celote, vzrastli smo v težkih bojih v krepek narod — in danes imamo jasno pred seboj cilj, ki smo ga slutili že v letu 1848. Takrat se je začel na Hrvatskem in pri nas boj za Jugoslavijo, ki bo pomenil končno zmago naših bojev od marca 1. 1848. Msmei m Ruskem. Nemci gredo na Rusko. Na severu in na jugu. Na severu gredo zato, ker Rusi niso hoteli podpisati miru, na jug gredo zato, ker so ga .podpisali. Kako se imenuje tak »pohod« — bomo povedali čez eno letp. Rusi so ugovarjali, češ, da so bili znasiljeni — toda take stvari dandanes nimajo veljave, sicer pa: kdor dviga roke v zrak, kadar mu drugi praznijo žepe, — naj se ne pritožuje. Kdor ne. brani svoje hiše pred roparji, naj se ne čudi, če ga bodo okradli. Žalostno je, da pri tem trpi ruski narod, kL nosi na sebi grehe prejšnje in sedanje vlade. Toda ruski narod je preživel že hujše stvari in bo prenesel tudi to katastrofo. Iz te bridke skušnje izide šele ruski narod: svoboden, resničen, slovanski. Kakor je začela nemška misel vstajati šele takrat, ko je vsa Nemčija ležala pred nogami mogočnega Napoleona — tako izide Rusija kot res narodna država šele iz tega velikega ponižanja. Kje je bila Nemčija pred bitvo pri Lip-skem? Ni je bilo—Napoleon je vladal po vsej Nemčiji. A 1. 1813. so Rusi Nemčijo osvobodili. Brez Rusov bi ne bil nihče premagal Napoleona — Rusi so ga užugali in so darovali Nemcem svobodo. Od 1. 1813. se začenja sedanja Nemčija. Poljski pesnik Mickievvicz pravi, da vsak ljubi domovino šele tedaj, ko jo je izgubil. To se je zgodilo povsod. Rus ni mogel razumeti, zakaj naj bi se pretepal za kos zemlje. Imel je je preveč. Bil je, kakor bogat dedič, ki ne ve, kam z denarjem in ga razmetava, dokler vsega ne zapravi. Šele, ko ruski narod spozna, kaj je domovina — postane iz njega zdrav narod, ki bo eden največjih narodov na svetu. Vse, kar se godi zdaj, je samo prehod. Velika ironija je, da je Rusija rešila Nemčijo, Avstrijo in Bolgarijo— in danes sprejema zahvalo za svoje žrtve. Nemčijo je rešila v bojih z Napoleonom, ki so se končali z glavno zmago pri Lipskem (1813), Avstrijo 1. 1849., ko je ruska armada premagala pun-tarske Madžare in Bolgarijo 1. 1875., ko so ruski vojaki v imenu krščanstva umirali in zmrzovali na balkanskih gorah, na Šipki in drugod, da bi rešili »slovanske brate« izpod turškega jarma. Danes te tri države v družbi s Turki — dele Rusijo. Dobrota je sirota — pravi pregovor. Najbolj velja to o politiki.. Vse to more razumeti samo oni, ki je globlje pogledal v rusko dušo in zgodovino. Cesar Viljem je rekel, da jo je zmagal nemški meč. To je površno pojmovanje.. Vzroki leže mnogo bolj v Rusiji sami. Skušnja je trda — toda oni, ki gledajo v sedanjost in v bodočnost z jasnimi očmi, ne morejo tajiti, da bo tam, kjer zdaj odločuje nemški meč, nekoč odločeval drugi in da bo zgodovina takrat po pravcu razsodila — kje je bila pravica in kje — krivica. Nemci so pisali knjige o socijalizmu, anarhizmu itd., a v življenju tega niso uveljavili. Rus pa je v svoji lahkovernosti vse verjel in je mislil, da je vse res, kar napiše Nemec. Niti zapazil ni, da je svobode drugod še manj, nego pri njem doma. Tako je ruska mladina nosila nemštvo v Rusijo, in začel se ic boj med absolutizmom in anarhijo — oba sta v tej vojni propadla in narod trpi sedaj za grehe starih in mladih. * Nemci niso prvič v Rusiji. Širili so se tam že v davnem času, ko še ni bilo silne ruske države. Naseljevali so se ob bregu baltskega morja in so prišli prav do Njeve. Tam jih je 1. 1224. razbil ruski knez Vazilij Njevski in je za enkrat odvrnil nevarnost. Toda Nemci so se preoblekli v obleko nemškega vitežkega reda in so se držali v teh pokrajinah pod pretvezo, da morajo širiti kristjanstvo med pogani. Njih glavna sila je bila na Litvi. Postajali so neznosni. Tu je zbral poljski kralj Jagelo svoje viteze — prišel mu je na pomoč tudi slavni vodja čeških husitov Jan Žižka — in 1. 1410. so bili križarji v veliki težki bitki popolnoma premagani. Od te dobe so Poljaki prevzeli obrambo zapadne meje slovanstva — toda bili so preslabo organizirani in premalo so videli, odkod jim preti nevarnost. Po miru Westfalskem (1648) je prišla posest prejšnjih križarjev in z njimi nekdanja slovanska braniborska zemlja pod Pruse. Od te dobe se začenja novo širjenje Nemcev proti Rusiji. Vrata so jim bila odprta. Posebno ko je Peter Veliki hotel Rusijo poevropiti in je rabil delavnih in učenih ljudi, so se začeli naseljevati Nemci. Dobili so visoka državna mesta. Nastala je sploh moda, da mora vsaka boljša ruska družina imeti nemškega učitelja. Ti učitelji so s protekcijo pozneje navadno zasedli visoka mesta na dvoru, v ministrstvu in v armadi. ♦ Tako se je širilo Nemštvo po Rusiji in med Rusi ni bilo odpora, ker je bilo prostora za vse dovolj. In Rus je sploh dober človek — celo všeč mu je bil Nemec, ker je bil podjeten. Ob Volgi so nastale -cele nemške kolonije, dvor so obvladali Nemci. Tudi v sedanji vojni se je videlo, kdo vlada na dvoru. Ta dvor ni ljubil ruskega naroda in trpljenje ljudstva je bilo tuje tem — tujcem Nemčija se je bala silne Rusije in se ji ni hotela zameriti. Tako je rekel Bismarck. Edina nada je bila — revolucija. V Nemčiji so se tiskale ruske revolucijonarne knjige. Tam so se zbirali anarhisti, ki so bili izgnani iz Rusije. Ko bi bila taka anarhistična organizacija na Nemškem namenjena Nemčiji, bi bile tudi tam vislice igrale glavno vlogo, a tako se je rajši podpiralo ruske revolucionarje in se je pisalo o ruskem »absolutizmu«. Tudi znani profesor Friedjung pravi, da bi se morala obrniti vsa zgodovina narobe, ako bi stomilijonski ruski narod ne vstal zopet iz svojega poloma. Kdor čita liste, vidi, da s sedanjimi dogodki ruski narod nima mnogo opraviti: prej ga je vodil carski sistem z vsemi svojimi napakami in zdaj ga vodijo židovski agitatorji, ki nimajo z narodom nič skupnega Ruski človek se je skril in vstal bo, ko pride čas. * Nemci so torej na Ruskem — kaj prinese to Evropi, nočemo prerokovati. Prof. Vrhovec nam je rekel, naj ne pozabimo zgodovinske resnice, da je propadel vsak, kdor je prišel kot sovražnik v notranjost Rusije. Bili so tam Tatari in so propadli — prišli so Poljaki — in so propadli, pod Kremljem stoji spomenik Minina in Požarskega, dveh ruskih kupcev, ki sta dvignila narod in osvobodila Kremelj od Poljakov (1. 1612) — potem so prišli Švedi, računali so na Ukrajince, pridobili so zase znanega Mazepo, — a so propadli — Peter Veliki jih je pobil pri Poltavi 1. 1709 — potem je prišel N a p o 1 e-on, — največji vojskovodja vseh vekov in je propadel — 1. 1812. je Moskva uničila njegovo slavo — in sedaj, čez dobrih 100 let, so prišli Nemci na Rusko. Ta svetovna vojna je doslej prevarala vsako prerokovanje — zato nočemo prerokovati. Zgodovinske resnice so nam samo smeri, ki nam vodijo misli. Zato pravimo: niso prvič tam-in niso prvi, ki so bili tam. Vse drugo je stvar bodočnosti. Za nas je glavna stvar, da nas ne moti nobena izprememba in da trdno vztrajamo na svojem, edino pravem stališču — jugoslovanske države. Zelo se motijo Madžari in razni drugi »učenjaki in politiki«, ako mislijo, da je naša stvar kaj izgubila vsled dogodkov na Ruskem. Kdor pozna razmere, ve, da od Rusije kakoršna je bila, ni mogel nihče ničesar pričakovati. Kar smo ljubili vedno in kar ne more nobena Vojna uničiti, to je tista velika ruska duša, ki jo občuduje ves svet, to je jezik, ki je najkrasnejši jezik na svetu, (Tur-gerijev pravi 6 njem, da ni mogoče verjeti, da bi tak jezik ne bil dan velikemu narodu) — to je literatura, ki stoji danes visoko nad vso evropejsko literaturo. Vse to se je razvilo vkljub absolutizmu. Dostojevskij, Tolstoj, Čehov, to so imena, ki jih časti ves kulturni svet — to so predstavitelji ruskega naroda — in to je ves t. zv. »panslavizem«, kar ga je bilo pri nas. Nemci so morali prevajati vsa ta dela in njih literatura je zadnja leta stala pod vplivi velikih ruskih mojstrov. Duševna sila in velikost teh ljudi sta nam dokaz onih neizčrpnih globočin, ki spe v ruski narodni duši. »Ako hočem najti velikega človeka, ga bom iskal na Ruskem«, — je rekel neki filozof. In ta veliki človek si je zasanjal drugačen svet nego je današnji. Trenutno ga je premagala surova sila — toda to, kar je v njem večnega, velikega, ruskega, je ostalo nepremagano in osvobojenje človeštva iz sedanjega trpljenja pride samo iz onega globokega pojmovanja evangelija, ka-lcir ga je nam podajal največji Rus — Tolstoj. To bo končno zdravilo na rane, ki jih je zasekala vojna Evropi in Rusiji. Stavite se jedan do drugoga, s j e din j enim govorite glasom, tada če se čuti vaše ime i sviet če vas nazivat njime. O j budite složni medju sobom, popustite svak od svoje strane, primite se svestranog j e d i n s t v a! P et ar Preradovič (»Kraljevič Marko«). Avstriln postni zvezo narodnih držav! Poskus za reformo ustave se ni porodil v Scidlerjevi glavi, nego se je pojavil na višjem nebu. To je znak nove dobe, duševni izraz državne krize. Nič več nismo izobčeni in veleizdajalci, ki spadajo v ječe ali na vislice! Zdaj se hočejo z nami pogajati, hočejo odnehavati, hočejo nam dovoliti več, kakor se nam je od 1.1867 dalje dajalo. Toda zopet hočejo mcšetariti in metati narodom le drobtine. Cehi in Jugoslovani, a tudi že so-cijalni demokratje vseh narodnosti zahtevajo federalizacijo Avstrije, t. j. reformo ustave v tem smislu, da se ustvarijo narodne države, ki tvorijo v svoji zvezi skupno Avstrijo. Glavno glasilo nem. socijal. demokratov »Arbeiter Ztg.« na Dunaju piše: »Niti nemška meščanska politična omejenost ne more zdaj več verjeti, da bi bilo mogoče odreči Cehom državno samostojnost, katero so centralne države (Nemčija in Avstro-Ogr-ska) dale Fincem, Estoncem, Lotišem, Litvin-vincem in Ukrajincem. Vsi ti stoje glede bogastva, ljudske izomike in sile globoko pod Cehi. Priznati to resnico je prvi in najvažnejši predpogoj ustavne reforme v Avstriji. Dokler Nemci verujejo, da ohranijo enotno državo ter da bodo mogli sami vladati v njej, da bodo mogli narode odpraviti s samoupravo po krajinah in deželah, ni mogoče misliti na reformo, ki bi državi v resnici ustrezala. Avstrija mora postati zveza narodov, med katerimi mora dobiti vsak svojo državo, svojo vlado in svoj parlament in vsak zase se mora združiti k enotni upravi skupnega gospodarskega telesa. Nikoli ni bila za tako preosnovo doba toli ugodna ko zdaj. Ce nas niti dogodki na vzhodu ne vzpodbude k dejanju. potem naši stari državi ni pomagati; poleni bodo imeli prav oni, ki dvomijo o njeni sposobnosti do razvoja in življenja. Vojna je dvignila naše notranje vprašanje do višine vprašanja svetovne politike; če fiočemo odvrniti antanto,-ki hoče igrati vlogo osvo-boditeljice n^ših narodov, mora Avstrija svoje narode osvoaiti sama s tem, eja jim pri zna državno samostojnost in enake pravice v skupni državi. Iz vojne se razvijejo čisto nova razmerja med svetovnimi narodi. Kako bomo mogli sodelovati pri ustvarjanju teh razmerij, kako bomo mogli vztrajati v teh razmerjih, če ne znamo urediti niti razmerij med narodi lastne države? V veliki svetovni zvezi svobodnih narodov, ki vznik-ne iz vojne groze, ni mesta več za staro Avstrijo. Ce naj Avstrija še nadalje sploh obstoja, mora najprej postati zveza narodov!« Oj, na nebo uprite oči, ne na bjednu zemlju jugoslavjanskog juga, deco . . .! Kad svi j e clno g Boga molite, kad svi j e dnim glasom Slavu pjevate, kad svi j e dno g tjela udi ste, bud'te i vi duha j e dno g a! P et ar Preradovič (»Kosovo polje«). Peter Freradov£cy pesnik slovanska vzajemnosti. (K jubileju 100. rojstnega dneva 19. t. m.) »Zora puca, bit če dana!« 19. marca 1818. se je v Grabovnici v bjelovarski županiji na Hrvatskem narodil srbskim staršem sinček Peter. Oče mu je bil vojak, stražmešter, kasneje častnik, ki se je mnogo bojeval tekom francoske vojne. Dvajset let star, je prišel Peter na vojaško akademijo v Dunajsko Novo mesto, kjer je moral postati katoličan ter je tekom osmih let skoraj docela pozabil svoj materni jezik;, zato pa se je naučil češčine. Kot častnik je prišel k slovaškem polku v Milan v Gor. Italiji. Tam se je bavil z nemško literaturo. Šele 1. 1840. ga je začel tovariš Ilirec Ivan Ku-keljevič, častnik ogrske garde in hrvatski pisatelj, zanimati za rodni jezik in hrvatsko književnost. Peter Preradovič je začel prevajati Gunduličevega »Osmana« na nemški jezik ter peti nemške pesmi z jugoslovansko vsebino. Ko je prišel v Benetkah v družbo narodno zavednih hrvatskih častnikov ter se je sprijateljil z gorečim rodoljubom in pisa-teljim Spirom Dimitrovičem, pa je tudi v njem zazvenela jugoslovanska struna: začel je pesniti v srbsko-hrvafskem jeziku. L. 1843. je bil prestavljen v Zader, se oklenil ilircev in njih idej ter je postal sourednik »Zore Dalmatinske«. Že v svoji drugi pesmi, ki jo je priobčil v tem listu, je zapel pesem, ki živi v duši vseh Jugoslovanov še danes: »Zora puca, bit če dana!« (Zora poka, dan prihaja . . .) L. 1846. je izdal prvi zbornik svojih pesmi z naslovom »Pervenci; iskreno čustvo, milozvočnost njegovih stihov, žarkost ljubezni do domovine in slovanstva v tej zbirki so Preradoviča mahoma osvojile vsa srca. Postal je pesnik ljubljenec! Preradovič kliče v teh svojih pesmih Jugoslovane in Slovane k složnemu kulturnemu delu, ■ k bratstvu, edinstvu in moški neomajnosti. V pesniških simbolih in proroških napovedbah kliče nas vse, naj složno delujemo in trdno verujemo v končno zmago slovanstva. V viharni dobi 1847—1851 se je bojeval Preradovič najprej v Italiji, nato je bil prestavljen v vojsko bana Jelačiča v Zagreb, kjer je postal banov pobočnik. A še med bojnim viharjem je pisal pesmi in izdal 1. 1851 svojo drugo zbirko »Nove pjesme«. V dobi politične teme in absolutizma, ki je prinesla Jugoslovanom, zlasti pa Hrvatom, za vse požrtvovalne dokaze brezmejne zvestobe naj-grenkejše razočaranje za nagrado, je pel Preradovič pesmi, polne srda, obsojanja, a tudi moškega odpora proti nasilstvu. Jugoslovani so rešili državo turške poplave, pomagali so osvoboditi državo francoske okupacije, madžarskih puntarjev in nemškega dunajskega prekucuštva: za plačilo so Jugoslovani postali brezpravni, Nemci in Madžari pa neomejeni gospodarji! — V tej dobi jc napisal dramatsko pesem »Kraljevič Marko«, v kateri opeva svobodo, kliče na medsebojno ljubezen in slogo ter poživlja vse Jugoslovane: »Bodite edini, postanite ponosni nase ter se zavedite, da ste en narod«! — V dobi konstitučni je začel peti iznova vrle domoljubne pesmi, vlivajoče uteho in silo v duše rojakov. »O dragi moj narod«, kliče pesnik, »ne boj se ničesar! Če zalije vesoljni potop ves svet, tvoja ladja ima vsega, česar je treba, da, tudi svoj Ararat na Balkanu!« — Kakor mistiki in mesijanisti poljski, je iškal tudi Preradovič v mistiki izhoda iz zapletenih vprašanj življenskih. Dobrotljivost, milosrčnost, ljubezen do ideala, sanje v popolno srečo človeštva, ko izgine s sveta militarizem in se spremeni zemlja iznova v raj, te misli polnijo poslej njegove pesmi. Skalno trdna je ostala njegova vera v slovanstvo in v njegovo končno zmago. Veroval je, da so Slovani od usode poklicani, širiti dobroto in ljubezen do človeštva, da ustvarijo le Slovani pravi raj miru in sreče na zemlji ter privedejo po večnih vojnah in političnih bojih izmučeno človečanstvo bližje k Bogu. Tako je postal Preradovič prorok jugoslovanski, ki je videl našo zmago v slogi in edinstvu Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki molijo k istemu Bogu v istem jeziku ter so udje istega telesa; bil je glasnik svobode in kot avstrijski general in do svoje smrti leta 1872 nikdar nehal zahtevati za svoje brate Jugoslovane svobode; bil je klicar našim dedom in očetom: »Govorite le v svoji materinščini! Spoštujte tuje. a s svojim jezikom se ponašajte! Kdor ima v svoj narod največ vere, kdor občuti zanj največjo ljubezen, on je med nami največji!« Preradovič je slutil, da prihaja današnja doba: zato je pesnik sedanjih naših čutov in misli, je poet duha naše deklaracije. G. Kako so sekirals slovensko duhovščino. V začetku in tekom vojne so bili na Koroškem zlasti duhovniki žrtve renegatov ovaduhov in nemških zagrizencev. Prinašamo tak slučaj izmed mnogoštevilnih dobe-besedno po interpelaciji Jugoslovanskega kluba. Župnika Urha Hafnerja, ki je moral že v Melvici pri Brdu ob Šmohorju prenašati različne šikane, je pozval dne 7. februarja 1916 vodja okr. glavarstva Šmohor Merlin na odgovor, ker na rojstni dan nemškega casarja ni razobesil zastave na župnišču. Očital mu je uradno," da je naroden Slovenec, kar mu je dobro znano, saj ni zvedel tega od kake zasebne osebe, marveč od popolnoma objektivne vojaške oblasti. Pri tej je izključeno pač vsako strankarstvo. Za župnikovo pojasnilo, da le zato ni razobesil zastave, ker se je prav takrat selil in je bila zastava že zabila v zaboju, se Merlin 111 zmenil. Grozil je najprej s kaznijo 50 K in je že vnaprej trdil, da bo vsak priziv brezuspešen. Dalje je očital župniku, da je ustanovil nekatera slovenska društva ter da je pošiljal oblastim slovenske dopise. Naposled pa mu je zagotovil, da odide brez kazni, ako se pri županu opraviči Nekaj dni pozneje se je preselil Hafner iz Melvice pri Šmohorju v Ojstrico. Že iz Šmohorja pa so poskrbeli, da je bil v Ojstrici konfiniran ter so se njegova pisma pregledovala. Medtem pa so se trudili orožniki v Melvici od hiše do hiše ter so zbirali gradivo proti bivš. župniku. Neki nadporoč-nik a. p. iz Beljaka je tudi poizvedoval: zaslišal je 40 prič, da bi zvedel vsaj nekaj sumljivega o župniku. Dne .17. aprila 1916. je izvršil neki nadporočnik s pomočjo orožnikfi Markoviča iz Spodnjega Podravja pri župniku Hafnerju hišno preiskavo. Podtikali so župnika 7 »zločinov«. 1. Rekel je nekoč, da so Srbi prav dobri ljudje, dokler jih nihče ne draži. — Župnik pa tega ni govoril, kar je v ostalem tem brez-pomembnejše, ker so baje padle te besede — nekaj let pred vojno. 2. L. 1915. je dejal župnik neki dninarici, da ni prav, ker so Bolgari napovedali Srbom vojno. — Tudi to se je izkazalo kot laž. 3. Izjavil je septembra meseca na prižni-ci, da so Rasi boljši kristjani nego mi. Pokazalo se je, da je tudi ta obdolžitev zlobno zavijanje. 4. Rekel je, da Rusi, Francozi in Angleži niso naši sovražniki, marveč naši prijatelji, — kar je bilo takisto zavijanje njegovih besed; — dalje je trdil, da je namen »Rdečega križa« pomagati vsem vojakom, prijateljem in sovražnikom. 5. Očitali so župniku, da deluje proti koroškim Nemcem, t. j. proti koroškim renega-tom. 6. Posebno točko tožbe je tvarjalo tudi dejstvo, da župnik na rojstni dan nemškega cesarja na župnišču ni razobesil zastave. * 7. Končno so mu podtikali, da je poško-cfoval vpoklične razglase, kar je bila seveda docela izmišljeno. Nadporočnik, ki je zaslišaval župnika je izjavil pri svojem prihodu v župnišče: »Srbo-filskega mišljenja ste, zato mi je naloženo od arraadnega poveljstva, da vas zaslišim in izvedem hišno preiskavo.« — Do kakega na-dalinega zasliševanja oziroma obravnavanja ni prišlo. Saj je sploh vprašanje, če ni armadno poveljstvo postopalo kar na svojo pest. Oblastim se niti ni zdelo potrebno, da bi obvestile župnika o njegovi konfinaciji. Zavedel se je tega šele o priliki neke procesije, ko je prestopil svoj okoliš in so ga zato prijeli. Orožniški stražmešter Matheidl je izjavil župniku, da je z zastarano legitimacijo svojevoljno prekoračil svoj okoliš. Poizvedovalna postaja v Beljaku je namreč odločno prepovedala, da bi se dalo župniku potrdilo njegove istovetnosti, ker je pod policijskim nadzorstvom. 1 julija 1916 je prosil župnik okrajno glavarstvo v Wolfsbergu za potrdilo isto vetnosti, toda njegovi prošnji niso ugodili. Ko so sredi novembra oboleli župnikovi star ši, je moral čakati 6 tednov, preden je dobil potno legitimacijo za velikovški okraj. Do voljeno mu je bilo ostati pri starših od 2. do 5. januarja 1917., s pripombo, da se ima zgla-siti pri svojem prihodu in odhodu pri orožni-štvu. Te malenkostne šikane so trajale vse leto 1917. Za najmanjše potovanje so delali župniku največje sitnosti. Ko je hotel v korist vojnih invalidov aranžirati neko kinematografsko prireditev, je okr. glavarstvo nje govo prošnjo odklonilo, sklicevaje se na min. odlok z dne 20. januarja 1916. drž. zak. št. 19. (Zaradi pomanjkanja zaupenja.) L. 1916. ni dobil župnik nikake draginj-ske dokiade, dasi je prosil zanjo in je ustrezal vsem pogojem. Vse te malenkostne šikane, te neprestane sekature in grožnje z zaporom ter sploh vse sitnosti oblasti so tekom več let grenile ?v.r>- niku življenje ter mu izpodkopale zdravje. Vprašanje je, čemu se je pač godilo vse to in kakšno korist je imela od tega avstrijska država! Jasno je. da so hoteli samo oškodovati narodnega Slovenca v prilog njegovim političnim sovražnikom na Koroškem. V neštevilnfh slučajih je bila po krivdi iiemškonacijonalnega uradništva in enako-rnislečih častnikov armada orodje v rokah nemškonacijonalne stranke na Koroškem proti slovenskemu župnilA Vprašumo skupno vlado: Ali ie pripravljena preiskati zadevo, pozval krivo uradništvo na odgovor ter dati župniku Hafnerju popolno zadoščenje? Magjar se i Njemac čude, šta je drugim na um palo, da i oni traže svoje. Pametno je oto dvoje: jer da svakom svoje hude, ostalo bi njima malo. Petar Preradovič (»Mudar račun«). Reka. I. Pred svetovno vojsko. Poleg Trsta je Reka za Slovence najvažnejše obmorsko mesto. Železnična proga iz Ljubljane do Trsta meri 144 km, do Reke pa 140 km. Del slovenskega ozemlja teži bolj v Reko nego v Trst. Tako predvsem okrožje od Ilirske Bistrice skoro do Postojne, na drugi strani pa tudi Dolenjsko po prometnih zvezah čez Karlovac. A tudi iz ostalih delov t| Slovenije se naseljujejo naši ljudje v Reki. Tako so bile pred vojsko slučajno tam tri osebe iz iste štajerske vasi, poznal pa sem tudi druge štajerske in celo koroške Slovence, Kranjcev je seveda bilo največ, Goričanov manj. Janez Trdina v svoji knjigi »Bahovi huzarji in Iliri« pjše obširno o slovanskem značaju reškega prebivalstva, a tudi v drugih svojih spisih nam slika zanimive postave podjetnih Slovencev, ki so samo s svojo zdravo pametjo in s pridnostjo v Reki dosegli blagostanje. Pred vojsko je Reka štela nad 50.000 prebivalcev, k temu še občina Trsat - Sušak s 15.000 prebivalci in obmejne istrske vasi, ki so imele tudi več tisoč ljudi. V mestu samem je gotovo na tisoče ljudi slovenskega pokole-nja. Tam je živel in umrl največji slovenski bogataš in mecen Josip pl. Gorup vitez Sla-vinjski. In vendar ni slovenstvo na Reki doslej igralo nobene vloge, ker ni bilo organizirano. Organizacija pa je bila pod madžar-" sko vlado nemogoča. To je bridko skusilo »Slovensko društvo«, ki je imelo več sto članov, a je vkljub temu le životarilo. Sicer je obstojalo okoli dve leti: prvo leto je čakalo na odobrenje svojih pravil od budimpe-štanske vlade; ko so bila pravila zavrnjena, se je vložil priziv, ki je zopet rabil več mesecev do neugodne rešitve. Potem so se vložila nova pravila itd. Kratko pred vojsko je vlada napravila energičen konec temu večnemu provizoriju in je razgnala društvo. V gospodarskem življenju so Slovenci na Reki priljubljeni. Slovenske služkinje so na glasu kot snažne, delavne in zanesljive, slovenski delavci in pomočniki zavzemajo boljša mesta v trgovini in obrti vsled svoje strokovne spretnosti in pridnosti ter se dvigajo do samostojnosti in premoženja. Po reških ulicah je cela vrsta tvrdk, katerih lastniki so rojeni Slovenci. V ožjem krogu svojih rojakov so še priznavali za Slovence, javno pa so nekateri kazali laško lice,"ženili se z Lahinjami in pošiljali svoje otroke v laške šole. V »Hrvatsko Čitaonico« so imeli pristop le premožni ljudje, tja ni mogel slovenski delavec in pomočnik, še manj pa slovenska služkinja. Nižji hrvatski sloji so bili ravno tako zapuščeni kakor Slovenci. Šele zadnja leta so Hrvati začeli zbirati svoje pri-uvopip ifn/li Ker brvpt^vo t1" PrV p,5 7T" -'o niti šole niti drugih javnih pravic, tudi 111 moglo razvijati privlačne sile na priproste Slovence, ki so se po svoji izobrazbi smatrali za boljše od priprostih Hrvatov. Kdor je stre-mil višje, se je z lašeino polagoma dvigal na soc-ijalni lestvici. Socijalna demokracija, ki drugod skrbi za izobrazbo delavskih slojev, dela to na Reki ie v laškem jeziku. Sploh pa na jugu žal, med delavci še ni sistematičnega izobraževalnega dela. VMtdale so več ali manj bolj-ševiške razmere: delavci so imeli zmisel le za lastne materjelne interese; za dolžnos+i napram splošnosti in za lastno izobrazbo pa so se malo brigali. Kar se je med tednom zaslužilo, se je večkrat v soboto in nedeljo za-pilo ali z drugo zabavo zapravilo. O božičnih praznikih 1. 1913 je reško rešilno društvo posredovalo v 22 slučajih alkoholnega za-strupljenja ali ranjenja vsled pretepov. Reški fijakerji so po nedeljah največ zaslužili s tem, da so pijane ljudi vozili iz gostilne v gostilno. Tudi sicer ljudje niso stiskali grošev. Ako si jih dobil pri dobri volji, so darovali za »Družbo sv. Cirila in Metoda« in za druge narodne namene. Reka je v naši-gospodarski bilanci pozitivna, ker nudi našim ljudem zaslužek, bodisi kot delodajalka ali pa kot odjemalka poljedelskih in živinorejskih pridelkov iz zaledja. Narodna bilanca- je negativna, ker se naši ljudje raznarodujejo in s svojim velikim premoženjem razmeroma premalo podpirajo narodno kulturo. Majhno število častnih izjem ne spreminja te žalostne bilance. Kdor sam hoče, je rob, a kdor noče, ta ni. A. Aškerc (»Rapsodije«). wri iiibmiiim nmii»n imuiMi 111» 111 riTTTMiiT" Tiwrn'""—~ "—-» i m, —ihm umj 1 — Domača pomoč trpinom ob Soči. Kakor hijene so se vrgli Nemci na goriške razvaline. Brskajo po njih in iščejo, kje bi od jedli Slovencu kos zemlje. Strašno je to, da se dopušča kaj takega v državi, ki bi morala gledati, da živijo narodi mirno drug poleg drugega in se morejo razvijati po svojih sposobnostih, ki bi morala,., pomagati nesrečniku, kadar pride v sti§ke in težave in bi v sedanjem vojnem slučaju morala pripraviti soseda do tega, da pomaga trpinu, ki je prišel ob vse, ne pa da tega soseda še podpihuje in podpira: le vzemi si, kar hočeš, moja pomoč ti je. gotova. Grozno je v goriški deželi in solze ti silijo v oči, ko slišiš Slovenca od Soče pripovedovati o razvalinah in sedanjih neznosnih razmerah, kakršnih bi ne trpela nobena druga država, ki kaj ceni svoje državljane, toda Slovenci so manjvredni po sodbi visokih državnikov, zato pa se pusti, da se gorje sredi goriške spomladi čim bolj razpaša. V težkih časih se organizira domača pomoč trpinom ob Soči. Na vseh koncih in krajih pomanjkanje, ni ljudi za delo, kmet trpi, meščan trpi, naše orodje in obleka se obrablja, draginja raste in s strahom zremo v bodočnost. Ali navzlic skrajno nevšečnemu položaju se vendar trdno snuje akcija v pomoč Slovencu ob Soči, domača akcija, ki zori v Ljubljani in obeta dati dober sad. Pomagati se mora, mi moramo vpostaviti Goriško, ta dragoceni del naše slovenske z e'm 1 j e. Kar bo mogoče, vse bomo storili in potrkali bomo za pomoč tudi pri svojih slovanskih bratih. Treba pa delati in pomagati takoj, niti dneva ne smemo zamuditi. V Ljubljani se je osnoval »Kranjski pomo'žni odbor za obnovitev Goriške«, ki je imel doslej tri seje in bo imel četrto prve dni meseca aprila. Pri zadnjem zborovanju so bili navzoči zastopniki raznih zadrug, denarnih zavodov, obrtnih podjetij. Sklenilo se je, da se osnujejo trije pododbori: gospodarski, stavbeni in finančni. Gospodarski pododbor bo organiziral nabiranje raznega poljedelskega in drugega orodja, karkoli ga morejo odstopiti na deželi. To orodje se bo nakupovalo in potem prodalo na Goriško. Seveda poreče marsikdo: saj ga nimamo, kar smo imeli, smo obrabili. No, dobilo pa se bo vendarle še kaj. Kmetijska družba se bo pobrigala za semena in živino. Stavbeni pododbor bo nakupoval stavbeni materijal, v glavnem les. Povdarjalo se je na zborovanju, da laški prekupci hodijo po Kranjskem in nakupujejo les ter ga drago plačujejo. Nikar ga ne prodajte, prizadeti, saj ga boste lahko prav dobro prodali tudi za domačo akcijo v prid nesrečnim bratom na Goriškem! Finančni pododbor bo temelj prej navedenima. Denarni zavodi naj prevdarijo, s kako svoto se morejo udeležiti akcije. Za denar se ni bati, varnost bo dobro osigurana: zemlja in zgradbe bodo nudile dovolj poroštva. Tako se more oživotvoriti prav lepa, znatna pomoč najlepšemu delu slovenske zemlje. Mislimo, da bo sprožena pomoč k obnovitvi Goriške zadela povsodi na polno razumevanje in dobrohoten sprejem. Slovenci, pomagajmo si bratsko med seboj! Naša sveta dolžnost je to, dolžnost, ki nam jo narekuje skrb za našo bodočnost. Vsakdo naj pomaga po svoje in nabralo in storilo se bo lepo domače delo v prid našim trpinom ob Soči. Svaka zviezda svojim svjetlom sieva, svaka ptica svojim glasom spieva, ti jezikom sv o j itn zbori! — Tudj tudjinu, tebi tvoj doliči, tuclje poštuj, a svojim se diči! P et ar Preradovič (»Rodu o jeziku«). Gospodarstvo. Važno za naše kmetovalce: Odpust treh najstarejših domobranskih letnikov. Cesar je izdal dne 13. marca ta - le ukaz: Ukazujem, da je poslati na dopust rojstnim letnikom 1867., 1868. in 1869. pripadajoče osebe, ki so v črnovojniški službi ter v letih 1867., 1868. in 1869. rojene pripadnike za črnovojniško službo obvezanih korporacij ter one osebe teh rojstnih letnikov, ki so vstopile potom prostovoljne asentacije v skupno vojsko, vojno mornarico ali domobranstvo za čas vojne, če same ne prosijo, da jih obdrže še nadalje v aktivni službi. Izvzeti so gažisti v pokoju in v dispoziciji. Vse te osebe je odpustiti po sledečem redu: 1. Pripadnike rojstnega letnika 1867. pričenši s 15. marcem in najkasneje do konca maja 1918. 2. Pripadnike rojstnega letnika 1868., pričenši s 1. junijem in najkasneje do 15. septembra 1918. 3. Pripadnike rojstnega letnika 1869., pričenši s 16. septembrom in najkasneje do 31. decembra 1919. Gospodarski dopusti vojakom iz dežela, ki so bile svoječasno zasedene po sovražniku ali poškodovane po vojni. Kakor znano, je vojno ministrstvo ukazalo, da se mora podeliti večtedenski dopust vsem vojakom, ki so doma iz gori označenih krajev. Zvedeli smo, da marsikateri vojak še danes ni dobil tega dopusta. Pozivljamp zato vse take vojake, ki dopusta še niso dobili, da se pismeno zglase in naznanijo krdelo, kjer sedaj služijo, Osrednjemu odboru za vrnitev beguncev in obnovitev Goriške na Dunaju, I. Bank-gasse 2. Omejitev rekvizicije živine na Kranjskem. Dočim se je predpisalo Kranjski za mesec februar, da mora dati 6900 glav živine, se je znižalo to število za mesec marec, april in maj na 1500 glav mesečno. Kranjski deželi bo torej treba dati 13.200 glav živine manj, kakor je bilo prvotno določeno. Če pomislimo, da so sploh pobfali malodane vso živino, ki jo je bilo pobrati mogoče, ni to pravzaprav nikaka pridobitev. Tudi če bi bili ostali pri prvotno določenem številu, bi ga ne mogli doseči, ker živine pač ni več. »Kjer ni, tam pa še cesar pravico zgubi.« Na Štajerskem se je znižalo število živine, ki se ima oddati, za približno 3000 glav mesečno. Kmetovalci dobe vojaške čevlje. Občine naj vlagajo pri c. kr. okrajnih glavarstvih vloge na c. kr. ministrstvo, da se jim oddajo v svrho razdelitve med kmetsko prebivalstvo stari vojaški čevlji in obenem za popravo potrebno usnje. V vlogi naj bo navedeno število potrebnih prebivalcev, zlasti takih, ki delajo na polju. Glavarstva imajo nalogo, da predlože prošnje brzojavno vojnemu ministrstvu. Županstva pa naj se pobrigajo, da bo šepavi birokratski šimelj naših okrajnih glavarstev čim hitreje krevsal! Ker sicer čev= ljev ne dobe — pred zimo. Živila iz Besarabije. Dunajska »Ar-beiter Zeitung« piše: Nada, da dobimo živila iz Ukrajine, zbuja zdaj zanimanje, kakšne so cerie živil v obmejnih krajinah bivše Rusije. V Besarabiji, ki je še rodovitnejša kakor Ukrajina, se plačuje za hleb kruha, ki tehta štiri ruske funte, t. j. 1.6 kilograma, 4 rublje. To se pravi, da velja ondi kilogram kruha 6 K. Kilogram ovčjega sira velja 15 K. So-čivja sploh ni mogoče plačati. Te cene so zato tako visoke, ker ni v Besarabiji pomanjkanje nič manjše, kot pri nas. Le mesa imajo več kot mi. Po tem je mogoče presoditi, koliko blagoslova smemo pričakovati iz Ukrajine. Za prehrano uradništva. V Zagrebu se vrši velikopotezna akcija za prehrano uradnikov vseh kategorij, a ne samo za vojni čas, nego tudi za pozneje v dobi miru. Draginja bo trajala še več let, živila pa se dobe čim dalje težje. Zato si ustanove v Zagrebu uradniki osrednjo jedilnico in osrednjo kuhinjo, ki naj zagotovi uradništvu in uradniškim družinam zadostno in ceneno prehrano. Podjetje bo podpirala vlada. Skupna kuhinja za uradnike se ustanovi v nekdanji gospodinjski šoli na Sejmištu in začne delovati kmalu po Veliki noči. Tudi organizirano ljubjansko uradništvo je na tem, da si osnuje lastno osrednjo nakupovalnico in prodajalnico v velikem slogu in sicer takisto nele za čas vojne, nego tudi še nekaj let po sklepu miru. Še manj sladkorja? Z Dunaja poročajo, da se meseca junija ali koncem julija zopet zniža količina sladkorja na osebo. To pa baje zato, ker primanjkuje sladkorja zaradi zmanjšanega nasada sladkorne pese. Čudno je. da vlada ne zabrani izvažanja sladkorja, ko nam ga tako primanjkuje. Sicer pa naj se sladkorne pese dovolj pridela, da bo dovolj sirovin; vojnih ujetnikov, invalidov ter brezposelnih ljudi za tako delo ne primanjkuje. Treba je le manj birofcratičnega pisarjenja in brezplodnega posedanja, a več praktične delavnosti. Brez mesa, brez .moke, brez sladkorja, brez obleke naj vztrajamo? Naj se zave gospoda pri vladi, da prenapeta struna kmalu začne pokati! Poskusno nasajanje tobaka po Štajerskem. Deželni odbor je končno privolil v zahtevo, ki so jo že dve leti sem stavljali štajerski kmetovalci, da se že letos poskusi posaditi po naših krajih tobak. V to so bili določeni kraji vzhodno od črte Wildon - Pra-gersko. K poskušnim okrajem se nadalje pritegnejo tudi celjski okraj in kraji ob Savi ter Sotli. Referent je deželni glavar grof Attems. Nemški odborniki so skraja ugovarjali, češ, da naši kraji za saditev tobaka nimajo ugodnega podnebja, čemur se je deželni odbornik dr. Verstovšek odločno uprl. On je tudi dosegel, da je pritegnjen celjski okraj in oni ob Savi in Sotli. Letos se za poskušnjo posadi samo 20 ha zemlje. Tobačno seme da režija na razpolago brezplačno; na 1 ha (1% orala) se more pridelati do 10 mqu. Tobak, če je dobre kakovosti, plačuje država po 159 K mqu. Za naše kraje bo to morda nov vir gospodarskega blagostanja. Seveda, polja se zato ne bo smelo zanemarjati. Kmetovalci, ki se za nasajanje tobaka zanimajo, se bodo morali pravočasno priglasiti; najdali-na pojasnila kam in kako, pa prinese prihodnji »Gospodarski Glasnik«. Razlika. Dne 6. t. m. so bile v Gradcu velike demonstracije, pri čemer so razbili ljudje precej trgovin. Tiste dni se je,-preselila neka Slovenka iz Gradca v Prago in se je čudila, da je v Pragi vse še enkrat dražje in da se vse veliko težje dobi, nego v Gradcu. In v Pragi ni bilo demonstracij, dasi so ubogi ljudje po cele noči sedeli po ulicah pred trgovinami in čakali kruha — namesto moke pa so dobivali oves. Seveda, če so v Gradcu demonstracije, so le zaradi lakote — v Pragi pa bi bile vsled — veleizdaje — in to je razlika! Nekdaj in sedaj. Kdor je čital v »Domovini« izreke naših mož, politikov, govornikov in voditeljev iz naše preteklosti, je videl, da pravzaprav naša deklaracija ni prinesla nič novega, da je vse to že davno bilo, da smo to že davno zahtevali. Iz tega se da tudi razlagati, zakaj se je naš narod mahoma oklenil majske deklaracije. — Vse to smo že davno povedali, vse to je bilo zapisano v naših dušah, treba je bilo le vzbuditi to, kar je spalo. Naša zgodovina nam priča, da smo bili Slovenci v vseli svojih najvažnejših zgodovinskih trenutkih na tem stališču. Takoj ko smo napisali svojo prvo knjigo 1.1550., smo mislili ne samo nase, ampak na ves slovanski jug. — Trubar in njegovi s.odelavci so iskali skupnega dela s Hrvati. Ko je 1. 1600. vse to propadlo, smo spali 200 let in med tem smo Slovenci propadali, ker nismo imeli v sebi velike jugoslovanske misli. Ko je za časa Vodnika in Ilirije prišlo zopet novo življenje — smo zagledali svojo bodočnost zopet le v zvezi z jugom. Saj smo bili z Dalmacijo združeni v eno kraljestvo in Reka je bila naša. L. 1848. se je ta misel zopet okrepila — istotako ob času taborov L 1868. Naši možje so videli, da je le v tem rešitev. Razlika med nekdaj in sedaj je v tem, da danes sprejema ves narod to, kar je prej bilo geslo naših prvih mož. Ako čita-mo zdaj besede Hermana, Svetca, dr. Voš-njaka, dr. Zamika i. dr., saj se nam zdi, da so včeraj govorili. Ako hočemo, da misel zmaga, mora postati last vsega naroda in to bodi skrb vseh, ki jim je cilj naša svoboda. Kaj pomeni, če imaš sovrage? To pomeni, da si jim na poti! In če si na poti jim, si nekaj! In čim bolj se veča broj sovragov, večji si in si močnejši, kajpak! Tolik. si, da jeden sam sovražnik ni ti kos, pa se še več jih zbira, ki bi radi te na tla podrli . . . Kjer ni nič, tam tudi ni nasprotstva. Kdor ni nič, na poti ni nikomur. A. Ašker c. (Akropolis in piramide). Dr. Ivan Lah: Češki jubileji. K. Klostermann, znani češki pisatelj pesnik »Šumave«, je slavil pretekli mesec svojo 70 letnico. Ko smo bili 1. 1909.. v Plzni na jugoslovanski slavnosti (bila je tam naša vinska razstava, predavanje o Slovencih itd.), je med slavnostnimi govorniki nastopil tudi starejši gospod, živahnih gest, krepkih besedi in poln navdušenja za lepo zemljo jugoslovansko. Videlo se mu je, da nas je poznal in da nas je imel rad. To je bil pisatelj K. Klostermann. Napil je v krasnem govoru naši bodočnosti. Te dni sem se spomnil njegovih besedi. Njegove 701etnice so se spominjali vsi listi. Saj je med najbolj popularnimi češkimi pisatelji. Živi v Plzni, kjer je bil prof. na realki. Mesto Plzen mu je ob 70 letnici poklonilo častno meščanstvo. Njegovi zbrani spisi so izšli pri Vilimku v Pragi. Obsegajo dose-daj 24 velikih zvezkov. Toda leta krepkega Pošumavca niso uklonila. Še danes je pri polnih silah in ni še vsega povedal svetu. Bil je sin zdravnika, p; češki časnikar, pisatelj in buditelj. Avstrijska nemška, absolutistična vlada je Havlička vlačila po ječah ter ga pošiljala iz pregnanstva v pregnanstvo. C. kr. avstrijski justični minister vitez Schmerling je dejal 1. 1850 o Havličku: »Neizpodbitno je, da je Havliček najbolj nadarjeni in najbolj genijalni urednik v Avstriji, in le obžalovati moramo, da se noče ?. vlado pobotati«. In ker se ni maral pobotati z nemškim absolutizmom in centralizmom, je takratna vlada Havlička — ubila. Komaj 35 let star je moral Havliček umreti: trpljenje po ječah, po strašnih potovanjih v senci bajonetov, hrepenenje po domovini, žalost nad krivicami, ki jih je moralo prenašati avstro-ogrsko slovan-stvo, so uničili Havličkove telesne sile. Toda flavličkov duh živi večno ter je ostal s-Čehi neločljiv. Havliček ni prenehal biti eden najvažnejših činifeljev pri češkem narodnem delu — še dane§.ie voditelj češke politike. »Najprej kultura!« je bil HaVličkov klic v letih 1850. »S kulturo k svobodi!« In Čehi ga ubogajo: današnja kulturna lakota na češkem je le sad — Havličkove vzgoje. Naj navedemo nekaj misii iz Havličko-vih spisov! * Prva in najpoglavitnejša naša skrb mora biti za narodnost, za jezik. Največja svoboda brez narodnosti ni nič, ker je to svoboda le za tujce, za tlačitelje in naše gospode, ne pa za nas. Kaj je koristila doslej Ircem angleška svoboda! Kaj koristi zamorcem, sužnjem v južnih deželah severoameriške zvezne države, najsvobodnejša uredba teh dežel! Kjerkoli ne vlada vaš jezik, vaša narodnost, ste zatiranci tudi v najsvobodnejših deželah. Saj je svoboda besede, svoboda tiska prva podlaga vsakršne druge svobode. * Zapomnite si to glavno pravilo, ki nas ga uči izkušenost vseh vekov! Politična svoboda brez narodne nima vrednosti: pri katerem narodu vlada tuj jezik po uradih, po šolah in v življenju, tam ni prave svobode, tam ni demokracije , nego ondi je aristokracija in sicer najsramotnejša aristokracija — aristokracija jezika. * • Svobodomiselni ljudje so velika očivid-na večina v deželi. Česa je torej treba, da uveljavijo svoje zahteve? Nič drugega nego zavednosti svojih sil, omike, sloge, zdravega smisla, previdnosti in dobrega izkoriščanja okolnosti. * Svobode se ne da izkričati, izjokati aH izlamentirati, nego vzcvete le iz roke marljive delavnosti. V enem letu ali v dveh ni mogoče predelati kar so pokazila stoletja. Če bi bil zdaj vsak rojak že tako omikan, da bi razumel vse, česar nam je treba, bila bi to le igrača, urediti deželne razmere, tako kakor je svobodnim narodom potrebno. Moramo torej ljudstvo poučevati ter se tako vedno približevati zaželjenemu cilju. * Vsa avstrijska bodočnost se da po našem mnenju naznačiti z gotovostjo in na lo o našem primorju. »Ako ostanem zdrav, lotim se morebiti vendarle kakega večjega delo o slovanskem jugu«. Tako konča Klostermann sam svojo biografijo, pisano 1. 1914. Mi z veseljem sprejemamo to obljubo in mu želimo zdravja in dobre volje v teh težkih časih, ki zahtevajo njegovih sil na polju človekoljubja. Ko pa bo svetovni boj končan in se bo med novimi državami zasvetila tudi naša Jugoslavija s svojim krasnim primorjem — bomo z veseljem pozdravili na našem jugu vrlega Pošumavca in bomo z radostjo čitali tudi njegovo knjigo o nas. Mogočna kakor pesem Šumave je njegova vera v našo bodočnost, zdrava kakor šumavski les je njegova narava. Taka je tudi njegova umetnost, zato je narodna in si bo ohranila v narodu svojo stalno vrednost. Šu-mava pa bo na veke ohranila o njem svoje ime. * Desetletnica smrti Svato-pluka Čecha se je slavila meseca februarja po vsej češki kraljevini. Svat. Čech je najboljši češki pesnik, ki je posegel s svojimi epičnimi in lirskimi pesmimi najgloblje v češko narodno dušo, v veliko češko zgodovino in sedanje narodno življenje. Mnoge pesmi, ki so se zdele pred nekaj leti nerazumljive, so se zdaj izkazale kot prerokbe velikega pesnika. Njegove »Jutranje pesmi«, »Pesmi sužnja«, Nove pesmi« i. t. d. dokazujejo, kako je pesnik, ki se je izogibal javnemu življenju, pravično presojal čas in kako je o pravem času govoril besede, ki jih narod razdražen v medsebojnem boju ni hotel ali ni mogel razumeti. Danes pa je vse to jasno in kratko tako-le: Ali se mora v Avstriji uvesti federalizem ali pa je treba zopet seči nazaj po absolutizmu. Na centralističen način se v Avstriji ne da ustavno vladati. Vlada si leh-ko izbere: če hoče centralizem, mora neizogibno uvesti absolutizem — a čisto njena skrb je, kako absolutizem vzdrži. Gol nesmisel je hoteti ustavno vladati, t. j. po volji večine, a upirati se tej volji večine. Da pa je velika večina v Avstriji proti centralizmu in za federalizem, to je videti iz vsega okoli nas. Vid. Sršeni, Antanti. Vse govori, da mir je blizi, a mine leto, mine dan, miru pa čakamo zaman svet prazni — polni se Elizij.* Zakaj ga ni? Saj že ves svet si ga želi! Ne, še ne ves svet. Še ljud poznam ki je za vojno vnet: Angleži za zeleno mizo, ki zdaj držav usodo vodijo, drugače o tej stvari sodijo. Njim nič se ne mudi: predobro se jim pač godi, kot še nikdar popred. Kaj njim je mar, če v solzah plava svet! Po mehkih se foteljih zibljejo, modrujejo, načrte vgibljejo, obračajo učeno karte, a delo jim slade postrežne Marte. Jedi se slastnih miza njih šibi, šampanjec v kelihih šumi! Tako Francozi vojsko vodijo, odlike, križce zlate in kolajne na prsi komaj sproti šivajo, kjer kmalu več ne bo prostora zanje. * Elizij = nebesa! zato se s hvaležnostjo slavi spomin velikega narodnega pesnika. Nar. divadlo je priredilo v ta namen njegovo zbirko »V senci lipe«, kjer popisuje pesnik narodno življenje, spomine, trpljenje in nade v nove čase. Dekoracija je predstavljala češko pokrajino v njenih živih slikah z lipo v ospredju. Nastopale so posamezne osebe z deklamacijami. Pod režijo Jan Kva-pila je dosegla vprizoritev velikanski uspeh. Na koncu predstave so zabučale orgije in kot iz daljnih čeških mej se je začula narodna himna. Vse občinstvo je vstalo, in ko smo tako združeni pod dojmom krasnega pesnikovega dela peli »Kde domov muj«, se nismo sramovali svojih solz ljubezni in navdušenja«. Tako so poročali listi. Prireditev se je ponovila prih. nedeljo in se je vprizorila tudi na drugih odrih. Tako črpa narod v teh časih v svojih gledališčih iz del svojih umetnikov vedno novih sil za svoj veliki boj, in vsi, ki to vidijo, morajo obmolkniti, kajti pred najvišjimi moralnimi zakoni ne morejo vzdržati zagovorniki svetovnih krivic. — Vila Svatopluka Čecha, Havranka, blizu Prage, se izpre-meni v Čechov muzej; tam bo tudi malo letovišče za književnike in časnikarje, kjer se bodo mogli oddahniti pri svojem delu. — Tako slavi spomin svojih mož narod, ki ljubi svojo umetnost. * Stoletnica kraljedvorskega rokopisa. Oktobra 1817. je bil kustos muzejskih zbirk Vaclav Hanka v Kraljevem Dvoru pri svojih prijateljih Janu Sklenički in Janu Pušu, ki sta ga seznanila s kaplanom Vojak pa krvavi tam v strelskem jarku, mrje gladu in žeje v solnčnem žarku: doma mu deca lakote umira, v obupu, tugi žena hira. In kaj njegovo bo plačilo? Leseni križec na gomilo. Laška himna. Težke zdaj živimo čase, človek božji, tvoje ni kar na tvojem svetu zrase! Dokler se trudiš, te ne vidijo, ko čas je žetve, pa urno pridejo ljudje, ki niso želi, ne sejali pa ti vzamejo, da bi ne stradali. Imaš li otroke, ženo, ne vprašajo, kar si pridelal, sami pobašejo: »Daj! To v korist je skupni domovini!« A ti, ki si se mučil, pa — pogini? Čeprav na svoji njivi je sejal, pošteno davke je dajal, če Lah živeti hoče, kakor tat skrivati mora lastnih žuljev sad. Rad posegel bi po liri . . . Rad posegel bi po liri in zapel vam spev o miri', — toda zanj ne vem! Rad opeval bi pravico in proslavljal bi resnico — ali kaj, ne smem! Rad zapel bi o svobodi in o bratstvu med narodi • — toda bil bi greh! Pel o veri bi in nadi, ki nam spolzka pota gladi, toda bil bi smeh! Pel bi o ljubezni vneti, a ne najdem je na sveti trohice nič več! — Molči, molči, moja lira ni pravice, ni ga mira, vera in ljubezen vmira — gospodar je — meč. Pankracijem Borčem. P. Borč je bil velik prijatelj starožitnosti in je zbiral razne zgodovinske predmete iz husitskih bojev. Dne 16. oktobra so po obedu dolgo govorili o starih čeških spomenikih. Naenkrat se spomni P. Borč, da se nahaja v malem sklepu pod staro cerkvijo (iz 13. veka) razna starina, fo-lijanti in orožje iz Žižkovih časov. Hanka se je seveda za te stvari zelo zanimal in so takoj odšli v cerkvico. Cerkovnik in ministranti so ravno popravljali oltar. Ker je bil cerkovnik Trnka star, je poslal v sklep svojega vnuka in ministranta Šafra, da bi gospodom pokazala ono starino. Kaplan je opozoril Hanko na kup starih kancionalov na omari. Ko je Hanka vzel prvega v roke, je padel na tla šop starih papirjev. Ministrant jih je pobral in jih je dal Hanki, ki je baje mislil, da so to stare latinske molitve. Šele zunaj je pogledal te liste natančnejše in je spoznal, da so to staročeški teksti. Vsega skupaj je bilo 12 pergamentnih papirjev in dva ozka paska. Hanka jih je odnesel v Prago in po vsej češki zemlji se je raznesla vest, da so se našli razni staročeški rokopisi, ki dokazujejo, da so imeli stari Čehi v 13. in 14, stoletju svoje pesmi, krasne epske pesmi, ki se je iz njih ohranil na čuden način le mal odlomek. Zbirka je dobila naslov: »Kralj e-dvorski rokopis«. Spomladi 1. 1819. je Hanka našel še nekaj novih takih starin. Rokopisi iz stare češke literature so vzbujali velikansko pozornost javnosti, ki je v njih videla kos svoje češke slave. Saj se je v pesmih kazal stari češki jezik, govorilo se je .o čeških junakih, o češkem pravu, o slavnih bojih. In oblika pesmi je kazala staro umet- yprsšania in odpi?o skušnja — A \Qlflyek-nikoli nevve, .če ga nt premalo. — A tudi. nikoli, če ga. ni preveč za uporni''želodec. Misliš, da ješ kruh. a užival žaganje r ješ, da-bi živel, a želodec odpove in pogineš. * Strah'pred lakoto. Pri trgovcu in posestniku Schnuru v Gradcu so našli 2200 kg kislega zelja, 600 kg repe, 330 kg koruze, 410 kg moke, 165 kg koruznega zdroba, 1000 jajc, dalje veliko množino jabolk, krompirja, masti, kave, ječmena, šokolade, čaja, sladkorja, čebule, rozin, kako, gob, paprike, ruma, kisa, olja i. dr. ter tobaka, cigaret in vžigalic. Pred sodiščem se je Schnur iz-i gOvarjal, da se je silno bal lakote, zato si je napravil zalogo. Obsojen je na 3000 kron globe ali štiri mesece zapora, ker je jasno, da je hotel le nesramno dobičkariti. * Jajca iz Ukrajine. Dunajski prekupovalci jajc imajo tudi svoj strokovni list. Ta list piše; »Mirovni sklep z Ukrajino nam ne prinese samo kruha, nego tudi dovolj jajc, tako da nas ne bo predolgo več stiskala odvisnost od Ogrske in Galicije. V mirnih'časih je dala Ukrajina na leto 10.000 do 15.000 vagonov jajc. Ker odpade konkurenca antantnih držav, ki so dobivale od ondot velike množine, nam jajc ne bo manjkalo.« — Ce bo le res tako! Doslej je jajca silno težko dobiti. Celo na deželi jih je treba plačevati po 50—70 vi-i narjev, v mestih pa celo po 80 vin. do 1 K. Nai rale pa jih zamenjavajo kmetice za sladkor, a tega nima danes nihče preveč. * Ruski koledar, ki je doslej zaostajal za našim za pol meseca, so pomaknili sedaj toliko naprej, da smo skupaj. Dne 31. januarju je takoj sledil 14. februar, tako da je štel letos na Ruskem: februar samo 15 dni. * Motorne sani je izumil neki tehnik v Kirh-bihlu na Tirolskem. Pri 10 odstotkih napetosti ceste prevozijo te sani 8 km na uro. * Madžari znajo. Pri najnovejši preiskavi budimpeštanskih skladišč so našli v enem izmed njih 179 zabojev kakao, 10 sodov marmelade, 109 zabojev cikorije, 11.000 -kg in še 422 'zabojev mila. 2S.D00 zabbjev vžigalit, 6000 kg kavinega nadomestka. 5 zabojev in 7500 zavojev sveč ter celo 1 zračno letalo, ki je služilo za vtihotapljanje blaga. Odgovorni urednik: EniH Vodeb. Tisk »Narodne TIskarne« v Ljubljani. Izdajat KonsorciJ »Damovlne«. Vabilo I! zh za 30. upravno loto Flosoiilnice v Ribnici i registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, 24. marca 1918 ob 3. uri pop. v posofilničnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo in odobrenje; računa, za leto 1917. 2..Volitev načelništva in računskih pregle- dovalcev za leto- 1918: 3.. Slučajni predlogi. Ako bi bil občni zbor nesklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem prostoru s prvotnim sporedom drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu zastopanih deležev. IMstvo. Dir. med. unlv. Aioiz Zalo kar je začel ordinirati od 2 do 4 popoldne vUubSsa^SodnauU K nadstr« mif kot strokovni zdravnik zaitirurgjjO) p&rodniltvoier ženske bolezni. , Prva jnžBoshjerslta Ml ¥ Celju reg. zadr. z orne'eno zavezo priporoča svoja priznano dobra-šta-jerska, zajamčeno pristna vina vseh vrst pojzmernih cenah. ^ A! X XX XXXX XXXX XX X KX X XX XX X7TX XXX, N rt M r E wi w rt tt ttf tt w w tt tt} tt tt tt tt r A TT r ; registrovana zadruga x neomejeno za vazo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po čistih* ti O/ i mu / 4 / © \ broit odbitka rentnega davka, katerega pladnje posojilnica sama za svoje vložnike. I Rezervni zaklad K! 1,000.000. : Hranilne vloge K 23,000.000. Usianovljena leta 1881. ttt tt tt tt tt tt tt rt rt rt rti w N tt tt w rt w w w w w § H® 3®E E2E 3C •it Ji ■ C| ■ M: |l KO |i r ljubljanska Prešernova nlica štev. 3, nafvečta slovenska hranilnica je imela i koncemi leta 1917 vlog ................. K, 66,800.000. hipotečriih in občinskih posojil ........... 27 000.000 in rezervnega zaklada:............... „ 2,000.000 Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje p© 4 |o? večje; nestalne-vloge pa po dogovoru. Hranilnica, {o* pu pil ar no varna' in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje Ima vpeljane lične: dOltlflČS hranilnike. Posoja: na zemljišča in poslopja na Kranjskem , proti -5V«, izven Kranjske pa proti 5n/4% obrestim in proti najmanj jl°/0 ozir. s/4% odplačevanju na dolg- V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo* 3E 30C nr= DE M