TOLMINSKI GLAS L. 1. Tolmin, 30. decembra 1944 St. 23 Kdo je pisal? Tolminski glas" v novo leto Naš lisi nrinese marsika >> Naš list prinese marsika tero vest, ki je temu in onemu v mestu in deželi neprijetna. Ne maramo biti farizeji in zato radi priznamo, da marsikatero poročilo tega in onega terenca ali tudi simpatizerja OF piči prav v srce in ga vznemiri. Zato ne bomo tajili, da je kakor bolha, ki takim ljudem ne da mirno spati. Naj bo kakor bolhi., nikdar pa naš list ni strupena kača, ki bi koga umorila, telesno ali moralno pokončala. Ne, ne! Nikdar! Ne maramo nikogar ugonobiti, radi bi pa vse zdramili, da bi v svojem snu ali polsnu svojemu narodu škode ne delali. Javni zločinci se pa tu ne o-menjejo, da bi jih kdo obsojal, saj so se že sami obsodili. Mi jih omenjamo samo v svarilo za druge, da ne krenejo na enako pogubno pot. Ptlzadeil se seveda na nas jezijo in po vaseh sprašujejo, kdo bi to ali ono pisal. Velikokrat sumničijo popolnoma nedolžne ljudi. Pravijo namreč: V naši vasi ni nobenega belogardista, ki bi take reči pisal, razen tega in onega, ki ga potem sovražijo in se skušajo nad njim maščevati. Ti ljudje ne vedo, da ima naš list po deželi zelo razpredeno zaupništvo, in to povsod, zato tudi natančno ve, kaj se po deželi godi. Naši zaupniki pa navadno niso izobraženci, ki na splošno igrajo v zadevah OF zelo klavrno vlogo, ampak v glavnem nas obveščajo o položaju v deželi prav preprosti ljudje, ki na svojt koži najbolje občutijo blago-dat komunističnega osvobajanja. Drugi so navidezno simpatizerji OF, a v resnici jo najbolj sovražijo in želijo, da bi jo vse ljudstvo spoznalo v pravi luči in se je vatovalo kot svoje največje nesreče. Zopet drugi poročajo svojim prijateljem in znancem, ki smatrajo za svojo dolžnost, da nam poročajo, kako stvari stoje, da si ne bomo delali škodljivih utvar o najnesrečnejšem narodnem gibanju. Zato je prav odveč ugibanje o tem, kdo je pisal, kdo poročal, kdo je tega zmožen Naš namen ni bil, rušiti narodno edinost, ni bil, trositi spore in sovraštva med primorske Slovence, zlasti še med Tolmince, pač pa je naš cilj bil in bo ostal tudi v bodoče, voditi in učiti ljudi,. o-pozarjati jih pred največjo nevarnostjo, pred zlagano in komunistično OF, buditi v naših ljudeh pravega duha slovenstva in jih vzpodbujati k boju za resnično in edino pravo narodno svobodo, ki jo bo rodila šele borba in zmaga nad komunističnim nasiljem. Dobro se zauedamo, kako veliko odgovornost nosimo pred našim narodom in sploh pred vsem svetom, zato smo in bomo vedno hoteli pisati samo resnico, nismo hoteh biti nikdar krivi preroki ah ovce v volčjih oblačilih, ampak smo skušali biti vedno jasni in odkriti, načelni in nepopustljivi v našem boju. Vsi tisti, ki so Tolminski glas od njegovega začetka pa vse do sedaj prebirali, vsi, ki so se iz njega učili gledati tudi v svet z zrelimi očmi, ki so se iz njega učili presojati vsa dogajanja v svetu, kot jih presoja zrel človek, vsi tisti so in bodo ostali našemu listu hvaležni za njegove opomine, za njegova navodila in njegov trud. Tudi terenci, ki smo jih včasih imenoma navajali, bodo nekoč spoznali, da nismo tega delali iz zlobe ali iz sovraštva do njih, pač pa smo vse to delali iz resnič-jne ljubezni do našega naroda in iz globoke skrbi za narodovo bodočnost. Z veseljem lahko ugotovimo, da so mnogi izmed njih spoznali, kako na napačni in za narod pogubni poti so in so začeli z drugačnim delom, z delom nroti pogubni in komunistični OF. To delo pa je hkrati edina rešilna in prava pot za naš narod in hkrati zagotovilo za našo lepšo bodočnost, ki nam bo gotovo v sožitju z vsemi ostalimi brati Slovenci prinesla tako dolgo zaželeno in tako dolgo sanjano svobodo. Kako lepo, a kako še bolj odgovorno je to delo! Lepo: biti vodnik in učitelj! Odgovorno: biti pravi vodnik in ne zvodnik ter biti pravi učitelj in ne lažnik! Tolminski glas bo tudi v naprej ostal zvest svojim načelom in zvest svojemu cilju: Voditi in učiti, opominjati in vzpodbujati. V našo popolno zmago vsak dan bolj verujemo. O pravilnosti naše poti nas notranje in zunanje politični dogodki vse bolj potrjujejo. Vemo ,da smo na pravi poti Naša slovenska zemlja, blagoslovljena in prepojena s čistjo krvjo nedolžnih bratov, ki so jih morili zločinci in zapeljanci, ta ali ne. Posebno če kaka naša notica piči ugledne in veljavne može, uporabljajo leti inteligenco, da bi našli pravega avtorja. Toda ponovno smo že ugotovili, da delajo pri takih ugibanjih največjo krivico. Zato naj enkrat za zmeraj povemo, da poročila iz raznih krajev nam daje trpeče ljudstvo samo. Mi dajemo tem poročilom le zunanjo obliko, da jih moremo natisniii. Velikokrat pa moramo tudi kaj črtati, ker se bojimo, da užaljeno ljudstvo ne pretirava. Vsem prizadetim moramo torej povedati, da jih ljud‘ stvo samo graja in obsoja, mi pa to kritiko le obžalujemo, ker sicer bi stali taki ljudje celo po imenu v zelo slabi luči. Proti vsem tem nadležnim boljšim pikom je najbolje zdra vilo to, da se vsi veljavni ljudje pred vsem ljudstvom izkažejo za prave narodnjake na ta način, da nesrečne OF nič več moralno ne podpira-, jo, ampak jo obsodijo kot vir vseh nesreč. Kdor pa to ljudstvo biča, naj se ne čudi, ako ljudstvo zavpije: Ta me je udarilr Prva ljubezen in sočutje gre ubogemu bičanemu ljudstvu in ne brezvestnim posameznikom, ki bi si radi na hrbtu svojega razbičanega naroda postavili prav udobne stolčke za edino zaslugo, da so z OF simpatizirali. naša slovenska zemlja živi \ globoki veri, v nezadržanem hrepenenju in vročem pričakovanju tistega, kar nam je naj dražje, kar nam je najsvetejše, kar so nam naše san-je in naše hotenje, kar nam naj bo vsa naša bodočnost: Svoboda! Svobodni predvsem komunizma (od nas je odvisno, ah se ga bomo osvobodili ali ne,) svobodni vsega, kar nam zanika in jemlje našo narodno svobodo in edinost, svobodm in srečni se bomo s hvaležnostjo spominjali, kako je tebi in meni, kako je nam vsem znal Tolminski glas v najtežjih in za domovino naj-kritičnejših časih tvedno povedati najbol'. pravilno besedo in kako nas je znal pripravljati na čase, ki nam bodo prinesli resnično svobodo, pravi mir, polno srečo in tiho zadovoljstvo. In ti časi bodo morali priti, ker smo se vedno zvesto držali svojega vodnika in učitelja, ki je imel samo eno in iskreno željo: pomagati ljudem in jih reševati. Tolminski glas želi, da bi v novem letu spoznali prav vs>, kaj jim je storiti, da bo tako naša slovenska domovina \ 1945. letu po rojstvu Gospodovem deležna miru in svobode. Tolminski glas želi, da bi ostal in postal v vseh družinah gornjega Posočja najbolj zaželeno in najbolj priljubljeno glasilo. Taki in s temi željami bomo stopili v novo leto. »Bodimo budni!" Pod tem naslovom so tolo* vaji izdali nove letake in jih endan razstrosili po Tolminskem. V njih napovedujejo, da se je ustanovila nova stranka na Tolminskem pod vodstvom domačina Slavka Tuta. Komunisti se zelo razburjajo, ker se ta S 'riPRfi (Slovenska anti-partifska reformna akeija) ali bolj na kratko povedano ROF, kar pomeni reformirano osvobodilno fronto, veže celo z domobranci, da bi na ta način uspešneje razkrojila OF. Komunisti se v letaku divje jezijo in izražajo strah, aa se ne bi ROF vrinila v OF, io razdelila v partijce in protipar« tijce in s tem popolnoma razbila tisto osvobodilno fronto, «ki je po poti poštenja in narodnega ponosa privedla naše ljudstvo pred vrata svobode-. Gesla te ROF, kot jih tovariši navajajo v svojih letakih, so: Naj se pobije vse komuniste in vse partijce v NOV in POJ, naj se med komunističnimi borci vstvari zmeda, naj se vjame na svoje limanice vse ljudi, ki niso dovolj preizkušeni, računajoč na lahkovernost rdečih odbornikov, naj se tajno vstvari nekaka opozicija v OF.. ROF pa v svojih letakih poziva vse tiste, ki se bore v OF, naj pobijejo komandante, svetuje ljudem, naj likvidirajo funkcionarje ter naj zavijejo vrat zavednim aktivistkam (po naše terenkam. Op. ur.) Tolminski glas zaključuje takole : V tolažbo OF povemo, da mi o ROF prav malo vemo, o ROF-ovcib vemo pa samo to, da so to na žalost zelo strahopetni ljudje, ki se odmikajo vsakemu boju. Hočejo pa veljati za spretne in modre ter bi radi sedli na stolčke kjer-kolisibodi, zato pa prestavljajo svoje lončke od ognja k ognju tako, da bi jim kaša čimprej zavrela. V enem se pa le strinjamo in sicer v tem, da je treba aktivistkam (terenkam) zaviti vrat in pomesti iz dežele vso komunistično druhal. Tega pa nam ne bo branil nihče, najmanj pa še ROF in POF. Domobranec. Vsem svoiim čitateliem in dopisnikom želi srečno novo leto 1945 «Tolminski g!as» BEVKOVO PREROKOVANJE Tov. Bevk je v lanski poslanici za novo Mo, ki je bila natiskana v Primorskem kmečkem glasu dne 10. januarja 1944. takole napisal: V letu 1943. je padla Italija in armada, ki je žrla našo deželo kot kobilica, ropala in morila, se je s sklonjenimi glavami vračala domov. Naši najhujši zatiralci, katerih rok se je držala kri, so pobegnili. Novo leto! Vsako leto smo se s strahom spraševali kaj nam prinese to leto. Letos se ne vprašujemo več. Res je, da se dvigajo narodni izdajalci, tujčevi sramotni hlapci. Ne bujimo se jih Predno bo v naših hribih zapela kukavica, bodo ležali pobiti na tleh. Io naša vojska bo popolnoma osvobodila našo izmučeno domovino. Tako piše Bevk. Tov. Bevk! Ob zaključku leta poglej nazaj in preglej svoje delo. S teboj pa naj si izprašajo vest vsi tisti junaki in ,,biseri" primorske inteligence, ki s copatami na nogah brezbrižno o-pazujejo boj slovenskega na- roda in se izgovarjajo na največjega izprijenca, kolikor jih je rodila Goriška, na pisatelja Bevka, za katerega kar ne morejo verjeti, da je komunist. Kako opravičiš ti in tvoji prijatelji žalostno dejstvo, da ste vi tisti, ki ste zopet poklicali v našo deželo ba-doljansko komunistično sol-datesko, proti kateri si poprej toliko rohnel, da se pod firmo raznih brigad d’assalto načrtno bori proti poštenim Slovencem, da načrtno ropa našo že itak izmozgano domovino in povzroča, da gorijo naše vasi. Zakaj ne poskrbiš, da bi ti laški tolovaji odšli branit svojo domovino, ki ne-razrušena in skoraj nedotaknjena procv.ta. Ali ne uvidiš veliko nevarnost zločinske igre teh laških komunističnih tolp? Ali ne vidiš, da hočejo uničiti vse naše domove in vse naše gospodarstvo, da bodo tako ta revni kos dežele tem laže obvladali. Kako o pravičiš dejstvo, da si jim ravno ti dal možnost, da zopet pobijajo naše žene in dekleta in trosijo nad naš izmučeni narod morje gorja, v primeri s katerim so bile vse težke savojske krivice le majhna kapljica. Kako boš opravičil Titovo-badogiiansko izdajstvo, s katerim je zločinec Tito predal najlepši kos naše domovine italijanskim komunistom in pri katerem si kot zastopnik Primorcev gotovo sodeloval tudi ti. Namesto napovedane svobode si priklical v deželo v tem letu samo žalost in obup. Osvobodil si Cerkno in Reko, Šebrelje in Vojsko, Črni Vrh in Godovič, Lokovec in Če-povan, Trnovo in še nešteto drugih vasi. Kamor koli se po domovini ozre oko, povsod pričajo požgani domovi, da je tam vladala komunistična drhal. Na stotine in stotine še neporaslih grobov nedolžno ubitih Slovencev, med temi pet grobov najboljših slovenskih duhovnikov, so žive priče tvoje in tvojih tovarišev svobode v letu 1944. Lačni otroci, obupane vdove in požgani domovi govorijo o tvojem gospodarstvu. Domobranci pa, katerim si že lansko pomlad napovedal konec, rastejo iz dneva v dan. Ljudstvo se vedno bolj oklepa teh idealnih borcev in vidi samo v njih svojo rešitev. Tov. Bevk! Le povprašaj najbolj zagrizane terence v Vipavski dolini in ti bodo že povedali. Po teh mladih kmečkih fantih bi se morali zgledovati razni oprezni inteli-gentje, ki so v svoji modrosti prevzvišeni, da bi naroda v smrtnih bojih prihiteli na pomoč. Toda zavedajo naj se, da so vredni še večjega prezira in zaničevanja, kakor ti in tvoji tovariši. Zavedajo naj se, da s samim rohnenjem proti komunizmu, zaprti med štiri stene in vedno oklevajoči, ne bodo nikdar koristili narodu in se mu nikdar oddolžili. Tovariš Bevk! V lanskem novoletnem voščilu si se izkazal za silno slabega preroka. Zato ti svetujemo, da bodi v letošnjem bolj previden. Bodi pameten in imej vsaj toliko opreznosti, kakor jo imajo tvoji skriti prijatelji doma pri toplih meščanskih pečeh. V bribib so tolovaji na splošno že tako osovraženi, da ljudje prosijo, naj pride kdorkoli, pa četudi Turek ali sam ta črni, samo da bi jih rešil te proklete sodrge. Prisilni mobiliziranci celo sa ni želijo, da bi )ib kdo napadel in bi se jim tako ponudila prilika za bajko. Neki fant, ki je že dolgo v gozdu, je dejal: «Saj o l začetka sem mislil, da gre za osvobo-jenje naroda, sedaj pa vidim, da so pripravljeni pomoriti vse ljud', samo da bi teb par barab ostalo». Drugi je povedal še bolj jasno: «Ja, čakaj! Ne bo takoj dobro. V 50 letih pa bo prav gotovo Ko bomo zadnjega farja zadušili, takrat bodo nebesa na zemlji». Ob tem se je hinavsko nasmehnil. K temu, da s v naših hribih dani, je veliko pripomoglo tudi to, da ljudje nimajo nikdar miru pred tolovaji, ne podnevi ne ponoči. Seda) pride terene iskat krompir, pet minut za njim pride terenka izsiljevat obelo in za njo spet druga terenka prosit obleno. Ker je zmanjkalo krompirja, so začeli zahtevati tudi korenje in repo Seveda, lakota je huda reč! In zvečer, ko hoče družina večerjati, ti pridejo tovaji in zastonj jim pripoveduješ, da je večerja za družino, kar k mizi ti sedejo in pojedo vse namesto družine. Saj bi jih napodili, a kako, če ti pridejo kar s strojnicami v hišo. z.ato so kmetje že skoiaj obupali. Zato se v kribib svita ! Samo mestna jara gospoda, napol - tovariši, tega vsega ne verjamejo Kobarid in Tolmin sta dve dični gnezdi! In kaj neki bi v teb gnezdih rekli, če bi to prevzetno jaro gospodo nekaj dni prepustili tovarišem, sedaj ko so ti v gozdu raztrgani in lačni. Bi se tudi njim začelo svitati, kaj? Da b. do vsi potrjeni o resničnosti našega pisanja iz hribov, naj dobesedno navedemo pismo, ki je na naše uredništvo prišlo s hribov: Spoštovani g. urednik! Od povsod z osvobojenega ozemlja se kdo oglasi v Tolminskem glasu, da pove, kako uživa ondi ljudstvo svobodo. Samo iz naše vasi se še ni nihče oglasil in povedal, kako nam je tukaj... Že pet mesecev nemoteno živimo v mislih, da už:vimo popolno svobodo. Pa jo rea dobro uživamo, saj imamo miting na miting, vsako nedeljo in še med tednom. Ko bi vi vedeli, kako je na mitingih lepo, bi se tudi vi udeležili katerega, čeprav nevabljeni, vendar dobrodošli. Od daleč se čuje grmenje topov in reglanje strojnic, pri nas pa IZ ZUNANJEGA SVETA igra harmonika in cenjene to* varišice se sučejo, a zdaj že kar same, ker nobeden od tovarišev ne mara več plesati z njimi. Pa ne mislite, da so domačinke te, ki prirejajo veselice. Kje! Naše so pretrdih glav, da bi se kaj takega naučil*. Zato pa to prirejajo zlasti stopniške, logarske in ponikovske bunke. Tem tovarišicam se zdi pri nas bolj varno, ker je okupator precej daleč. Imajo po tri ure do doma, a vendar so ob enajstih zvečer še vedno v šolski dvorani in pridno plešejo. V drugih hišah itak ne bi dobile prostora-Mislim pa, da bomo spomladi imeli drugačen miting, lakoto. Saj nam bodo še seme snedli ti lačni volkovi! Saj se vsi bra* Tako je povedal starček Simeon, navdihnjen od svetega Duha, ko je držal v svojem naročju toliko let pričakova nega Odrešenika, ki ga je Marija prinesla v tempelj in ga tam darovala: <(Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Iz vaelu, in v znamenje, kateremu se bo nasprotovalo.» To je isto, kar je pozneje povedal Kristus, da kdor ni z njim je proti njemu, in kdor z njim ne zbira, raztresa. On je vogelni kamen, ob katerem se duhovi morajo ločiti ali na desno ali na levo, druge poti ni. Tako je bilo vedno in povsod. luko je tudi danes. Človek se aklene vere in božjih zapovedi, ali pa jih zavrže; ali sprejme Kristusov nauk, ali pa ga odkloni; ali prizna resnico, ali pa jo zataji. Človeštvo se že tisočdevet-stoštiriinštirideset let nujno deli v dva tabora po svojem mišljenju in življenju: Na ent strani so sovražniki najvišje Resnice, Ljubezni, Lepote in Dobrote, ki ji nasprotujejo ter se proti n jej na vse razne načine vojskujejo,' očitno ali prikrito. Na drugi strani pa je fronta borcev, ki živijo ali vsaj skušajo živeti včlenjeni Vanj, ki je Pot, Resnica in Življenje. Vmes je Znamenje. Njim, ki so mu sovražniki, je to Znamenje v padec in pogubljenje: nemir in strah, težki očitki vesti, jeza in trdosrčnost, temne slutnje, — vse to ie njih zemeljski delež, in najhujša nesreča bo njih večna kazen. nimo teh večnih dajatev, a nič ne pomaga, kajti oni imajo puške. Vsak dan so nad nami. Enkrat hočejo živeža, drugič obleke, tretjič spet kaj drugega. To vam je resnična svoboda! Ko ne bo nihče ničesar več imel. bomo vsi osvobojeni. Strah nas spreletava, ko moramo gledati, kako peli* jo naše z znojem pridelano žito po poti proti.. (Ime kraja zaradi varnosti zamolčimo. Op. ur.) Ob vse bomo, Zato se nas usmilite vi, pridite k nam in nam prinesite rešitev. Pričakujemo vas z razprostrtimi rokami. Končam in vas prosim, oprostite napakam. Pozdravljam vas in vse domobrance, z vami vedno v mislih, zaradi varnosti neimenovana. Prijateljem večnih načel, zagovornikom vesele vesti iz Betlehema je to Znamenje v vstajenje: sladka zavest, da hodijo pravo pot, jih spremlja v življenju, notranja uteha in s leča jih krepča v borbi za končno, najlepšo zmago. Kako lep je že zemeljski blagoslov pravičnih, kako blažen je njih predokus vstajenja v življenje! «Ta je postavljen v padec, in vstajenje mnogih.» Prijatelj! Kakšni so tvoji odnosi do Znamenja? Ali ti je to znamenje v prokletstvo ali blagoslov, v strah ali tolažbo, v padec ali vstajenje? Prenehaj za hip z branjem lista, ki ga držiš v rokah, in pomisli.... Časi so hudi in Znamenje postaja v teh časih silno ter zahteva od vsakega možate odločitve. GRČIJA Moskva k dogodkom v Grčiji še vedno molči in prepušča le, da se za grške prekucuhc pogaja beograjski komunistični tisk. Čeprav je bilo iz Churchillovega govora čutiti, da so odgovorni angleški politiki vendar storili pogumen korak naprej, se zdi, da so narediti spet pol koraka nazaj, ker ima sovjetska roka v oblasti preveč niti in je tudi v Grčiji spletla tolikšno mrežo, da se ob njo na vsak korak spotikajo tudi Angleži. Sovjeti previdno molčijo :n u-stvarjajo videz, da se za grško zaidevo ne zanimajo. Za /Jaj bi bilo sovjetom težko kaj reči v prilog rdečim upornikom, ker o-pravičujejo Angleži svoj vojaški nastop v Grčiji z nespornimi vojaškimi razlogi. Uporniki so jim namreč samo z napadom na angleška! oporišča dali povodi za tak nastop. Zalo s političnimi izjavami ne morejo nastopiti, dokler traja med njimi in Angleži uraldino zavezništvo. ŠVEDSKA Razpredeno vohunsko mrežo so odkriti na Švedskem. Vohuni so imeli svoje zaupnike v vojaških in političnih krogih in so pletli zaroto ne le proti Švedski sami, ampak tudi proti dvema tujima državama, švedski tisk je o obsežnosti te zarote smel povedati le, da je to največja vohunska zadeva, kar jih je Švedska sedaj doživela. FINSKA Na Finskem so uvedli slrogo cenzuro za vse novice. Radio in vsi časniki morajo bili cenzurirani, To še je zgodilo na zaidevo Moskve. Zvedelo se je za podrobnosti o pogodbi med Finsko in Rusijo z dne 17. 11. Finska ji mora izročiti najprej stroje in ladje v vrednosti 175 milijonov dolarjev. Les- nih izdelkov, papirja, celuloze pa 125 milijonov. To morajo dajati v vsakoletnih obrokih po 50 mil. dolarjev. ROMUNIJA Romunska vlalda je bila prisiljena izročiti Sovjetom dve potniški ladji, »Transilvaniji}« in »Besarabijo«, ki so bile zasidrane v carigrajski luki v začelku vojne med Rusijo in Rumunijo. 18. decembra sta ladji zapuslili Bospor. IZ AMERIKE Dočim smo bili dosedaj vajen' Rooseveltovih velikobesedruh napovedi o skorajšnjem koncu volne, se je zdaj predsednik polru -d'il, da je ameriškemu narodu previdno prikazal novi razvoj v popolnoma drugli luči. V božični poslanici ranjenim ameriškim vojakom je moral izjaviti, »da bo pot, ki čaka Združene države, še nadalje huda.« Kako drugače zveni vse to, kot pa prejšnja izjava Washingiona o »bliskovitem pohodu po Evropi«. CHURCHILL IN EDEN V ATENAH Ko sta prišla v Atene, sta brž začela z razgovori s predsednikom Papanidreuom in z vrhovnim poveljnikom zavezniških čet v Sredozemlju in z angleškim poverjenikom Mac Miltonom. Obvestila sta Papandreua, da nameravajo sklicati konferenco, na katero bi povabili tudi predstavnike uporniškega gibanja. Nadškof Demaskinos je izjavil da je pripravljen predsedovati konle-renci. Vodja radikalne sircinke je bil povabljen na glavni star. generala Scobiea, da bi poročal o nameravani konferenci. CHURCHILL GROZI Konferenca v Atenah ni prinesla nobenega uspeha. Uporniki vztrajajo pri svojem, Angleži pa pri svojem. Kot poroča Reuter, je Churchill v Atenah izjavil, da če se grški uporniki ne bodo podvrgli angleškim zahtevam, bodo prav tako kol doslej proti njim govorili topovi. Po izjavah londonskega radia, sta se ChuchiU in Eden že vrnila iz Aten, medtem ko se tam še kar naprej nadaljujejo boji med uporniki in Angleži. Tem le počasi uspeva čiščenje komunistov v Pireju. Uporniki so utrdili svoje položaje ob cestah, ki vodijo v Atene. GRČIJA Kakor javljajo iz Aten, so napadla britanska letala strojniške komunistične postojanke j ri zaporu Averoff ter razrušila iaj-menj eno teh postojank. Padalci in oklepniki so napadli tudi neko topniško uporniško postojanko. -I V bridki žalosti javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je bil po nedoumljivi božji previdnosti odpoklican dne 29. decembra v večno življenje naš dragi JOŠKO BRATUŽ Pogreb bo v toiek dne 2. januaria ob 8.30 zjutraj izpred hiše žalosti - ulica Bellinzona (Stretta) 5. Gorica, dne 30. decembra 1944. PRIJATELJI PO EVANGELIJU... „Ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih(( (Luk. 2., 34.). ZANIMIVO ZA VSE Z MOSTA. - V okolici Sv Lucije pravijo iercnci, da je v nekem govoru izjavil Skorči1, n gre v Gorico k spovedi. Milka, Milka, koliko računa Perko za prevažanje tak'h tež do Gorice in nazaj v Tolmin, mi ne vemo. Vse eno ti svetujemo, dla greš k spovedi na položaj k tovarišu duhovnemu referentu Černetiču. Tam prideš takoj na vrsto, saj si lahko brala v naših listih, da ima -oliko časa, da lahko pVše s partizankami na položaju. M o'da sc celo kar medi plesom spoveš; 50 L. pa kar lepo shrani, lahko pride čas, ko bi jih id"gnila bridko pogrešali. IDRIJA OB BAČI. - Oni teden je dobil svoje zasluženo plačilo tovariš Prvania Anton iz Stop-nika, nekdanji Ozebkov hlapec na Slopu. Dolgo je silil ubogo ljudstvo v rdečo vojsko in pri vsakem ropanju je bil - prvi med prvimi. BUKOVO. - Pred kratkim le peščica hrabrih domobrancev iz Grahovega obiskala tolovajsko gnezdo na Nemcih pri Orehk r. Ne dla bi junaški tovariši čakali, da se jim pridružijo grahovski domobranci — bliža se namreč spet zadnji komunistični le-min, 15. januar — so jo urnih nog in bosopeti, celo brez titovk odkurili naravnost v Cerkno; in to s tako naglico,, da jih krog'? iz domobranskih brzostrelk skoraj ne bi mogle več dohiteti. Res, hrabra je naša osvobodilna vojska in zelo elastična, beži kot bi jo veter podil, ko se u začne le sanjati, da bi se i uteg nila pokazati nevarnost. [OLM1N. - Na sv. Štefana dan je imel v Tolminu v predavaln ci ljudske šole ob izredno veliki udeležbi tamkajšnji krajev .1 komandant g. Lcutnant Hens nadvse zanimivo predavanje o I