Peter Basnik Princeska in pekovski vajenček (Velikonožna pravljica) Nekoč je živela mala princeska, zelo razvajena sladkosnedka, ki je najrajši jedla kolače in stepeno smetano. Seveda, ker je bila prin-ceska, je te sladke dobrote tudi vedno dobila. Neke noči se ji je sanjalo, da se je sprehajala v velikem gozdu in naposled dospela do neke čudežne hišice, ki je bila zlatorumeno pre-pleskana in obdana z vrtom, v ka-terem so rasle najlepše sončne ro-že. Ker je bila lačna, je pohlevno potrkala na hišna vrata. Kmalu je stopila na prag prijazna debela že-na v šumeči rumeni svileni obleki. Princeska se-ji je poklonila in jo vprašala, ali bi lahko dobila kaj jesti, ker je že zelo dolgo hodila in je neizrečeno lačna. »K.ar notri stopi, jaz sem žena mogočnega Sonca in nihče ne sme od mene oditi nepogoščen«, je re-kla žena in peljala princesko v svetlo sobo, v kateri se je vse po-hištvo tako lesketalo in bleščalo, da je morala princeska prvi hip kar zamižati. Zena je postavila na mizo krožnik z narezano sladko dehtečo medeno potico, zraven pa ji je še postregla z okusno gnatjo in z lepo rumeno pobarvanimi pir-hi. Bilo je namreč ravno o veliko-nočnem času. Hej, kako je vse to teknilo lačni princeski! Posebno ji je bila všeč medena potica, saj razvajena prin- ceska še ni nikdar v svojem živ-ljenju jedla tako sladkega in okus-no pripravljenega kolača, čeravno so imeli doma v dvorni pekarni najboljše peke iz vsega obširnega kraljestva. Vedno znova je posega-la po potici... Ko pa si je utešila svoj glad... se je zbudila in ležahi doma v svoji z modro svilo pre-grnjeni posteljici. Torej so bile vse to le sanje? Princeska je bila tako razočarana. da je pričela bridko jokati. Zaman se je trudila njena služabnica, da bi jo potolažila. In ko je prinesla princeski košček jabolčne torte, ki jo je ta vedno tako rada imela, je sploh ni hotela pogledati. Le sladke potice, ki jo je jedla v sanjah, si jc želela... Zdaj se je polastila vseh ljudi v gradu velika zaskrbljenost. Po vseh trgovinah in pekarnah v mestu so iskali potica, kakršno si je želela princeska. Toda bilo je zaman. nikjer je niso raogli dobiti. Mala princeska pa je sedela v svoji sobi, jokala in botela le sladko medeno potico. Peki so se trudili, kurili in pekli, da se je valil gost dim iz dimnikov in da so ogromne pekovske peči skoro popokale od vročine. Toda nikomur se ni posrečilo, nihče ni pogruntal recepta za pravo medeno potico. Kralj je sedel na svojem prestolu in je moral neprestano misliti na svojo hčerko, ki je jokala in od same žalosti ni hotela več jesti. »Ali res ni nikogar,« je vzkliknil, >>ki bi znal speči potico? Pol svo-jega kraljestva in princesko za že-no dam tistemu, ki se mu posreči izpolniti željo moje hčerke!« 74 Ha, kako so tedaj pogledali pe- pekom — ne, na to Janko ni smel kovski mojstri! Pol kraljestva in niti pomisliti. princesko za ženo! To pa niso Nekega dne pa je sklenil obiskati mačje solze! S podvojeno pridnost- svojega botra, ki je veljal za zelo jo so pričeli peči, da je dišalo po pametnega in modrega moža. Te- vsem mestu. Najboljše dodatke za mu je hotel potožiti Janko svoje kolače so si preskrbeli od blizu in skrbi; morda bo pa le našel kakšen od daleč, cele gore surove^a masla, izhod. Ko je stopil v hišo svojega sladkorja in moke so porabili. To- botra, ga je ta pogledal skozi očala da: »Ne, ne, to je premalo sladko!« in je takoj vedel, kaj hoče Janko S takimi in podobnimi odgovori jih od njega. Tako pameten je bil! je odpravila princeska in njihovi »Da, moj ljubi dečko,« je rekel, upi so kar po vrsti odplavali po »princeska je sanjala o posebni mc- vodi. deni potici, o sončni potici, ki jo V dvorni pekarni je bil zaposlen pečejo le gori v nebeški pekarni. tudi ncki vajenček, ki je tekal, od- Doslej se nikomur na zemlji ni po- kar je bil zvedel za princeskine srečilo, da bi jo spekel.« sanje. vedno z rdečimi lici okoli. »Torej princeski ni mogoče po- Strašansko se je bal, da bi se vr- magati?« je vprašal Janko. hovnemu pekovskemu mojstru ven- »No,« je menil boter po dalj- dar posrečilo speči pravo medeno šem premišljevanju, »če bi se našel potico in da bi se morala potem kje bister deček z urnimi nogami, lepa prineeska poročiti z debelim ki bi raogel teči tudi na konec sve- 75 ta, bi morda vseeno lahko prišel v sreče, jaz pa nimam več časa in nebeško pekarijo in bi se tam na- moram dalje!« In Veter je odhitel učil pripraviti sončni kolač. Toda dalje, preden se mu je Janko mo- na konec sveta ti, ker si še maj- gel zahvaliti. hen, ne moreš priti!« Mali pekovski vajenček se je za- Zelo žalosten je odšel pekovski čudeno oziral okoli. Kako blizu so vajenček zopet domov. se mu zdele zvezdice. »Saj bi jih Ponoči pa ni mogel zatisniti oče- lahko kar prijel z roko!« je pomi- sa, tako ga je prevzel botrov od- slil. Zvezdice so se pa hudoinušno govor. »Že na visoko goro, ki stoji ozirale na čudno človeško bitje, ki pred mestom, sem prišel,« je trma- ie stalo v njihovi bližini. Zvedavo sto premišljeval, »pa ne bi mogel so ga ogledovale, in — hop, že je priti na konec sveta?« padla ena poleg Janka na tla v tra- Še preden je vzšlo sonce, je Jan- vo. Ni trajalo dolgo in že se ji je ko vstal in se odpravil na pot. pridružila druga in tretja. da je bil Ko je pol dneva tekel in še ni vi- Janko kmalu obdan od množice del konca sveta, so ga pričele bo- brbljajočih zvezdnih otročičev. leti noge, da kar ni mogel več na- »Poslušajte, zvezdice, bodite ta- prej. ko prijazne in mi pokažite pot v Tedaj je zapihal Veter in se usta- nebeško pekarno!« jih je poprosil vil pri njem. Janko, in ljubeznive zvezdice so »Huj,« je rekel. »pekovski vajen- bile takoj pripravljene ustreei nje- ček, kaj pa delaš tako žalosten govi prošnji. Dve sta prijeli Janka obraz? Ali so se ti morda preste v za roke, druge so pa hitele pred peči zažgale?« njim in mu svetile po poti. Tako »Ab,« je potožil Janko. »na ko- so prišli do strme nebeške lestvice nec sveta hočem, v nebe.ško peka in Janku je pričelo srce močno utri- rijo, da bi se naučil pripraviti in pati, ko je pogledal po klinih na- speči sončno potico za malo prin- vzgor. Tedaj pa so zvezdice zapo- cesko. Pa s svojimi trudnimi, raz- vedale: »Ena, dve, tri — pozor, bolelimi nogami ne morem naprej« zdaj!« in že so bile v trenutku z »O,« je vzkliknil Veter, »če ni nič Jankom na vrhu. Stali so na pro- drugega, potem ti pa rad pomagam. strani rimskt cesti in so kmalu do- Vzemi kar ogle svojega predpas- speli do velikih vrat, izza katerih nika krepko v roko in ne boj se!« se je širil sladek in topel duh po Nipihnil je lica in puhnil vanj. Jan- svežem pecivu, nad njimi pa je bilo ko se je dvignil visoko nad zeraljo z velikimi sladkornimi črkami na- in je jadral naprej po zraku preko pisano »Nebeška pekarna«. vasi, mest, gozdov in jezer. Na ne- Kdo je bil srečnejši od našega kem hribu pa je spustil Veter va- Janka! Blaženo se je postavil na jenčka prav previdno v travo. prste. da bi bil videti večji, in je »Tako,« je rekel, »tu smo, na potegnil za zvonec. Takoj so mu koncu sveta! Treba ti je samo še odprli in angel z dolgimi belimi splezati po tistile visoki lestvi. pa krili in blestečim se be!im predpas- prideš do cilja, kamor želiš! Veliko nikom, ravno takšnim, kakršnega 76 je nosil Janko, ga je vprašal, kaj nestrpno, zakaj temu se vedno mu- da želi. Ko je Janko povedal svojo di. In še preden se je Janko zave- željo, se je angelček prijazno na- del, ga je že dvignil s svojo sapo smehnil in ga peljal pred nebeškega visoko nad oblake in ga odložil šele pekovskega mojstra. pred grajskimi vrati. »Tu je vajenček, ki je prišel z »K. princeski hočem!« je rekel zemlje in bi se pri nas rad naučil pekovski vajenček presenečenemu pripraviti in speči sončno poticol« vratarju in je stal kmalu nato v Mojster pa je pogledal Janka in princeskini sobi. Tam je sedela menil: princeska na ličnem prestolčku in »Moj ljubi Janko, tega, česar nas je bila tako žalostna, da se je ma- prosiš, ti na žalost ne morem izpol- lemu Janku kar skrčilo srce. niti, zakaj sončna potica je nebe- Btž je odgrnil prtiček, s katerim ško pecivo in ni namenjeno ljudem je bil v nebesih pokril čudcžno po- na zemlji. Samo tistim otrokom, ki tico, in pomolil krožnik princeski so rojeni na velikonočno nedeljo, »Da, to je prava medena potica, med njimi je tudi princeska iz tvo kakor sem jo jedla v sanjah!« je je dežele, je enkrat v življenju da- vzkliknila princeska, ko jo je po- no, da smejo pokusiti v sanjah to kusila. Nato je kar poskočila s pre- pecivo. Ker pa si ti, Janko, pogu- stolčka in vsa srečna objela vajen- men in pameten deček, ti hočem čka. kot nagrado za tvoj trud izjemoma Tedaj je ta naglo odvezal svoj podariti sončno potico, da jo od- beli predpasnik — kaj bi ga še no- neseš princeski.« sil, če je dobil pol kraljestva in Ko je nebeški pekovski mojster princesko! to povedal, je poklical angelčka, ki Čez eno leto, ravno na princeskin je ravno hitel mimo z lepo, rume- rojstni dan, so praznovali poroko. norjavo, še toplo potico na krož- Svečano in ubrano so zvonili veli- niku, in jo dal srečnemu vajencu konočni zvonovi, ko sta stopala v roke. Zelo vzradoščen in presre- Janko in princeska med velikan- čen se mu je Janko zahvalil. Angel skim navdušenjem zbrane množice pa ga je spremil do zvezdic, ki so v okrašen božji hram... ga vzele v svojo sredo in mu sve- Janko je postal pozneje tudi tile po lestvi navzdol. kralj in oba sta še mnogo, premno- Na hribu jih je pa že čakal Ve- go let zdrava, srečna in zadovoljna ter. »Dolgo vas ni bilo«, je rekel praznovala Veliko noč ... * ¦ *