OSREDNJA KNJIŽNICA Celje - skladišče D-Per 28/2007 Leto IX številka 8 cena 1,46 EUR / 350 SIT 29. avgust 2007 Vlada na julijskem obisku v SSD.............................str. 11 Po hmeljski poti 353 pohodnikov.............................str. 12 Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v trgovini Brglez. Neurje in toča obrala letino Minister Podobnik in župan Balant ob ogledu razdejane šole v Braslovčah Neurje, ki je v občinah Spodnje Savinjske doline, najbolj pa v Občini Braslovče, divjalo 17. avgusta, svoj »uvod« pa je imelo že 8. avgusta, je tik pred začetkom obiranja hmelja mnogim hmeljarjem docela uničilo letino in jih zaradi množice podrtih žičnic tudi trajno oškodovalo, ogromno škode pa je povzročilo tudi drugod. Med najbolj poškodovanimi stavbami je braslovška osnovna šola, škodo ocenjujejo na več kot milijon evrov. V dneh od ujme so si prizorišče ogledali že vsi odgovorni, od KGZ do vlade. Prejšnji četrtek si je najhuje prizadeta prizorišča v braslovški občini ogledal Janez Podobnik. Ob tem je povedal, da so se po zadnji redni seji vlade že sestali ministri, pristojni za državno pomoč oškodovanim v neurju, to so ministri za šolstvo, obrambo, kmetijstvo, okolje in fi- nance. Vse pristojne službe bodo že v teh dneh za vlado pripravile prvo poročilo o škodi, na osnovi katerega bo vlada iz proračunskih prihrankov namenila sredstva za nujna interventna dela. Ministrstvo za okolje bo po sklepu vlade naredilo sanacijski program, ki ga bodo po zagotovilu ministra Podobnika skušali narediti prej kot v treh mesecih, kolikor je rok za pripravo. Pozitivno pri tem po njegovih besedah je, da so prav v teh dneh v vladnem uradnem postopku manjše spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, v katerega bodo vnesli določilo, po katerem bodo do sredstev upravičene tudi hmeljske žičnice. Minister je predstavil tudi dogovor pristojnih, da se bodo odpadki s hmeljišč (problematične so predvsem vrvice) strokovno in za normalno ceno odpeljali na odlagališče v Bukovžlak. Več o ujmi na str. 8, 9 in 28. K. R„ L. K. Pouk drugače Letošnje šolsko leto se bo za večino (blizu 5000) šolarjev 8 matičnih in 9 podružničnih šol začelo kot običajno. Vsaj dve skupini šolarjev pa bosta letos začeli drugače. Medtem ko bodo po 130 letih šolarji podružnične šole na Ponikvi sedli v klopi nove šole, bodo njihovih braslovški vrstniki zaradi ujme, ki je na šoli povzročila škodo na strehi, v prostorih in poškodovala opremo, začeli razseljeni po različnih lokacijah, in sicer na podružničnih šolah, v prostorih občine in župnišča. Braslovška šola naj bi bila obnovljena do konca septembra. Ker pa ena nesreča ne izključuje druge, morajo biti prav vsi v teh dneh še posebej pozorni na to, da se na cestah po dvomesečnem poletnem premoru nahaja več otrok. Več na str. 8. L. K. Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66 Nagradna igra za nakup nad 8,35 €! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Metka Klinc, Nova Cerkev 23 2. Aljaž Topič, Šempeter 14/b 3. Mira Puhič, Zabukovica 156/c. TRGOVINA VERONIKA Sv. Lovrenc 24, Prebold Tel. 031 705 109, 572 43 25 NUDIMO VAM * VSE ZA STREHO, OPEČNE IN BETONSKE KRITINE, PLOŠČE ESAL, TEGULO, . SEKUNDARNE KRITINE: GRAMAFLEKS, TYVEK, DIFLEX . KRIVLJENJE OBROB, ŽLOT do 6 m (možna dostava na dom), . ŽLEBOVE IN OSTALA KLEPARSKA DELA, . VSE VRSTE PLOČEVIN, *’* UGODNE CENE - PREPRIČAJTE SE! *** Del. čas: vsak dan od 7. do 18. ure, sobota od 7. do 12. ure. KOTfllK GRRDNJC IN SUKOPICSKRRSTVO 21» o Komis GSM 041/612 283 Telefon/Fox 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 E-mail igor.kotnik@siol.net Igor KOTNIK, s.P. Nikole Tesla 6, 3310 Žalec ■ SUKOPLESKRRSKA IN ZIDRRSKR DELA - IZDELAVA VSEH VRST FASAD (TOPLOTNE FASADE, KLASIČNE FASADE) - ADAPTACIJE, OMETI IN ZUNANJE UREDITVE - DELA NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO :A objela. S tistim trenutkom je bilo njegovo življenje spremenjeno. Zgodile so se stvari, ki se ne bi smele. Sploh ga ni zanimalo dejstvo, kako zelo ga boli glava, kako komaj Čuti noge. Izgubil je prijatelja... za vedno. Čez nekaj dni je bil Nikov pogreb. Andrej je bil uničen. Ko je prišel na pokopališče, je komaj zadrževal solze. Ko je pogrebec spuščal žaro v zemljo, se mu je zdelo, kot da vse skupaj samo sanja ... da se bo kmalu prebudil in bo vse po starem. A vedel je, da ne bo tako. Tam so bili vsi sošolci, prijatelji, Nikovi sorodniki ... Vsi so bili vidno na tleh... a on je bil kriv. On je bil edini, ki bi lahko vse to preprečil... Tanji ni mogel niti pogledati v oči. Ubil je človeka, za katerega je bila zmožna storiti marsikaj. Niti opravičiti se ji ni zmogel. Samo stal je tam in se utapljal v krivdi. A očitno je imela Tanja sposobnost branja misli. Po koncu obreda, ko se je večina že odpravila s pokopališča, je stopila do njega. Andrej se je rahlo prestrašil, ko je zagledal njene kot morje modre oči, ki so se utapljale v oceanu solz, a ji jih je nekako uspelo zajeziti. " Veš, nisi ti kriv," je prebila tišino. "Da ne?" je odvrnil Andrej. " Če ne bi bil tako šibak, bi ga lahko rešil, lahko bi poskrbel, da bi rešilec prispel, ko je bil še... živ." Na zadnji besedi se mu je zlomil glas. "Ni res," je odvrnila Tanja. "Če bi lahko ostal pri zavesti, tudi bi... pa nisi mogel, to ni tvoja krivda." " Če ti tako praviš," je odsotno odvrnil. "Veš, življenje je princ na črnem konju. Nikoli ni popolno, nekaj vzame, a nam tudi nekaj da... Ne smemo spregledati podarjenega v obupu za izgubljenim." In odšla je. Andrej ni razumel skoraj ničesar, kar mu je ravnokar dejala. Šele zdaj, ko je sedel pred hišo, vdihaval poletni zrak in občudoval lepoto zahajajočega sonca, je razumel. Izgubil je veliko... ta "princ na črnem konju" mu je vzel ogromno, a našel je podarjeno... Samo zazrl se je v modrino njenih oči, poslušal njen glas, pa je ugotovil... Življenje nas nikoli ne pusti praznih rok... Anja Silovšek, 9. a OŠ Polzela Podružnična OŠ Tabor y Okrogla miza o branju Slovica za Novi klošter Del udeležencev srečanja Graščina Novi klošter v Založah pri Polzeli je že nekaj let središče bolj ali manj uspešnega delovanja sloven-sko-švicarskega prijateljstva ali društva Slovica. Pobudnik za mednarodno kulturno sodelovanje je bil Tarugot Bi-derman iz Švice, ki je osebni prijatelj zdravnika Paula Panna, sina nekdanjega lastnika graščine Novi klošter. Na graščinskem dvorišču so se že desetič zbrali slovenski zdomci, ki živijo v Švici, in nekaj domačih gostov. S simboličnim prižigom kresa ter pozdravom gostitelja Traugota Bidermana so srečanje nadaljevali v sproščenem pogovoru. Pred tem je bil v dvorani Novega kloštra posvet o prihodnosti sloven-sko-švicarskega združenja, društva Slovica, ustanovljenega leta 1992 v Sloveniji. Dogovorili so se, da bodo prihodnji mesec pripravili občni zbor društva, na katerem naj bi začrtali nove smernice delovanja in skupaj z Občino Polzela iskali možnosti obnove graščine Novi klošter. Obstajajo pisni podatki, da je bila v Novem kloštru prva univerza na Slovenskem. Čeprav si Traugot Biderman že vrsto let vztrajno prizadeva in s svojimi prihranki obnavlja posamezne graščinske prostore, bo potrebno pripraviti tržno naravnan program celovite rešitve območja. Morda je del te rešitve tudi pobuda za ustanovitev sklada Novi klošter kot središča inter-kulturalnih srečanj. T. Tavčar Zlata Kosa V Studencah pri Ponikvi sta petdeset let skupnega življenja praznovala zakonca Franc in Marija Kos, po domače Jeranova ate in mama, ki sta dajala toplo družinsko gnezdo sedmim otrokom. Franc in Marija Kos, rojena Breci, sta zlato zavezo potrdila v cerkvi sv. Pankracija na Ponikvi, kjer sta domači župnik Anton Krašovec in Marijin brat župnik Franci Bred darovala jubilejno sveto mašo. Odrekla sta se darilom v korist vitraja z motivom A. M. Slomška v farni cerkvi na Ponikvi. Marija se je rodila v številni kmečki družini v Črnovi pri Velenju, kjer se je naučila poštenega in trdega dela. Njena želja je bila postati učiteljica. Čeprav učitelji- ca ni postala, je to vlogo najprej izvrstno opravljala kot mati svojim otrokom, danes pa tudi svojim petnajstim vnukom. Marija je bila zelo dobra kuharica. Njena odlika je tudi lepa pisana beseda, zato jo krajani večkrat naprosijo, da napiše kakšen govor za slovo od pokojnika, ob sprejemu cerkvenih dostojanstvenikov. Marijin mož Franc Kos, domačin po rodu, se je rodil kot zadnji, osmi otrok številne Jeranove družine. Zaznamujejo ga smisel za organizacijo in delo z ljudmi, ljubezen do domače slovenske zemlje, smisel za lepo in urejeno okolje ter izreden dar za glasbo. Je samouk v igranju na diatonično harmoniko - frajtonerico. Že v mladosti si je želel igrati na orgle, vendar je življenje ubralo drugo pot. Njegova želja se uresničuje preko njegovih hčera in vnukinj. Franc Kos je veliko pripomogel k razvoju kraja. Kar 32 let je bil cerkveni ključar in je organiziral nakup dveh zvonov, gradnjo Slomškovega doma na Ponikvi, obnovo župnišča, prenovo farnega hleva v etnološki muzej in temeljito obnovo farne cerkve. Poleg tega se je aktivno vključeval v razvoj infrastrukture v kraju, njegove velike zasluge so izgradnja ceste Velika Pirešica-Ponikva, telefon na Ponikvi in vodovod. Njuni otroci se z veseljem spominjajo lepih trenutkov skupnega družinskega življenja, še posebej ob praznikih, kot sta božič in velika noč. Takrat je mama Marija znala s skromnostjo pričarati slovesno vzdušje in speči najboljšo potico na svetu. Ob večerih, ko so se otroci greli ob krušni peči, pa je ate Franc vzel v roke harmoniko ali sedel za star klavir in spremljal njihovo družinsko petje znanih slovenskih ljudskih in nabožnih napevov. D. Naraglav Skupinska slika svatov z jubilantoma Srečanje malih maturantov Na Osnovni šoli Polzela so se zbrali učenci, ki so pred petdesetimi leti kot zadnja generacija opravili malo maturo. Do takrat so namreč učenci hodili v štiriletno osnovno šolo, nadaljevali štiriletno nižjo gimnazijo in potem opravljali malo maturo. Zadnjih malih maturantov je bilo na Polzeli leta 1957 enaindvajset. Tokrat so se zbrali prvič, si pripovedovali svoje življenjske zgodbe in obudili spomine na lepe stare čase. Na srečanje jih je prišlo trinajst, štirje so že pokojni, nekateri pa so tako oddaljeni, da se srečanja niso mogli udeležiti. Pomočnica odpravili na Goro Oljko, kjer so ravnateljice Simona Tomšič jim imeli družabni del srečanja, je razkazala šolo, nato pa so se T. Tavčar Skupinska slika vseh udeležencev srečanja S smehom brez zdravil »Dvakrat na dan se je treba od srca nasmejati, pa človek ne potrebuje nobenih zdravil!« je še vedno vodilo Lovrenca Ogrisa iz Podvina pri Polzeli, ki je te dni praznoval 90. rojstni dan. Po njegovem videzu sodeč, to pravilo najbrž res drži. Kljub letom je še vedno zelo pri močeh, vedrega duha in iskrivih misli. Ob prazniku so ga na domu, kjer živi skupaj z ženo in z družino sina Lovra, obiskali župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, predsednica društva upokojencev Gertruda Terčak in predsednica Občinskega odbora Rdečega križa Olga Hočevar, za veselo razpoloženje pa so poskrbeli vaški pevci in harmonikar Franci Ožir. Ena od modrosti jubilanta je tudi, da v starosti lepi spomini držijo človeka pokonci. In spo- minov, lepih pa tudi manj lepih, se je njemu v devetdesetih letih nabralo zares obilo. Seveda se kot vsi rad spominja veselih dogodkov in okrogli jubileji so kot nalašč za njihovo oživljanje. Lovro, kot ga vsi imenujejo, je najprej obudil spomin na svoja otroška leta v Kotljah pri Ravnah na Koroškem, kjer ga je mati učila poštenja, strogosti do sebe in drugih ter delavnosti. Njegov oče, lovec, ga je popeljal v svet narave, mu vcepljal lovsko znanje, etiko in ljubezen do narave. Leta 1936 se je pridružil zeleni bratovščini, med vojno je bil kot podoficir jugoslovanske vojske poslan v ujetništvo v Nemčijo, pozneje pa na težaško delo v Železarno Ravne. Lata 1943 se je pridružil partizanom in se je z njimi bojeval na Koroškem, na Pohorju in v Zgornji Savinjski dolini. Po kon- čani vojni je končal gozdarsko šolo. Kot gozdar je služboval po raznih krajih Slovenije, v lovskih družinah, opravljal številne naloge, nazadnje tudi na Polzeli, kjer je bil predsednik nadzornega odbora LD Polzela, kot strasten ribič pa tudi član nadzornega odbora RD Šempeter. Za svoje delo je prejel številna priznanja, med drugim tudi znak za lovske zasluge z redom tretje stopnje LZ Slovenije. Najbolj ponosen pa je na svojo lovsko trofejo 300 kilogramov težkega medveda, ki ga je 3. novembra 1956 uplenil na Menini planini. Medved naj bi bil star najmanj trideset let. Druga stran njegovega življenja, pravzaprav najpomembnejša, pa je bila njegova družina. Vesel je, da so vsi, njegova žena in trije otroci, Lovro, Franci in Marjana, še živi in zdravi. Otroci so si že pred leti ustvarili družine, dedku in babici pa lepšajo jesen življenja vnuki. T. Tavčar Lovro Ogris zgosti Alojzija Levovnik praznovala Leta 1914 se je v Studencih pri Ponikvi, očetu Francu in mami Katarini, kot tretja od devetih otrok rodila Alojzija Verdev -Anžuhova Lojzka. Na njen 93. rojstni dan so jo na njenem domu v Veliki Pirešici obiskali predsednica KO Rdečega križa Galicija Dragica Tratnik, predsednik sveta KS Galicija Jože Kruleč, predsednik DU Galicija Jože Kruleč st., predsednik KD Galicija Peter Vipavec in nekdanji sosed Niko Cokan. Alojzija Levovnik je svoje otro- štvo preživljala na Ponikvi, kjer si je nabirala tudi prva znanja in se soočala s težkim življenjem. Skoraj vse življenje je garala na zemlji in si na ta način služila svoj vsakdanji kruh. Prvega življenjskega sopotnika je vzela druga svetovna vojna, življenjska pot drugega moža Pavla pa se je končala kmalu po poroki leta 1952. Iz te zakonske zveze se je rodila hči Majda. Danes živi Alojzija skupaj z vnukinjo Adrijano in njeno družino. Alojzija je zelo vesela, da jo obkrožajo še vnukinja Jasmina, pravnuka Matej in Staš ter pravnukinja Nina. Hvaležna jim je za skrb, saj bi brez njihove pomoči težko živela doma. D. N. Frančiška Porle dočakala 90 let V Občini Prebold se je v klub starostnikov konec prejšnjega meseca, natančneje 29. maja, »vpisala« tudi Frančiška Porle iz Sv. Lovrenca, ki že deset let živi v Domu upokojencev Polzela. Ob njenem rojstnem dnevu so jo obiskali predstavniki Društva upokojencev Prebold, predsednik Ivi Stepišnik, Milica Jaklič in Erika Gominšek. Frančiška je bila rojena v družini petih otrok, dvakrat se je poročila, vendar svojih otrok ni imela. Bila je dobra krušna mati moževi hčeri Marici, ki jo je z vem srcem in ljubeznijo vzela za svojo. Nekaj let je Frančiška delala v Tekstilni tovarni Prebold, potem pa je gospodinjila in delala na zemlji. Njeno življenje je potekalo v družinskem sožitju z možem, pastorko Marico ter njeno družino. Pred desetimi leti je bila operirana na kolkih in odločila se je za življenje v domu upokojencev, kjer zanjo lepo skrbijo, redno pa jo obiskujejo tudi njeni najdražji. D. Naraglav SAVINJSKE ZGODBE avgust 2007 25 Brez Vranskih večerov ni avgusta S« ~ ',-a ISSt . «L . ■ÉK* 'vtiUMJC ] „ rf? -n ji JUŠ ^ Sam FfJb I f j*. ji VlüMrk V&, K UT m*- irfU1 ÜT /Wm Mfe / ** ' anž \ |||J2y J ■ 'Ji , Up reg» i fila ij < jJÉj fr.reažžsi \ ri 1 i 11 r II ujft. _ H fe —^ » L2L Y 4P r- ' V * itjšNL < * ^M. ! WO ■ V' Nastop Dorija in Nuše Derende, Irene Vrčkovnik in ansambla Robija Zupana Vransko so tudi letos avgusta preplavili glasba, petje, ples, zabava. Prvi letošnji večer Vranskih poletnih večerov je bil v znamenju vsakoletne prireditve podjetja Brglez Zvestoba se nagrajuje, na kateri so za ples in zabavo skrbeli ansambel Mira Klinca, ansambel Dobrovnik, ansambel Rimljani in Klobasekov Pepi s svo- jim Bik Bandom. Glavni organizator Roman Brglez je izžrebancem podelil 22 potovanj v Berlin na obisk k župniku Doriju in vikend paket v Termah Radenci za dve osebi. Prvo avgustovsko nedeljo je zaznamovala tradicionalna maša župnika Izidorja Pečovnika - Dorija, po maši pa že četrti Vranski Oktoberfest. Mašo, ki jo je spremljalo približno 2500 ljudi, so s svojimi nastopi obogatili Andrej Šifrer, Irena Vrčkovnik, cerkveni pevski zbor Župnije Vransko in Miro Klinc, ki je tokrat znova prevzel vlogo ceremonierja in skrbel za nemoten potek maše. Pri bogoslužju so sodelovali še domači župnik Jože Turinek, pater Ivan Arzenšek, župnik iz Mislinja Martin Tajnik, misijonarski duhovnik Jože Grošelj iz Zambije in še nekateri. Na Vranskem Oktoberfestu so za ples in zabavo skrbeli ansambel Robija Zupana, Irena Vrčkovnik, Godba Pivovarne Laško z mažoretkami in Miro Klinc ter folklorna skupina z Vranskega. Posebej je navdušila Nuša Derenda, prijetno pa so presenetili še župnik Izidor Pečovnik - Dori, Majda in Marjan Petan in Ines Lukman. D. Naraglav Turbo in rock za 6000 ljudi Drugi avgustovski vikend sta na Vranskem v okviru Vranskih poletnih večerov odmevala turbo in rock. Klub mladih Vransko na čelu s svojim predsednikom Aleksom Reberškom in številnimi sponzorji se je znova izkazal kot izvrstni organizator zabave mladih in vseh tistih, ki jim je pri srcu tovrstna glasba. Na prvem večeru, posvečenem turbo glasbi, so nastopili ansambel Skuter, ansambel Zakapa ne in Atomik Harmonik. Drugi večer je bil v znamenju rock glasbe. Nastopili so ansambel Aperion, Dan D, legendarni in nenadomestljivi rocker Pero Lovšin, ki je vsakoletni glasbeni gost prireditve Vransko Summer night, ter skupina Šank rock, ki je skoraj dvignila šotor od navdušenja množice obiskovalcev. V dveh večerih se je pod velikim šotorom zbrala najmanj 6000 glava množica obiskovalcev. D. Naraglav Pri 91 pod oblake Pavla Terglav iz Zgornjih Grušovelj, ki ji domači preprosto rečejo kar Oma, je ob rojstnem dnevu svojega vnuka Damjana Tavčerja, ki so ga praznovali na vzletišču v Kaplji vasi, obrnila še en zanimiv list v svojem življenju. Pri svojih 91 letih se je namreč prvič v življenju podala pod oblake in kot »kopilotka« svojega vnuka Damjana prvič v življenju videla panoramski razgled Savinjske doline. Takoj po pristanku z ultra lahkim letalom je na vzletišču v Kaplji vasi pri Preboldu dejala: »Želela sem si, res sem si želela, vendar me je bilo malo strah. Zdaj bi ponovno šla, saj je tam gor res lepo. Če bi vedela, kako zanimivo je gledati z višine hiše, kraje in polja in vse, kar je pod tabo, najbrž ne bi čakala tako dolgo. Zdaj se mi je uresničilo tudi to. Zelo sem vesela, da se je to zgodilo in da sem svojemu življenju dodala tudi to izkušnjo.« Pavla Terglav je kljub svojim letom in bolezni še vedno steber dobre volje in optimizma med svojimi domačimi in vsemi, ki jo poznajo. Po tem poletu z avionom zna povedati še kaj več, saj je med redkimi, ki se pri teh letih podajo pod oblake. D. Naraglav Skupaj 50 let Anica in Stanko Pišek iz Marija Reke sta zelo mladostna dočakala zlati jubilej svojega zakonskega življenja. Ta lepi dogodek sta slovesno proslavila, in sicer s civilno zlato poroko, ki sta jo v preboldskem hotelu opravila matičar Henrik Krajnc in župan Občine Prebold Vinko Debelak, cerkveno pa v župnijski cerkvi v Marija Reki župnik Damjan Ratajc. Stanislav oziroma Stanko, kot ga kličejo domači in znanci, se je rodil leta 1933 kot zadnji izmed desetih otrok pri Dušakovih, kot se še danes reče po domače njegovemu domovanju. Leta 1953 je odšel k vojakom, nato pa se je za nekaj časa zaposlil v Rudniku Zabukovica, potem pa ostal doma in prevzel kmetijo. Med tem časom je spoznal štiri leta mlajšo Anico Pavčnik, ki se je rodila v Lipnem Dolu kot šesta od osmih otrok. V zakonu sta se jima rodila sinova Stane in Roman. Kmalu po rojstvu prvorojenca je Stanko zbolel in za leto dni odšel na zdravljenje v Novo Celje, Anica pa je skrbela za kmetijo, sina, taščo in Stankovega bolnega brata. Kmetija, čeprav 20 hektarjev velika, ni dajala dovolj zaslužka, zato se je Anica leta 1960 zaposlila v Tekstilni tovarni Prebold in se leta 1990 upokojila. Zlatoporo-čenca živita sama in skrbita za kmetijo, pri čemer jima seveda pomagata tudi sinova. T. T. Zlatoporočenca sta po poroki nazdravila s pričama, sinovoma Stanetom in Romanom, z županom Vinkom Debelakom in matičarjem Henrikom Krajncem Rada v veseli družbi Jubilej Ivana in Mire Slavka Cimperman z gosti Med najstarejšimi občankami Občine Polzela je Slavka Cimperman iz Podvina, ki je te dni praznovala 95. rojstni dan. Ob tem visokem jubileju so jo obiskali župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, predsednica Društva upokojencev Polzela Gartruda Terčak, predsednica Rdečega križa Olga Hočevar in vaški godci - Oljčnikovi. Jubilantka je svoje goste z veseljem sprejela, s svojo is- krivostjo in dobro voljo pa dokazala, da tudi tako visoka leta niso ovira za dobro razpoloženje. Ob tem je seveda stekla beseda o njenem otroštvu, mladosti in zrelih letih. Povedala je, da se je rodila v številni kmečki družini kot šesta izmed otrok v Rečici ob Paki. Že davnega leta 1003 se je primožila na Cimpermanovo, po domače Malikovo kmetijo. Rodila je tri sinove, Milana, Janka in Borisa, zdaj pa je že kar 37 let vdova. V teh dolgih letih je doživela vsega na pretek. Bili so hudi časi, bile so bridkosti, ob tem pa vedno tudi srečni in veseli dogodki. Teh se je vedno znala veseliti, one druge pa je prav tako prenašala voljno in z dobro voljo. Morda je prav to tisti, tako iskani recept za dolgo življenje. Slavka tudi zdaj rada zahaja v veselo družbo, veseli se obiskov svojih sinov, njihovih otrok ter vnukov in pravnukov pa tudi prijateljice in prijatelji so njeni redni gostje. Ob tem visokem jubileju so ji tudi tokratni obiskovalci v svojem in v imenu vseh soobčanov zaželeli še veliko zdravja in dobre volje in jo obdarili. T. T. Mira in Ivan Serdoner iz Ločice ob Savinji sta te dni praznovala 50. obletnico poroke. Svoj praznik sta preživela v krogu najožjih družinskih članov. Med zla-toporočno mašo na Brezjah sta si zlatoporočenca ponovno izmenjala prstana. S praznovanjem pa so nadaljevali na Bledu. Svojo zakonsko zvezo sta Mira in Ivan sklenila v Preboldu, kjer sta nekaj časa tudi živela, leta 1960 pa sta se preselila v Ločico ob Savinji, v Ivanovo rojstno hišo, kjer živita tudi danes. V zakonu so se jima rodili trije otroci, Mojca, Jana in Andi. Ko se je družina povečala, je Mira opustila delo šivilje in se popolnoma predala gospodinjskim opravilom in delu na kmetiji. Le tu in tam je za bližnje še kaj sešila. Ivan se je ukvarjal z av- toprevozništvo, predano pa je vrsto let kot predsednik vodil Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline in aktivno sodeloval tudi v drugih društvih. Zdaj jima življenje lepšajo vnukinje Saša, Nika in Sabrina ter vnuk Anže. Ob njunem jubileju so jima mnogi zaželeli še veliko lepih in zdravih skupnih let. T. Tavčar SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, (041) 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI ZA OSEBNA, LAŽJA TOVORNA VOZILA, TRAKTORJE, DELOVNE STROJE IN MOTOCIKLE KRIVLJENJE TANKOSTENSKIH CEVI IZDELAVA RAZNIH KOVINSKIH IZDELKOV PO NAROČILU Zlatoporočenca Mira in Ivan Serdoner Nova podoba in vsebina Grad Komenda na Polzeli Grad Komenda na Polzeli se omenja v neki oglejski listini že leta 1149. Od leta 1263 do 1780 je bil v rokah malteškega viteškega reda, v kasnejših dobah pa je doživljal sicer različne usode, vseskozi pa s svojo dominanto lego, stavbno zgodovinskimi značilnostmi ter stilnimi prvinami predstavlja pomemben kulturni in zgodovinski spomenik. Posebnost gradu je tudi antični lev iz pohorskega marmorja, postavljen na stopnišču ograje ob glavnem vhodu. Zahvaljujoč dejstvu, da je nazadnje služil kot stanovanjski objekt, se je ohranil do današnjih dni. Občina Polzela je namenila gradu Komenda posebno mesto in novo vsebino. Kar nekaj let je preteklo, da so bile opravljene vse stavbno zgodovinske raziska- ve, s katerimi so odkrili, zlasti v kletnih prostorih, številne prvine gotske arhitekture in ohranjeno romansko jedro. Na osnovi konservatorskega programa in smernic je bil izdelan projekt obnove, po katerem naj bi bili kletni prostori namenjeni za turistično in gostinsko dejavnost, v pritličju bodo učilnice glasbene šole z možnostjo večnamenske uporabe, tudi za manjše koncerte in recitale. Na podstrešju pa bo prostor za občinsko knjižnico, obnovljena pa bo tudi najstarejša sušilnica za hmelj in prostor za stalno razstavo malteškega viteškega reda. Po pridobitvi vseh soglasij za obnovo gradu Komenda je občina že pridobila gradbeno dovoljenje. S tem projektom se je v okviru razvojnega programa savinjske regije za obdobje 2007-2013 prijavila na razpis za državna sredstva. Gradbena dela naj bi se začela še v tem letu, saj je že čas, da tudi najstarejši objekt na Polzeli v doglednem času dobi novo podobo. T. Tavčar 250 let cerkve na Gori Oljki Gora Oljka se prvič omenja v 13. stoletju kot Križna gora. V letu 1754 je bila sklenjena pogodba, po kateri je šoštanj-ska gosposka darovala del svojega ozemlja Malteškemu viteškemu redu na Polzeli. Cerkev so gradili v letih 1754 do 1757 pod vodstvom Janeza Nepo-muka Mayerja deloma na živi skali, deloma na umetno izravnanem svetu. Cerkev je postala zelo privlačna, še posebej, ko je v letih 1760 do 1770 baročni kipar Ferdinand Gallo izdelal oltar iz večjih kosov lipovih tramov, iz katerih je rezbaril ornamente po celotnem oltarnem nastavku. Vrhunec vsega pa je rokoko tabernakelj z mizo, okoli katere sedijo z Jezusom apostoli pri zadnji večerji. Obisk cerkve je bil tako velik, da so bili leta 1763 nastavljeni trije, pozneje pa celo več duhovnikov. Vendar je jožefmizem romanje kmalu prekinil. Začela se je razprodaja. Ko pa so hoteli vzeti zvonove, so se domači kmetje uprli. Dosegli so, da je bila cerkev ponovno usposobljena za občasna maševanja. Leta 1837 je v cerkev udarila strela. Zgorela sta ostrešje in zvonik. Pri obnovi so žene in dekleta nosile opeko iz Šmartnega, s Polzele, iz Šempetra in tudi Žalca na Goro Oljko v jerbasih in koših. V polzelski župniji se že dalj časa pripravljajo na praznovanja 250-letnice postavitve cerkve svetega Križa na Gori Oljki. Praznovanje bodo pripravili prihodnji mesec (od 14. do 16. septembra). V ta namen so se že pred devetimi leti začela obno- vitvena dela na cerkvi. Potem ko sta bili obnovljeni kupoli zvonika, letos pa streha med zvonikoma, so lani zaključili z večletnimi deli na glavnem oltarju, ki sodi med najboljša dela baročnega kiparja, restavriranje slike slikarja Fortunata Berganta pa opravljajo v Mariboru. Gora Oljka je namreč dobila ime prav po tej sliki, na kateri je upodobljen Jezus na Oljski gori. Slika bo za obletnico dobila posebno mesto v cerkvi. T. T. Zbiranje slikovnega gradiva Zahodni del Savinjske doline so v srednjem veku najbolj zaznamovali gradovi Libenštajn nad Preboldom, Ojstrica nad Lokami pri Taboru, Senek na Vimperku in Žovnek v Podvrhu. Vsi so bili v lasti svobodnih gospodov z Žovneka. Kulturnozgodovinsko društvo Žovnek Braslovče že nekaj let zbira različno slikovno gradivo, ki je neposredno povezano z gradom Žovnek. V letu 2007 je kandidiralo za sredstva Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, potrebna za razstavo. Ministrstvo je program ocenilo za tako kakovosten, da se ga je odločilo finančno podpreti. Zlasti v zvezi z gradom Žovnek je v preteklosti nastalo nekaj grafičnih upodobitev, razglednic in predvsem po drugi svetovni vojni veliko fotografij. Od ostalih je tega manj. Kulturnozgodovinsko društvo Žovnek zbira slikovno gradivo za razstavo in katalog, ki bo izšel ob tej priložnosti. S tem člankom se obračajo na bralce Utripa, če imajo kakršno koli slikovno gradivo ali fotografije, posnete pred letom 1990. Obvestite jih lahko na telefon 570 90 58. Vsaka pomoč bo zelo dobrodošla. Rudarski muzej v Libojah Dr. Jože Hribar (prvi z leve) skupaj s predsednikom KS Urošem Feldinom, »kamera-dom« Ivanom Skokom in podžupanjo Ivico Čretnik po odkritju informativne table Etnološko društvo Srečno iz Griž, ki ga vodi dr. Jože Hribar, je tudi letos poskrbelo za novo pridobitev ohranjanja in varovanja dediščine nekdanjega rudarskega revirja Zabukovica - Liboje. Tokrat je ob svojem rudarskem prazniku (3. julija) in 35-letnici zaprtja rudnika v Libojah predalo namenu rudarski muzej na prostem pri Podružnični osnovni šoli Liboje, kjer je že stalo spominsko obeležje, jamski voziček - hunt, ki je spominjal na čase rudarjenja v tem kraju. Etnološko društvo Srečno ima v svoji domeni ohranjanje in negovanje rudarskih izročil ter krajevnih etnoloških posebnosti obrobja Spodnje Savinjske doline pod severnim posavskim hribovjem. Skrbi za zavedanje etnološke dediščine v lokalni in širši javnosti. Društvo aktivno ljubiteljsko deluje na področju turizma, skrbi za razvoj lokalnega turizma, urejeno ter prijazno bivalno okolje in turistično ponudbo kraja. V preteklih letih je društvo doseglo vidne rezultate, ki se kažejo z ureditvijo rudarskega muzeja v Domu Svobode Griže (2004), v postavitvi rudarskega muzeja na prostem pri OŠ Griže (2005) in z ureditvijo rudarskega parka z muzejem na prostem v Za-bukovici. Dr. Jože Hribar in Etnološko društvo Srečno sta prejela Savinovo plaketo za velike dosežke pri ohranjanju kulturne dediščine in rudarskih izročil. Letos so bile na vrsti Liboje, kjer se je rudarilo skoraj dve stoletji. Rudarski muzej je urejen v brezovem parku ob šoli, kjer je od leta 2000 jam- ski voziček s tablico in letnicama 1799-1972, ki označujeta začetek in konec obratovanja libojskega premogovnika, in tablico z datumom 1. maj 2004, ki spominja na vstop Slovenije v EU ter na internacionalni delavski praznik 1. maj, ki je tudi dan KS Liboje. V parku stoji podobna, vendar precej manjša lesena skulptura varuha preteklosti in glasnika bodočnosti, ki je delo upokojenega rudarja in ljubiteljskega kiparja Vinka Kovačeca. Na slovesnosti ob predaji rudarskega parka in muzeja svojemu namenu je sodelovala veteranska rudarska četa, ki je na prizorišče prikorakala ob zvokih Godbe Liboje. Kulturni program so poleg pihalne godbe obogatile skupina Ubrane strune in recita-torka Vera Kumerc. Zbrane je najprej nagovoril predsednik Etnološkega društva Srečno in vodja rudarskega muzeja dr. Jože Hribar, ki je predstavil delo in aktivnosti v tem projektu in se zahvalil vsem, ki so pripomogli k uresničitvi le-tega. S čestitkami in pozdravi sta slovesnosti dala svoj pečat tudi predsednik KS Liboje Uroš Feldin in v imenu občine in župana Posedela podžupanja Ivica Čretnik. Vsi govorniki so skupaj z rudarjem Ivanom Skokom odkrili informativno obeležje z napisom Rudarski muzej Liboje. D. Naraglav NAROČILU EUR/m* JUBIZOL, do zaključnega sloja popust na ročno orodje TRIUSO za imetnike k TOPKARTICE stiropor PO NAROČILU EUR/m* Fasada JUBIZOL, izolacija stiropor 8 cm, sistem do zaključnega sloja open • - Akcija fasade od 27. 08. do 08. 09. 2007 PO NAROČILU 18,97 EUR/m* Fasada OPEN, z zaključnim slojem NAN0P0R PUTZ 2 mm K, izolacija stiropor 8 cm + 2 cm gratis SAM d.O.O. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje PC Jarše. Preserska cesta 1. Zg. Jarše. 1235 Radomlje, tel: 01 729 88 00 PC Latkova vas. Latkova vas 84. 3312 Prebold, tel.: 03 703 27 00 PE Nazarje. Lesarska 26. 3331 Nazarje, tel.: 03 839 27 60 PE Stranje. Zg. Stranje la. 1242 Stahovica, tel: 01 729 62 82 PE Trbovlje. Bevško 3a, 1420 Trbovlje, tel.: 03 561 47 80 www.sam.si sam "D to pelo m skupina Za male in velike mojstre. Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v junijski številki Utripa: HOTEL-ŽALEC-V-DOLINI-ZELENEGA-ZLATA- JACUZZI- V-HOTELU-ŽALEC-JACK-POT-V-CASINOJU-RUBIN. Izžrebani nagrajenci: 1. Anej Kac, ul. Tabornikov 35, Maribor, 2. Gordana Vede, Sončna ul. 36, Šempeter, 3. Vlasta Kvartuh, Na Zelenici 13, Prebold. Nagrajenci prejmete vrednostne bone v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa je FLECK, d. o. o., Ločica ob Savinji 19, Polzela. Vrednost nagrad je 20,85 €, 12.12 € in 8,35 €. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec do 12. septembra 2007. Mercator Trgovski center Levec Levec 71 a, Petrovče, tel.: 03 42 78 460 S Supermarket ^ Pohištvo » • • *V| .1 tel.: 03/ 490 22 73 miz in pisarniških stolov. Zopet v Trgovskem centru Levec Blagovna znamka, Id nekaj pomeni. ‘TfteùuUe 20% otvoritveni popust do konca avgusta. MESARSTVO ŠANGRO Junčja rebra kg 3,71 EUR 889,06 SIT Junčje stegno b.k. kg 6,09 EUR 1.459,41 SIT Nudimo vam meso porekla iz Savinjske doline. tel.: 03/ 425 14 73 www.rotar.si EURO^KjARDEN TRGOVINA VSE ZA VRT V septembru vam nudimo 50% popust na izdelke posebej označene v naši trgovini. AKC0A SHOP Prodaja tekstilnih izdelkov in galanterije BOX k.d. Maja Novak tel.. 03/ 490 22 73 «.•loterija SLOVENIJE Od 17. septembra 2007 dalje v prodaji NAJBOGATEJŠA SREČKA( vsaka dobitna). Veselimo se vašega obiska, kjer bomo skupaj iskali srečo. KKRSAKUA KOTNIK IlITtK Nudimo vam cvetlične aranžmaje za vse priložnosti. tel.: 03/ 545 31 10 Promocijski mesec izdelkov cr z 10% popustom na vse njihove izdelke. tel.: 03/ 492 21 22 FRIZERSKI SALON NAJA V mesecu septembru nudimo 20% popust na striženje za otroke do 14 let. Mateja Hrusti s.p. tel.. 03/ 490 58 50 Po prijetnih nakupih vas vabimo na osvežilne pijače v naš bar. V Matej Stusej s.p. Po osrednji Sloveniji je v zadnjem tednu klestila toča z močnim neurjem. Večina koruze na naših njivah je v tem času v fazi bujne rasti, nekatere so v mlečni, kar precej koruze pa je že v voščeni zrelosti. Za močno prizadeto koruzo (glej str. 9), ki na steblu nima več listov, poškodovani pa so tudi storži, predlagamo, da se pokrmi živalim ali pa se silira. Če siliramo mokro koruzo, je potrebno na dno silosa dati nekaj suhega materiala (slamo, seno, suhe pesne rezance ...), da ohranimo vsaj nekaj hranil. Koruza, ki je manj poškodovana, ima samo razcefrane liste in je že v mlečni do voščeni zrelosti, pa bo po vsej verjetnosti še dozorela, zato počakajmo, da pridobi še nekaj hranil in jo potem silirajmo. Poškodovano koruzo pa je seveda potrebno spremljati, saj obstaja v tem deževnem času večja nevarnost, da bo začela plesneti. mag. Tatjana PEVEC, univ. dipl. inž. agr., specialistka za travništvo, pašništvo in pridelovanje krme Obvestilo kmetijskim pridelovalcem o prijavi škode zaradi močnega vetra in toče - 18. 8. 2007 1. Občina Žalec je od Uprave za zaščito in reševanje pri Ministrstvu za obrambo prejela sklep o ocenjevanju škode na kmetijskih pridelkih zaradi močnega vetra in toče z navodili za oceno škode. 2. Vlogo lahko oddajo kmetijska gospodarstva - fizične ali pravne osebe, ki so utrpela škodo zaradi močnega vetra in toče na kmetijskih pridelkih in so bila v času nastanka naravne nesreče vpisana v register kmetijskih OBVESTILO Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Žalec za programsko obdobje 2007-2013, objavljenega v Uradnem listu št 66/2007 dne 24. 7. 2007, in Odloka o proračunu Občine Žalec za leto 2007 Občinska uprava Občine Žalec objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV FINANČNIH SREDSTEV ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2007. I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja za leto 2007 v Občini Žalec po shemi državnih pomoči v kmetijstvu, skladno z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006 in Uredbo komisije (ES) št. 1998/2006. Sredstva se dodelijo za naslednje ukrepe: 1. NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO 2. VARSTVO TRADICIONALNIH KRAJIN IN STAVB 3. POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ 4. POMOČ ZA ZAOKROŽITEV ZEMLJIŠČ 5. ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU 6. NALOŽBE ZA OPRAVLJANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH 7. IZVAJANJE LOKALNE RAZVOJNE STRATEGIJE II. UPRAVIČENCI Do sredstev so upravičeni: (1) za ukrepe od 1. do 4. točke: • kmetijska gospodarstva - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 Uredbe (ES) št. 70/2001, imajo sedež na območju Občine Žalec in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: nosilci kmetijskih gospodarstev); (2) za ukrep iz 5. točke: • registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije (v nadaljevanju: društva in združenja); • organizacije, ki so registrirane za opravljanje storitev na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja (v nadaljevanju: registrirani izvajalci); (3) za ukrep iz 6. točke: • nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti, ki so ali se bodo registrirali za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (v nadaljevanju: nosilci dopolnilnih dejavnosti); (4) za ukrep iz 7. točke: • lokalna akcijska skupina, odgovorna za izvajanje lokalne razvojne strategije na območju občine. III. UKREPI IN VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV 1. NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO - UKREP 1 Okvirna višina razpisanih sredstev je 93.000 EUR (PP 11011). Predmet podpore: A. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo: • naložbe v posodobitev hlevov s pripadajočo notranjo opremo (oprema za krmljenje, molžo in izločke); • naložbe v skladišča za krmo s pripadajočo opremo; • naložbe v posodobitev sušilnic za hmelj, vključno s pripadajočo opremo; • nakup kmetijske mehanizacije in opreme, vključno z računalniško programsko opremo; • nakup kmetijskih zemljišč v vrednosti do 10 % vrednosti celotne naložbe, če je nakup kmetijskega zemljišča sestavni del celotne naložbe; • postavitev ekstenzivnih travniških sadovnjakov ter postavitev oz. prestrukturiranje intenzivnih trajnih nasadov sadovnjakov, vključno z jagodišči ter hmeljišči; • nakup in postavitev rastlinjakov, plastenjakov, vključno s pripadajočo opremo; • nakup in postavitev mrež proti toči. Pomoči se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine in kuncev. Za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki. B. Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov: • naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali in obor za rejo gojene divjadi; • naložbe v izvedbo agromelioracijskih del in ureditev dostopov (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih na kmetiji) na kmetijskih gospodarstvih; • naložbe v namakalno infrastrukturo za namakalne sisteme, če taka naložba vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25 %, ki so v zasebni lasti, vključno z izgradnjo pripadajočih vodnih virov, skladno z vso veljavno zakonodajo na tem področju. 2. VARSTVO TRADICIONALNIH KRAJIN IN STAVB - UKREP 2 Okvirna višina razpisanih sredstev znaša 10.850 EUR (PP 11014). Predmet podpore: • za naložbe, namenjene ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine, ki se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih (arheološke, zgodovinske znamenitosti); • za naložbe za varstvo dediščine proizvodnih sredstev na kmetijah, kot so kmetijska poslopja, če naložba ne povzroči povečanja zmogljivosti kmetije. 3. POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ - UKREP 4 Okvirna višina razpisanih sredstev znaša 27.124 EUR (PP 11001). Predmet podpore Sofinancira se zavarovalna premija v skladu z nacionalnim predpisom o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto. 4. POMOČ ZA ZAOKROŽITEV ZEMLJIŠČ - UKREP 5 Okvirna višina razpisanih sredstev je 10.000 EUR (PP 11005). Predmet podpore: •predmet podpore je sofinanciranje stroškov, nastalih z zaokrožitvijo in komasacijo zemljišč. 5. ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU -UKREP 7 Okvirna višina razpisanih sredstev znaša 20.000 EUR (PP 11040). Predmet podpore: • stroški izobraževanja in usposabljanja, svetovalnih storitev, organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov, sodelovanja na tekmovanjih, publikacij in spletišč, • stroški nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja med boleznijo in dopustom. 6. INVESTICIJE V DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH -UKREP 8 Okvirna višina razpisanih sredstev znaša 39.226 EUR (PP 11011). Predmet podpore: Predmet podpore so naložbe za sledeče vrste namenov: • predelava kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 (mesa, mleka, vrtnin, sadja, mlevskih in škrobnih izdelkov, rastlinskih in živalskih olj ter maščob, pripravljenih krmil za živali, drugih živil, pijač, lesa, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev in gozdnih sortimentov); • neposredna prodaja kmetijskih proizvodov na kmetijah; • neposredna prodaja kmetijskih proizvodov izven kmetije; • turizem na kmetiji (gostinska in negostinska dejavnost - ogled kmetije in njenih značilnosti in ogled okolice kmetije, prikaz vseh del iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, prikaz vseh del iz ostalih vrst dopolnilne dejavnosti na kmetiji, turistični prevoz potnikov z vprežnimi vozili, ježa živali, žičnice, vlečnice, sedežnice, oddaja športnih rekvizitov, oddajanje površin za piknike); • dejavnost (storitve in izdelki), povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji (oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skrili, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zelišč in dišavnic); • pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji; • storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem; • izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetij; • zbiranje in kompostiranje organskih snovi; • aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin. 7. IZVAJANJE LOKALNE RAZVOJNE STRATEGIJE - UKREP 9 Okvirna višina razpisanih sredstev znaša 4.173 EUR (PP 11011). Predmet podpore: Zagotoviti večletno podporo inovativnim partnerskim razvojnim iniciativam na podeželju, ki bodo prispevale k razvoju delovnih mest in kakovosti življenja na podeželju. IV. VSEBINA VLOGE Vlagatelji oddajo vlogo, ki vsebuje: • prijavni obrazec »Vloga za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Žalec v letu 2007«, • obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila k posameznim ukrepom. Prijavni obrazec dobite na sedežu Občine Žalec, Savinjske čete 5, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti (Tilka Potočnik), od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo vlog. Javni razpis in prijavni obrazci so objavljeni na spletni strani http:// www.zalec.si/razpis/, mogoče ga bo dobiti tudi po elektronski pošti. V. OBRAVNAVANJE VLOG Vloge bo obravnavala strokovna komisija, ki jo imenuje župan Občine Žalec na predlog Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo. Strokovna komisija lahko zmanjša delež sofinanciranja pri posameznih ukrepih pri obravnavanju vlog iz naslednjih vzrokov: - zaradi zmanjšanja načrtovanih prihodkov proračuna občine za leto 2007, - zaradi večjega števila zahtevkov, kot je zagotovljenih sredstev v proračunu. O dodelitvi sredstev upravičencem odloča direktor občinske uprave ali druga od direktorja pooblaščena uradna oseba s sklepom. Upravičencem bo izdan sklep o višini odobrenih sredstev za posamezen ukrep. Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo. Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka. Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravilno izpolnjene in oddane na predpisanih obrazcih z vsemi zahtevanimi dokazili. Prepozno prispele vloge oziroma vloge, ki bodo neustrezno opremljene, se zavržejo, neutemeljene pa zavrnejo. Rok dopolnitve nepopolno predložene vloge je 15 dni od dneva prejema poziva. Vloge, ki jih vlagatelj v predpisanem roku ne dopolni, se zavržejo, neustrezno dopolnjene pa zavrnejo. VI. ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS Vloge morajo biti oddane v zaprtih kuvertah s pripisom »Ne odpiraj - razpis kmetijstvo 2007« od začetka razpisa in najkasneje do 14. septembra 2007 oziroma do porabe sredstev na posameznih postavkah, in sicer najkasneje do 20. novembra 2007. gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo. 3. Ocene poškodovanosti se bodo opravile za površine, ki so večje od 1 ha primerljivih površin - 1 ha njiv ali 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov ali 4 ha pašnikov 4. ali 0,25 ha plantažnih sadovnjakov, vinogradov ali hmeljišč ali 0,2 ha drevesnic, trsnic in matičnih hmeljišč ali 8 ha gozdov ali 5 ha gozdnih plantaž ali 6 ha barjanskih travnikov ali drugih površin. Obrazce lahko posamezniki dobijo na Občini Žalec, Kmetij skosveto-valni službi Žalec ter na pristojnih zadrugah. 5. Izpolnjene obrazce lahko oškodovanci pošljejo na Občino Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Savinjske čete 5, 3310 Žalec ali jih osebno oddajo na Občini Žalec najkasneje do petka, 31. avgusta 2007. Za vse informacije se lahko obrnete na Tilko Potočnik, tel. št. 713 64 36. Prikaz naprave pašnika za pašo Z namenom izpolniti zahteve kmetov po izpolnjevanju pogojev kmetovanja po načelih kmetijsko okoljskega kmetovanja je Kmetijsko-goz-darski zavod Celje, Izpostava Žalec, pripravil na kmetiji Rafka Novaka v Zajesovniku v Občini Vransko ter na kmetiji Adolfa Laznika v Šmiklvažu v Občini Taboru dvoje prikazov naprave pašnika za pašo goveda, drobnice in konjev. Mag. Tatjana Pevec je pokazala pravilno zakoličenje raznih vrst kolov, napeljavo pocinkane žice, uporabo izolatorjev, nape-njalcev, izdelavo prehodov in nekaj besed namenila tudi pravilni višini trave, sestavi travne ruše, kar je zelo pomembno za uspešno pašo. Spregovorila je tudi o uporabi različnih vrst pa- Del kmetov ob prikazu naprave pašnika pri kmetiji Adolfa Laznika v Šmiklavžu nad Taborom šnih aparatov, o kakovosti žice in še o mnogih podrobnostih. Maja Klemen Cokan je predstavila glavne spremembe glede na prejšnjo uredbo v osnutku Uredbe o ukrepih prve, tretje in četrte osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za Kako vzgajati čebele? Udeleženci predavanja z Janezom Kropivškom Čeprav smo po koledarskem izvedbenih programov usposablja- letu še sredi poletja, pa se čebelarsko leto že zaključuje oziroma se začenjajo priprave na naslednjo sezono. V ta namen je Čebelarska zveze Spodnje Savinjske doline v sodelovanju s Čebelarskim društvom Polzela pripravila zanimivo predavanje o vzreji čebeljih družin in matic. Predavanje, ki se ga je v Čebelarskem domu na Polzeli udeležilo več kot dvajset čebelarjev, sodi v sklop nja čebelarjev pri Čebelarski zvezi Slovenije ob podpori Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predaval je čebelarski mojster Janez Kropivšek. V času, ko si čebelarska stroka prizadeva, da bi krajinska sivka postala zaščitena v Evropski uniji, je še posebej pomembno, da se čebelarji seznanijo, kako z naravnim oziroma umetnim razmnoževanjem vzgojiti matico in čebeljo družino. T. Tavčar obdobje 2007-2013, ki se nanašajo na kmetovalce, upravičene v letošnjem in prihodnjih letih do 2013 kandidirati na področju investicij v kmetijska gospodarstva. Obeh prikazov se je udeležilo nekaj manj kot dvesto kmetovalcev. T. T. f Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1, 3311 Šempeter Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202 Ambulantni čas: pon.-pet.: 7.00- 9.00 17.00-18.00 sobota: 7.00- 9.00 nedelja in prazniki: 8.00- 9.00 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. ŽALEC AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI DELOVNI CAS: OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80 V SPOMIN Janku PIRNATU, rojenemu 24. 11. 1937 v Trbovljah kot enemu izmed petih otrok, umrlemu v Petrovčah 2. 8. 2007. Družina se je preselila iz Trbovelj v Savinjsko dolino. Janko se je izučil za ključavničarja in kot ključavničar specialist je delal v celjski Klimi vse do upokojitve. Pred 44 leti se je poročil z Jožico. V Petrovčah sta si zgradila svoj dom, na katerega so bili vsi ponosni. V zakonu sta se rodila sin Gorazd in hči Mojca. Aktiven je bil na mnogih področjih, v mladih letih kot ljubiteljski radioamater, bil je član numizmatične sekcije, uveljavljal seje kot uspešen inovator pri Ljudski tehniki Celje in prejel razna priznanja. Kaj kmalu po prihodu v Filatelistično društvo Žalec je pokazal vse svoje znanje z različnih področij, ki jih je uporabljal tudi pri razvoju filatelističnega društva. Ni naključje, da smo ga že leta 2001 izvolili za predsednika in mu to funkcijo zaupali tudi v naslednjem mandatu. Kako tudi ne bi, ko pa seje v času njegovega predsednikovanja začel razcvet našega društva. In daje društvo doseglo take rezultate, je nedvomno tudi njegova velika zasluga. Zaupali smo mu tudi mesto stalnega delegata na skupščinah Filatelistične zveze Slovenije. Ko smo se v društvu odločili, da bi naše delo pokazali tudi drugim, je uporabil svoje znanje in talent ter sam skonstruiral in izdelal dve vitrini, ki nas bosta vedno spominjali nanj. S pomočjo teh vitrin smo v marsikaterem kraju prikazali lepote filatelije. Bilje idejni vodja marsikatere filatelistične edicije v našem društvu. Risal je osnutke za priložnostne žige, ki smo jih potem skupaj realizirali. Ko smo ob takih priložnostih pripravili razstave, je bil vedno aktivno vključen in brez njegovega dela teh edicij in razstav ne bi bilo. Tudi v Petrovčah, kjer je živel, je pripravil v samozaložbi spominski ovitek z žigom ter pripadajočo filatelistično razstavo in slikovno gradivo kraja Petrovče. Neumorno je iskal dogodke in motive, ki bi jih bilo vredno opisati in obelodaniti ter jih ponovno oživeti. Žal šele zdaj spoznavamo veličino teh dejanj. Z njegovim delom smo oživeli delo z mladimi. Skupaj smo se veselili prvih uspehov, ko smo na vseh tekmovanjih dosegali najvišja mesta. Zaradi velikih uspehov, tako doma kot na tujem, nam je Občina Žalec leta 2004 dodelila najvišje priznanje - grb Občine Žalec. V drugem mandatu njegovega vodenja društva smo vsi skupaj dosegli še višje cilje. Zelo veselje bil uspehov naših članov, lani smo na svetovni razstavi v Washingtonu med mladimi prejeli veliko srebrno kolajno, med člani pa prvo in doslej edino zlato kolajno za slovensko filatelijo. In takšnih uspehov je bilo še veliko. Redno smo se vsak drugi petek v mesecu dobivali na srečanjih in ko nam je povedal, da odhaja na operacijo, smo verjeli in mu želeli, da se čim prej vrne med nas. Neverjetna volja do življenja mu je dala moč, da seje kljub težki bolezni vrnil med nas. In bilje bolj redno prisoten kot večina drugih. Skupaj smo verjeli, daje bolezen premagana. Kljub napornemu zdravljenju je vedno našel čas in zmogel toliko moči, daje prišel med svoje filateliste. Idej je bilo še veliko in prav gotovo bi jih skupaj tudi uresničili, če... Od njega smo se lahko naučili, kaj pomeni biti član nekega društva. Nikoli mu ni bilo mar uric, ki jih je porabil za delo v društvu. Takšno pripadnost društvu srečamo le redkokdaj. Bil nam je kolega, mentor, vodja, predvsem pa prijatelj. Nikoli mu ni bilo težko, koje bilo treba natovoriti vitrine in eksponate ter jih znositi tja, kjer smo jih predstavili, čeprav bi bilo pravilneje, da bi to storil kdo drug. Pokazal nam je, kako naj zgleda nekdo, kije član društva z dušo in telesom, z dejanji, ne samo z besedami. Jože Čeh in člani FD Žalec Spomin... edini, ki ostane, močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. V SPOMIN IN ZAHVALO Zahvaliti se želimo vsem in vsakomur, ki nam je v težkih trenutkih bolezni in slovesa stisnil roko, podaril objem, povedal tolažilno besedo in se skupaj z nami poslovil od našega ljubega JANKA PIRNATA iz Petrovč (24.11.1937-2. 8. 2007) V naših srcih gorijo zahvale za darovano cvetje in sveče, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivom SB Celje - Lekarna, Grafem, d. o. o., Agrina Informatika, d. o. o., GMP, d.o.o., Pancom, d. o. o. in CVD Golovec. Dr. Sagadinova, hvala vam za pomoč in oporo v času bolezni našega atija. Gospod Ferant, vam in članom FD Žalec ter FZ Slovenije izrekamo iskreno zahvalo za vse tople besede in vsa dejanja. Zahvaliti se želimo pogrebni službi Ropotar in gospe Ropotarjevi, pevcem Idila za odpete pesmi in gospodu Viliju za odigrano poslednjo Tišino. Ati, tebi smo neizmerno hvaležni za vso ljubezen, za vsak trenutek, preživet s tabo in ob tebi. Tvoji: Jožica, Gorazd z Veroniko in Zalo, Mojca z Rudijem, Brino in Galom S svojo vedrino vsakogar osrečiti si znala, z delom pridnih rok si srečo tkala, a srce se kruti usodi je uklonilo in šopek cvetja prekriva zdaj gomilo. Po licu solza tiho nam polzi, le duša ve, kako boli, ko več te ni. ZAHVALA Po večno plačilo je odšla draga žena, mamica, tašča, stara mama, sestra in teta DARINKA PLASKAN iz Dobriča (12. 1. 1939-17. 7. 2007) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Janezu Furmanu in bolniškemu kuratu Andreju Urbanclu za lepo opravljeno mašo ter pogrebni obred, govornikoma Francu Drobežu in Konradu Brunšku, cerkvenim pevcem za ubrano odpete pesmi, pogrebni službi Ropotar, trobentaču za Tišino in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni V trpljenju in bolečinah zastal je tvoj dih, ustavilo seje Tvoje srce, v trenutku postalo prazno je vse. Zdaj nič več ne trpiš, pri Bogu in v naših srcih naprej Ti živiš. V SPOMIN 2. septembra bo minilo eno leto žalosti in bolečine, ko je dokončal svoje zemeljsko življenje in odšel v večno dragi mož in ati MARTIN GOLAVŠEK iz Hramš 10 (17.12.1951-2.9. 2006) Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate svečke in molite zanj. Žena Marija in otroci Boris, Martina, Dani in Barbara V naših srcih naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh z nami živi. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubljenega moža, očeta, starega ata, brata in strica CIRILA ADRINEKA iz Prebolda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za darovano cvetje, sveče, sv. maše, namenska sredstva za Anin dom ter izraze sožalja. Prav tako hvala kolektivom Aero Šempeter - Celje, Osnovni šoli Prebold in še posebej osebju intenzivnega oddelka Bolnišnice Topolšica. Hvala tudi Godbi Liboje, trobentaču za odigrano Tišino, Društvu upokojencev Prebold in Društvu invalidov Žalec, Občini Prebold in župniku gospodu Damjanu Ratajcu za opravljen obred, gospe Ropotarjevi za čustven govor in pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Pavla, hči Jelka in sin Miran z družinama Zahvale za septembrsko številko Utripa sprejemamo do 17. septembra 2007 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80. MAGMO**** SPOJtdMMfMF Kamoseštvo Marjan Amon iz Šmartno v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na GSM: 041 611-087 Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi ne da se verjeti, celo ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli. ZAHVALA Ob boleči nenadni izgubi dragega očeta, sina, dedija in brata MIRANA ROZMANA iz Šempetra se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se še zadnjič poslovili od njega. Hvala za izrečena sožalja, cvetje, sveče in oporo v hudih trenutkih. Hvala podjetju Gorenje Tiki, d. o.o., Ljubljana, ZŠAM Savinjske doline, pevcem, župniku g. Mirku Škofleku in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: vsi njegovi Solze, žalost, bolečina te zbudili niso. Je tišina, ki hudo boli. V naših srcih boš živel, zato pot nas vodi tja, kjer večni mir si si želel. V SPOMIN 9. julija je minilo tri leta, odkar si tiho odšel, a v naših srcih kakor prej živiš. ROK PRISLAN iz Zgornjih Gorč Hvala vsem, ki prižigate svečko in z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu ter s tem ohranjate lepe spomine. Žalujoči: mamica, ati ter vsi njegovi ZAHVALA Tako, kot je živel, mirno se je v 85. letu tiho poslovil naš brat FRANC LAZNIK s Pongraca 61, Griže (2.4.1923-11.7. 2007) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku iz Prebolda za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, govorniku za besede slovesa, pevcem in trobentaču. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: sestre Julčka, Vera in Zofka z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in praded STANISLAV PINTERIČ iz Ločice ob Savinji Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom. Posebna zahvala gospodu dekanu Kovačecu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Morana. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njegovi Rad si imel ljudi okoli sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal Za tabo ostala je praznina, v naših srcih neizmerna bolečina. v SPOMIN 4. septembra bo minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubi ate, stari ate, tast in brat IVAN ZAGORIČNIK iz Podloga 26 pri Šempetru Hvala vsem, ki ste ohranili spomin na njegovo plemenito srce, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Spomin na tebe večno bo živel, nikdar ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata ŠTEFANA VOHA s Ponikve pri Žalcu 38 (24.12.1930-24. 6. 2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečeno sožalje. Posebna hvala PGD Ponikva pri Žalcu, pogrebni službi Usar, Komunalnemu podjetju Velenje, govornikoma gospe Roziki Jelen in gospodu Ivanu Jelenu, moškemu pevskemu zboru, gospodu župniku, izvajalcu Tišine in praporščakom. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Veronika, sin Vinko z ženo Milico, vnuka Matej in Dejan, brat Ivan in ostalo sorodstvo Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina. V srcu pa ostaja tiha, skrita bolečina. V SPOMIN Mineva 30 let, odkar smo za vednost ostali brez tebe, naš dragi oče VIKTOR ZAGOŽEN iz Matk Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče. Vsi njegovi Je čas, ki da, inje čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne umre in ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN 31. julija 2007 je minilo deset let, kar nas je zapustil MARTIN BELEJ iz Drešinje vasi Iskrena hvala vsem, ki z mislijo nanj postojite ob njegovem grobu in mu v spomin prižigate sveče. Vsi njegovi POGREBNE STORITVE li/an Ropotar, s.p. tet.: 700 Ut 85 GSM: Otti 613 269 GSM: Olt 1 768 906 StaroVaska ut. 12, Šempeter Delovni čas: od 00. do 26■ ure V SPOMIN DARKU BANFIČU iz Spodnjih Grušovelj 24 pri Šempetru Lep, vroč in dolg poletni dan, a tragično zaznamovan je bil, ko umolknil je tvoj glas in si za vedno odšel od nas. Jok, solze, žalosti vzdihljaj ne vrnejo te nam nazaj. Le nemo nam pogled strmi v tvoje blage, ugasle oči. Usoda tvoja nam segla je do dna srca. Le malo sreče si užil, za svojo smrt premlad si bil. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in tasta ALOJZA ROTARJA z Ložnice pri Žalcu se iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih. Hvala za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena, sin, vnuka in snaha Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Za tabo ostajajo bolečina, žalost in praznina, dragi ati, stari ata in brat FRANC ROŠKAR iz Matk (27.4.1939-2. 7. 2007) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi gospodu župniku Damjanu Ratajcu, pogrebni službi Ropotar in moškemu pevskemu zboru iz Prebolda. Žalujoči: vsi njegovi Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: Lojze Posedel, predsednik, Marjana Lešnik, namestnica predsednika in člani Jože Meh, Januš Rasiewicz, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Primož Salesin, Robert Smodej, Lidija Koceli, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR - 350 tolarjev. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Vsak tiho zori, počasi in z leti, a kamor že greš, vse poti je treba na novo začeti. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija in ata OTONA JOŠOVCA iz Petrovč (1.12. 1930-15.7. 2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Posebej se zahvaljujemo žalski dežurni službi, intervencijski službi Splošne bolnišnice Celje, patru Vančiju za opravljeno sv. mašo in cerkveni obred, cerkvenim pevcem za lepo odpete pesmi, moškemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino, Gasilskemu društvu Petrovče in vsem sosednjim društvom, govornikom gospodu Banku, gospe Magdi Šalamon in gospodu Marinšku za ganljive besede slovesa, pogrebni službi Ropotar in Javnemu komunalnemu podjetju Žalec. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: žena Helena ter sinova Jani in Ernest z družinama Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, ko v hladnem grobu spiš. Ne jočite, le tiho pristopite in večni mir mu zaželite. ZAHVALA MILAN VIRANT Griže 51 (7. 5. 1935-29. 7. 2007) Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta, pradedija, brata in strica se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom za darovano cvetje in sveče. Predvsem hvala Lovski družini Gozdnik za tako lepo slovo, rogistom, pevcem, govornikom Krajevne skupnosti Griže in Železarne Štore z godbo, praporščakom in vsem, ki ste kakor koli ponudili pomoč. Hvala pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: vsi njegovi 28. avgusta je minilo leto žalosti in nepozabnih spominov na tebe, ljubi mož, oče, dedi in pradedek JOŽE VINDER iz Velike Pirešice 24 (7. 2.1929-28. 8. 2006) Vsi tvoji najdražji V SPOMIN VINKU BABIČU (4. 9.1945-13. 8. 2000) Sedem let je že minilo, odkar prerano si odšel, srce pa ni pozabilo, kako hudo si trpel. Želel še z nami si ostati, a moral vzeti si slovo. Zdaj čas nam bridke celi rane, nazaj med nas te več ne bo. Iskrena hvala vsem, ki z mislijo nanj postojite ob njegovem grobu in mu v spomin prižigate sveče. Vsi njegovi Življenje kdaj kruto se z nami igra, nam kdaj kaj podari, pa tisto spet vzame, s tem nož zasadi nam v sredino srca, pretežka bremena nam daje na rame. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža, očeta, strica, svaka in botra FRANCA KOLARJA s Polzele 205/a (21.5. 1939-13.7. 2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in ga v tako lepem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Še posebej hvala njegovemu osebnemu zdravniku dr. Cukjatiju, medicinski sestri Jožici in osebju nevrološke intezive Splošne bolnišnice Celje, ki je mesec dni lepo skrbelo zanj. Hvala tudi gospodu župniku Kovačecu za opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru Lastovka, tovarni Garant Polzela, gasilcem Gasilskega društva Polzela, ki so ga z vsemi častmi pospremili do groba, in pogrebni službi Morana. Še enkrat hvala vsem! Žalujoči: žena Barbara, hči Brigita in sin David V SPOMIN 13. avgusta je minilo leto dni, odkar smo za vedno izgubili našega dragega JOŽETA KOPUŠARJA iz Kasaz Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki postojite ob njegovem grobu in počastite spomin nanj. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi naše mame, babice in prababice ANE PETELINŠEK iz Žalca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za cvetje, sveče, za darovano mašo ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu patru Vikiju za opravljen obred. Zahvala tudi pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA STANKO ŠTORMAN s Polzele (30. 4. 1935-5. 6. 2007) Vsem prijateljem, sorodnikom in planincem se iskreno zahvaljujemo za vse besede sožalja, darovane sveče, zlasti pa za vso pozornost, ki ste mu jo naklonili med njegovo boleznijo. Zahvala osebju Doma upokojencev Polzela, ki so mu lajšali bolečine in mu nudili vso nego zadnji dve leti njegovega življenja. Zahvala gospodu dekanu, Jožetu Kovačecu za opravljen mašni obred, moškemu pevskemu zboru, govornikoma Dorici in Rudiju ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala pogrebni službi Morana za organizacijo pogreba. V naših srcih bo ostal kot dober prijatelj in dragocen učitelj. Zelo ga bomo pogrešali. Sestra Erna, brat Jože in nečakinja Tanja POGREBNA SLUŽBA in CUETÜCARNA MORANA Aleksander Steblovnik, s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Ko v ranem jutru smo se prebudili, v naših srcih hudo bolečino začutili. Ni odšla, ker ne bi hotela živeti, odšla je, da bi nehala trpeti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice AMALIJE DROBEŽ iz Vrbja (7. 6.1925-27. 6. 2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, pevcem, gospodu župniku, govorniku Bojanu Pustineku, pogrebni službi Ropotar, Domu upokojencev Polzela, še posebej pa sosedi Ivanki za neizmerno pomoč. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in praznina sta v nas! Zdaj pot nas vodi tja, kjer sred tišine spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 76. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, sestra, svakinja VERONIKA MIKLAVŽIN Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala braslovškemu župniku gospodu Milanu Gosaku, dobroveljskim pevcem, pogrebni službi Morana ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in postojite ob njenem grobu. Žalujoči domači in vsi njeni Ko Tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da Te več med nami ni! ZAHVALA Izgubili smo ljubeče srce naše drage KATJE TURNŠEK iz Preserij la, Braslovče 27.3.1982-21.6.2007 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter ji s tem zadnjič izrazili svoje prijateljstvo in spoštovanje. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za darovano cvetje, sveče in svete maše ter za pomoč in sočutje v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo izrekamo Splošni bolnišnici Izola, oddelku za intenzivno medicino za nudenje medicinske pomoči, trud in skrbno nego, vsem reševalcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Morana in vsem, ki so sodelovali in pomagali pri pokopu drage pokojnice. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: mamica Majda, očka Ivan, sestra Tanja ter vsi, ki so jo imeli radi Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 maksimalna dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov s presledki. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, opremljena pa tudi s telefonsko številko, na katerih je možno preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev. Uredništvo »Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj -med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni.« (T. Kuntner) ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in dedek FRANC CENCEN iz Matk 23/a pri Preboldu V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za darovano cvetje, sveče, svete maše, sredstva za Anin dom in cerkev na Homu ter za izraze sožalja. Posebna hvala dr. Škofičevi in medicinskima sestrama Martini in Anici za nego in skrb v času njegove bolezni. Hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev, gasilcem in praporščakom PGD Matke, Šešče, Sv. Lovrenc, Društvu invalidov Žalec in Društvu upokojencev Prebold, trobentaču za odigrano žalostinko in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Pogrešali ga bomo. Žalujoči: žena Lojzka, sin Marjan in hči Magda z družinama V 62. letu starosti nas je za vedno zapustila BARBARA STEIGER, roj. POLAVDER, iz Zabukovice (nazadnje živeča v Nemčiji) K zadnjemu počitku smo jo pospremili 22. julija 2007 na pokopališču v Schwennigenu. Žalujoči: bratje z družinami Spočij si, izmučeno srce, spočijte si, zdelane roke, ne bomo tožili, ker si odšel, hvaležni bomo, ker si bil... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, brata, tasta, starega ata in dedija JOŽETA REHERJA iz Liboj (1933-2007) Iskreno se zahvaljujemo sosedu Tomažiču, dežurni zdravnici iz Zdravstvenega doma Žalec, gospodu župniku Jožetu Planincu, gospodu Mlinariču za izrečene besede, Godbi Liboje za odigrane žalostinke ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ld ste ga pospremili k njegovemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi Mrtvi niso mrtvi, mrtvi živijo v nas in znova bodo umrli z nami in v nas... V SPOMIN Mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama, orna in prababica PAVLA TABORŠAK iz Zabukovice Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in v spomin nanjo prižgete svečko. Žalujoči: vsi njeni Vojaški starodobniki Jože Osterc iz Veržeja z BMW-jem iz leta 1942, izdelali so 18 tisoč tovrstnih motornih koles, namenjenih predvsem za Afriko, imajo pogon tudi na kolesu prikolice Jeep club Ljubljana je v sodelovanju z Občino Žalec pri dvorcu Novo Celje pripravil prvo vseslovensko srečanje starodobnih vojaških vozil. V soboto so si udeleženci srečanja lahko ogledali razstavo vozil in vojaške opreme ter spretnostno vožnjo. V nedeljo so prireditev nadaljevali s panoramsko vožnjo po Občini Žalec do Vranskega, kjer so si ogledali muzej motociklov. Kot je povedal predsednik Jeep duba Ljubljana Leopold Borštnar, so prireditev popestrila vozila iz druge svetovne vojne. Izrazil je tudi zadovoljstvo ob uspehu prve prireditve, ki so jo pripravili v Novem Celju predvsem zato, da bi jo postavili v osrčje Slovenije in jo tako približali ljubiteljem te vrste vozil. T. Tavčar Smaragdna kraljica Šmarčanka Pred Domom II. slovenska tabora Žalec je v soboto potekal izbor smaragdne kraljice. Prireditev je šestič zapovrstjo v sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec pripravilo Turistično-kul-turno društvo Levec. Na razpis se je prijavilo 11 kandidatk, v treh finalnih izborih pa se je predstavilo 8 lepotic. Kandidatke so se predstavile v dnevnih oblekah, kopalkah in večernih toaletah kreacijah Diane Kotnik Lavte-žar. Osemčlanska žirija je za smaragdno kraljico razglasila Ines Turk iz Šmarja pri Jelšah, za prvo spremljevalko Živo Topole iz Celja, za drugo spremljevalko pa Noneto Brčina iz Ljubljane. Prireditev, ki so jo popestrile plesna skupina Aruba, mažoretke iz Levca in tolkalna skupina Šus, si je ogledalo več sto Savinjčanov. T. Tavčar Od leve proti desni Moneta Bončina, Ines Turk in Živa Topole Žalski abrahamovci Občina Žalec in poseben organizacijski odbor sta v soboto pripravila srečanje občanov, ki so ali bodo letos dopolnili 50 let. Tokratno je bilo srečanje že tretje po vrsti, udeležila pa se ga je dobra polovica tistih, ki so bili rojeni leta 1957. Najprej so se zbrali v petrovski baziliki, kjer je sv. mašo zanje daroval pater Ivan Arzenšek. Družabni del srečanja pa je potekal pod šotorom pri dvorcu Novo Celje, kjer sta zbrane pozdravila žalski župan Lojze Posedel in predsednica organizacijskega odbora abrahamovka Breda Vizovišek. T. Tavčar Del abrahamovcev pred dvorcem Novo Celje Pogled na del razstavljenih vozil Ob Savinji Letošnje vroče poletje je naravnost klicalo po osvežitvi. Mnogi so si privoščili kopanje na različnih kopališčih, v Spodnji Savinjski dolini sta na primer letni kopališči Pin-go v Orli vasi in v Preboldu. Nekateri pa so si osvežitev raje poiskali v Savinji, ki je v zgornjem toku, nad Letušem, sicer sveža, vendar dovolj čista za kopanje. T. T. Pri letuškem jezu so se kopalci hladili tudi takole Mlada kmetica 2007 iz Sp. Grušovelj Na Ravnah na Koroškem je v petek zvečer potekal finalni izbor za Mlado kmetico leta 2007. Ta laskavi naslov si je v finalu med devetimi kandidatkami priborila Marta Rojnik iz Spodnjih Grušovelj. Marta je mati treh otrok in aktivna članica Društva podeželskih žena Občine Žalec. K možu Alojzu se je pred petnajstimi leti v Savinjsko dolino primožila iz Šaleške doline. Kmečkega dela je bila vajena od mladih nog, zato ji zdaj delo na kmetiji s 60 hektarji obdelovalne zmelje ne povzroča težav. Kmetija je usmerjena v hmeljarstvo in živinorejo. Kot je povedala Marta, ki je tega naslova zelo vesela, so se morale kandidatke najprej pre- Marta Rojnik s priznanjem izkusiti v teoretičnem znanju, merile v praktičnem preizkusu tri najboljše pa so se nato po- spretnosti. T. T. Na stotine cvetov Lepšega cvetja, kot sta ga vzgojila Jožica in Ernest Lužar iz Gotovelj, si v teh poletnih dneh ne moremo zamisliti. Hortenzije so tudi sicer zelo lepe in mnogo vrst in barv jih je. So majhni in veliki primerki, toda tako velikih grmov, ki krasijo njun dom, je zelo malo. Ernest in Jožica sta se lotila preštevanja cvetov, ko pa sta prišla blizu petsto, sta omagala. Na dveh rastlinah je več kot petsto socvetij, poleg teh je pri Lužarjevih še več manjših grmov. T. Tavčar Jožica in Ernest s hortenzijami, na katere sta upravičeno ponosna