19 Kot ilustracijo omenimo gradivo, ki se nansa na ekonomske emigrante i/ našega območja ki niso nikoli pridobili jugoslovanskega državljanstva imeli pa so še staro avstrijsko ab italijansko državljanstvo ali pa so pozneje pridobil, kako drugo, Marsikdo od teh ljudi je po odhodu pustil na območju okraja Gorica (v obsegu po letu 1955) svoje nepremičnine ali pa jih je po odhodu iz teh krajev pridobil po dedni poti ali na kak drug način O teh problemih so nastajali spisi, ki sc vlečejo še tja v sestdeseta leta 11 iz njih spoznamo, kako je bila dosledna izvedba nacionalizacije /a pristojne organe trd oreh Organ: so namreč z iz vedbo nacionalizacije v več primerih tudi odlagali oziroma ugotavljali njegovo upravičenost Po doslej ugotovljenem stanju lahko torej oklenemo, da uporabnil.i gradiva o prisilnih odvzemih premoženja v povojen m času pndejo v nasem arhivu do mnogih koristnih podatkov, ker jc zanje na voljo precej gradiva, kljub Brzelirj v njegovi olira ničnosti in različnim stopnjam obdelave in (ne) urejenost.' fondov, kjer se to gradivo nahaja Ponekod so se vedno pnsotne tudi posledice poplave gradiv i v letu 1983 (slaba Čitljivost dokumentov in druge poškodbe) Podrobneiša obdelava fondov po \ojne uprave. h že nekaj časa poteka ki pa bo sc\ zaradi obsega gradiva dolgotrajnejša delovna naloga, bo dala kompletnejšo podobo tega zdaj tako aktualnega gradiva Pripomniti je treba še, da gradiva povojnih okrajnih sodišč, pravobranilstev m tožilstev v nasem arhivu še nismo prevzemali po naših doseda njih evidentiranjih pa j^ nekaj gradiva o zaplembah v prvih letih (i/ 1945-1947) v okviru londov ¡z našega območja ki jrh hrani Arhiv Instituta za novejšo zgodovino v Ljubljani ) OPOMI5A: P. i pregledovanju gradiva in priprav i poročila sla sodelovali Ivank i Uršič in Kristan Koglot /1 SAMMI N FAS St NC, Dai /<>anj;sal)iMliiiK'ii (li^ erningens »ach dem Krieg iKlrilkii'k Irtlingul, (las ml I amUs.irclm jiiIIkm.ilirt ist Jurij Rosa Das Ardi:vgul im Zusammenhang mit den Zwungs-abnahem des Vermögens nach dem Krieg wird im l.and-esarehiv in Nova Ciorica inj Nahmen der Bestände der I oka(Verwaltungsorgane ib dem jähre 1945 verwahrt. Das Schriftgut bezüglich der Uesrhlagn ihmen m den ersten Naehkriegsjahren beilüdet ¿ich grol.ietenteils im Rahmen des Rcgi.-.tralurgutcs der Kommissionen lür Volksvermögen: Verwaltung bei den Kreis-und Mezirk volkibel'reiungs - bzw - volksausscluilkn. Dieses Schnflgul ist mangel i ill erh.ilten und ziemlich ungeord nel Da Agrarrelorm und Nationalisierungen betrelVende Uegistralurgul ist am meistens bei den Ucv.irk und (je meiiidevolksausscluißen /5 linden. I s ist verli iltnism i mg gut erhalten, jedoch noch nicht befrii.-digcd geordnet und behandelt Im Arehn ist im Ai sammenhang mit den o nepogrešljive /a človeško rabo tako teoretično kot tudi praktično, se morajo učiti. Delavcem ni potrebno le podati temeljna načela umetnosti izdelovanja predmetov, temveč jih tudi s prikazom že dokončanih del naučiti kako in zakaj se nekatere stvari lažje naredijo. Če unjjtaiiku nihče ne »kaže, kal-o naj iz same umetnosti naredi uporaben izdelek ostaja vse neučinkovito,«5 V svojem poklicu je bil tako zavzet da je leta 1773 začel graditi hidravlično in inehameno šolo v Ljubljani (danes je v stavbi Arhiv Republike Slovenije)/' Pri državnih oblasteh je i/posloval celo oprostitev davkov. V stavbi jc predvidel dvorano za shrambo modelov za mehaniko, kniižnico o mehaniki i j poljedel stvu, dvorano za razne zbirke, zbirko ladijskih modelov (tri preostale modele še hrani Pomorski muzej v Piranu), dvorano za kemične in fizikalne poskuse, dvorano za šolo 'idarjev, tesarjev in risarjev ter celo zvezdarno. Po velikemu požaru 28. junija '774 je bila neposredno prizadeta okolica Gruberjeve šole.7 Gruber je kupil del pogorišča in ga spremenil v vrt. Tu je hotel postaviti erančno ladjedelnico. Svojih daljnosežnih načrtov ni vpeljal do konca predvsem zaradi finančnih težav, v katere je zabredel po odvzetju vodstva nad gradnjo prekopa Ida 1777. Pa/en poučevanja m gradnje kanala je Gruber izdelal mnoge ra/lične projekte m načrte ki doka zlijejo njegovo vsestransko angažiranost znanost in tudi nemiren duh. Njegova prizadevanja po izboljšanju plovbe po rekah so nam malo nana Preučeval je obnašanje različnih zvrsti lesa v rečni vodi ter ugotovil da se najbolj obnese hrastov les, zato gaje priporočal kot material /a izdelavo ladij K V tistih časih jc veliko oviro /a večjo plovnost rek m večji promet po rekah predstavljala vožnja po vodnemu loku na vzgor. Za vleko blaga so uporabljali konje, ki so zaradi neurejenih stez in poti večkrat izgubljal' m razsipavah blago. / veliko zavzetostjo je Gruber iskal in potem predlagal razne tehnične izboljšave, s katerimi bi se konjske steze bolj zavarovale, zaradi česar naj bi promet posta! varnejši.1^ Izdelal je veliko študij o regulacijah rek Save Krke, Mure in Kolpe, predvsem o izsušitvi rečnih rokavov, ki so ovirali plovbo.10 Likvarjal seje tudi z ra/ličnimi inovacijami: leta I 769 je po naročilu deželne vlade v papirnici v P.,-dečah delal poskuse izdelovanja papirja iz zagovi-nc, leta I 770 pa jc obnovil Inrdravliči stroj za dviganje vode iz Save.11 PPbKOP Njegovo največje delo v I jubljani je brez dvoma prekop, ki še danes nosi njegovo ime m ki jc imel namen odvajati visoke vode iz L jubljanice ter s tem omogočili izsušitev Ljubljanskega barja. Osuševanje ljubljanskega barja je bd star problem, kateremu od rimskih časov do 18. stoletja, ko so fiziokratske težnje prinesle tudi smisel za melioracijska dela ne bilo posvečeno veliko časa. Prve zgodovinske podatke iz novejše dobe prinaša Valavsor ki navaja tudi najstarejši projekt z.a osuši-tev Ljubljanskega barja iz leta 1554 12 Šele ccsanea Marija Terezija se je problema resno lotila ter po mnogih posvetih 23. februarja 1769 izdala dekret II katerim sojse pričele priprave za osuševanie Barja.13 Gruberje zniveliral Ljubljanico in Barje ter izdelal načrt v dveh variantah I) Poglobila naj bi se struga Ljubljanice v mestu m 2) /a Gradom naj bi se zgradil kanal ki bi odvajal visoke vode.14 Od vseh predlogov je bil zaradi ponujene tehnične rešitve in nizkega predračuna gradnje njegov najbolj sprejemljiv. Z gradnjo so zaceli leta 1773 m zcr? začetku so naleteli na številne režaVi:B zemljišče okrog Ljubljane se jc zelo podra/ilo in jc nakup zemljišč za prekop dosegel dvakrat višjo ceno od predvidene; namesto majhnega mostu jc moral bit1 narejen most z enajstimi stebri m zapornicami; pri kopanju so naleteli na studenec, ki so izvirali iz tal ter dvigoval- šoto m prst tako, da so delavcem tla rasla med kopanjem...V petih letih gradnje so se stroški za prekop podvojili Vlada je zaradi zvišanja stroškov in počasnosti del postajala nezadovoljna. Gruberja so obdolžili denarnih malvcrzacij. Proti sumrnecniu.se jc branil sklicujoč se na račune in zahtevajoč, da nepristranski inženir ugotovi obseg izvršenega dela.1(1 Kljub vsemu jc bil 10. decembra 1777 dokončno razrešen svoje dolžnosti, odvzet mu je bil mhz L v cesarsko kraljevega brodarskega svetnika, vodstvo gradnje kanala pa jc bilo izročeno inženirji! Struppiju V teku poldrugega leta je bil kanal dograjen in dne 25. novembra 1780 jc strel iz topa na Gradu naznanil da so prvič spustili vodo v novi prekop 17 Novozgrajeni prekop je bil dolg 1055 klafter (2000,3 m) na dnu širok 17 klafter 3 čevlje (32,69 m), na vrhu bregov pa 25-35 klafter (47,4-66,36 m).1 & Vsa gradnja je trajala 9 let. Zaradi hitrejšega odtoka vode po novem kanalu se je znižala vodna gladina na Barju za približno 70 centimetrov. Vendar se jc s tem izsušcvanjc Barja šele začelo. RUSIJA Po odvzetem vodstvu nad gradnjo prekopa ter predvsem zaradi ukinitve jezuiteskcga reda 1773. leta jc Gruber razmišljal o tem da bi zapustil Ljubljano. Razveseljivo zanj jc bilo dejstvo, dajso jc-'uiti še delovali v Rusiji, kjer je carica Katarina II z njihovo pomočjo skušala organizirati šolstvo. Vse večje finančne težave so samo še pospešile njegovo odločitev. Tajno jc zapustil Ljubljano januarja I 785.1 y Njegova imovina in z njo verjetno tudi vsa dokumentacija o njegovih različnih iznajdbah jc bila prodana na dražbi. S tem denarjem so bih poravnani njegovi dolgovi. 54 V Rusiji ]c Gruber postal osebni prijatelj carja ('avla I ter imel na njegovem dvoru močan vpliv, /elel je doseči ponovno ustanovitev je/uitskega reda, kar mu je tudi uspejH L.eta 1801 je papež. Pij VII v svoji poslaivu odobril ustanovitev Družbe Jezusove v lielffltisiji.20 Leta 1802 je bil Gruber izbran za generalnega vikarja jezuitov na Ruskem Toda s smrtio Pavla 1 se je začel -atoii dejavnosti jezuitov Kljub številnim udarcem, •> katerimi so hoteli zmanjšati njihov vpjlrv. so se jezuiti se nekaj časa obdržali Gruber se je. ra,.cn s poučevanjem v peterbur škem jezuitskem kolcguju, se zmeraj politično aktivno udejstvoval n je verjetno tudi to vplivalo na njegovo nasrlno sinit v požaru 16 marca 1805 v Peterburgu. Pokopan je v samostanu v Polocku ARHIVSKO GRADIVO O GA MRI II Ll CjRl'MF-.R.IU Arhivskega gradiva o življenju in delu Gabrijela Gruberja ni veliko ter je tudi zelo raz.drobheno po različnih londih predvsem zaradi njegovega nenad nega odhoda * času, ko m bil vec toliko priljubljen ter zaradi dejstva da je bilo njegovo premoženje prodano na dražbi. Predvsem pogrešimo tehnično dokumentacijo o njegovih iz.umdi ter arhitekturnih m drugih projektih. Od tehnične dokumentacije se je ohranilo na slednje gradivo: 1. Idejni načrti: - Izdelava prekopa /.a v.susitev Ljubljanskega barja ter poglobitev struge Ljubljanice v rnestu -Arhiv RS, fond Deželna vlada, konvolut 455/1 - Poročilo inž] Struppija o Gruberjevem sondna nju >n nivehruniu Ljubljanice od Vrhnike do L|U bljane - načrt profila Ljubljanice, večbarvno; Arhiv RS Deželna vlada, konvolut 455/1 - Idejni načrt izgradnje prekopa okoli I juhijan skega gradu. Arhiv RS. Deželna vlada kovolut 455 I - Načrt idealne rešitve Ljubljanskega gradu - ka nal okoli gradu z dvema profiloma večbarvno, Arhiv RS, Deželna vlada konvolut 455'I - Načrti Gruberjeve palače: Gruberjeva skica iz. leta 1773 i/.risa na na papirju formata 10/40, črtno in dvobarvno (Arhiv RS Deželna vlada konvolut 455/1, komisijsk: protokol z. dne 12 6 1773) ter načrt palače z dozidavo iz. francoske dobe - tloris prvega nadstropja (1809 - 1813), Arhiv RS, Zbirki} načrtov načrt 1/7 -Arhiv PS Zbirkfl načrtov, načrt Vlla/128, I.ju bljansko barje I 780. hidrogralska karta - Arhiv RS /birka načrtov, načrt Vila/129. Lju bljansko barje .¡tuaujski načrt pred ■zsusitvijo I 7Š). leta - Arlin RS /bitka načrtov, načrt XXXIV Gru berjev Kanal - načrt 2 Ostalo gradivo: -Arhiv RS: Pnvata A LXIV - Gabrijel Gruher-vsebuje poročila o navigacijskih delih od 1774 do Ml1 - Arhiv RS: Deželni stanovi I registratura, ska tla 684 (lase 385) - poročila o navigacijskih delih o plačali osebja in delavcev od leta 1775 do I 779 -Arhiv RS: Komisija za i omcrcne zadeve L,it M Nr. 10 lase. 6; I n S. Nr. 18. 20, fase. 9 - I. Slokar: Zgodovina obrtnega solstva v I jublja ni do leta 1860, rokopis v Zgodovinskem arhivu I .jubljana - I abjančic. Knjiga ljubljanskdi Iii:,. I(>40-41 rokopi> v Zgodovinskem arlir u Ljubljana - Zgodovinski arhiv Ljubljana. Registiatura I, f|sc 89, seznam Ins v ! iubliani dne H), februarja 1789 I 111 PA U RA EG \imill i I Cilji PI PH Dosedanje napisane ra/jinne o živ Ijenju m delu (i ibi i • jela Ciruheria luiko Otnačimo kot tematske. Posamezne avtorje je zanimalo predvsem njego'o delo \ z.vez.i prekopom z. gradnjo hiše na /vedarski I ali njegovo tlelo vanje v Rusi|i I o v i t.a razprave, ki detajlno obdelujejo njegovo delov,uije v I uililjani in Rusiji: Viktor Kopitu1 Gabrijel G'uber S i in niegov prt" kop, .lusa Serajnik-Vavkcn -stavbni raz»oj Gruberjeve pal i če in Iskre V. ('urkina lez.iut Gabrijel Grubei v Rusiji. Ostala tlela se samo obrobno dotikajo Gruberja in ti i jejo drobne informacije o njem. 1 Viktor kopatm (iibrijel Gruber s I in njegov prekop kronika slovenskih mest, "t. I, ! tubljaivi 1914 2 .losin Vrhovec Die vvohllobl Lanik-sfurstcrliche II uipi tadi Laibach I jublj ma 1X86 i K n It vi rn: in Miriivni spomeniki Slovenije, /hirl.a vodnikov: \ l mek I kos, M. komelj. -\rhiv SPS in Gruberjeva pilaca. I jnhIjana 19X2 4. Iskr» V. Curkini .Ic/uit Gibiijel Giiiher v Knsiji. Arlii' i IV številka 1-2 I jubljana. 19X2 s. lasa Serajink Vavken: S'nvbni rn/voj Gruberjeve pilaee v I jubljani kronika VII .¡tevilLi i Ijubljini l9s9/60 (• ing. Ilugo t lilir llistonat osuševalnih tlel na Lju-hli inskem baiju. prva kniiga I jubljana 1956 7 D Prelovšek Dežela.i hiša v Ljubljani v po/nem 18 •tolet ¡u 8. Vlado SeJffciidt /.godovma šolstvu in pedagogike na Slovenskem I, I jubljan i, 1988 (>, Anton M c 1 i k kolonizacija I jubljanskega barja. 1 jubljana 1927 10. Anton Meli', I jubl|an;ko mostiscarsko |ezero in dediščina py njem, I jut I jami 1946 I I Kadi« s: Alts II aiser iij I ii| ach I. I90X 12 Sl.r,enski biografski leksikon (SPI ) str. 268 269 (ilonar. Gabrijel Gruber ■ .. Viktor Stcska Pater G ibnjel Gruber. Iz.vestja mu 'ejskega drustv ,i za Kranjsko. z\t-z:k 15, sešitek 1-2 14 I Slokar: Zjjodovina obrtnega šolitv i v I juhi jam do leta 1X60 rokopis v/godov m .kern irliivu I jubljana OPOMUI I. V kopatm Ci C i ruber S ! in njegov prekop s'r 8.— 2 isto ti 9.— % I Vokar /god o-i na ob 11 nega solstva v I jubljani do leta 1X66 I Mehanika šplu v l.jubli.ini |7()9 17X4 Skupni stroški m material za jioucevanje so /nasali 2237 goldinarje Arhiv RS I ond: komisija /a komercne zadeve I it M. Nr. 10 (lase. (>) — 4 isto. — S \rhiv RS komisija /a komercne / ideve, I it S Nr. IX last 9: Gruberjevo poročilo komeruienui konsen ai, ja miar 1774 — 6 I S'okir /godovma obrtnega šolstva l)ek ret dvorske pisarne z. dne l^.l I77"i tlovolien prisju-vek 2000 goldinarjev. — 7. .1. SerajmK Va> ken: Stavbni raz-oj Gruberjeve p ilacc. str I 7X. — X Arhiv PS Pnvn ta (i i brije I Gruber Poročila o na-igaiijskih tlehh 1774-1777, Pro memoria. —9. I ¡to 1'ro memona za ■ nji list — 10. ..¡to Pro memona.— II I Slokar /go 55 dovimi obrtnega šolstva, I Mehanska šola v Ljubljani. — 12. V. Kopatm: G. Gruber S. J in njegov prekop, str. 8. -13. V. Stcska Pater G. Gruber, str 41-40 - 14 Arhiv RS: lond Deželna vlada, konvolut 455/1, poročilo m/. Struppna o delu G. Gruberja, Gruberjev predlog — 15. Arhiv RS: Pnvata G. Gruber, Poročila o navigacijskih delih, Pro memoria II I 1776—10 isto, 1776.— 17, iijn llugo Uhlir: Ilistoriat osuševalnih del, knjiga I str 8 — 18. isto, str 8, Ena dunajska kiaftra znaša 1. 8%48 m = 6 čevljev; I čevelj je o, 316081 m = 6 eol, I cola znaša 5.2 cm! — 19. O tem, kdaj točno je zapustil L jubljano obstajalo različna mnenja. J. Vrhovee je menil, da je Gruber zapustil Ljubljano že leta 1783. lir Glonar v Biografskem leksikonu misli, da se je iz Ljubljane umaknil leta 1784, v Rusijo pa odrinil 1786 leta. V ko-patm v svoji razpravi citira »llistoria annua Collegu L.a-baeensis S. J « - Letno zgodovina ljubljanskega kolegija D. J. tretr del (od I 772 do ukinitve Družhc Jezusove 1773, leta z dodanimi življenjepisi), v kateri se navaja da ie Gruber odšel sredi januarja 1785 —20 Iskra V ( urk-na Jezuit G. Gruber v Rusiji, str 107. — 21 isto, str 107, — 22. isto, str 107. ZUSAMMENFASSUNG Gabriel Gruber -anläßlich der 2^0-Jahreszahl des Geburts Pamela Jura ic Der Beitrag spricht von Gabriel Gruber, dem Jesuiten, Erfinder und einem großen Wissenschaftler, daß Ljublana und Slowenien große Werke hinterlassen hat von Gruber als Padagogcn, der am Lyzcumslehrstuhl für Zeichnung, Geometrie und Hydraulik .n Ljubliana Vorlesungen hielt und mit seinem Enthusiasmus und Emnc hmen die Generationen von Gewcrbsleuten animierte. Die Autorin schreibt von Gruber als dem Architekten der einen von schönsten bestehenden Baroekpakistcn .n Ljubljana projektierte worin sich letzt das Archiv der Republik Slowenien befindet und den Graben baute, wodurch die Entwässerung des ljublianacr Morastes angefangen hat Seine Tätigkeit endete sich nieht mit seinem Verlassen von Ljubljana. Auch im Rußland, wohin er hat in 1785 gellüehtet erreichte er zahlreiche Lr-folge, unter anderem auch die Taiigkeitsgcnchniigung für den Jesuitenorden inl Rußland. I r ist in einem Brand in Petersburg ¡in Jahre 1805 gestorben. Gradbeni red za Štajersko Ivanka /ajc-Ci:clj Med važnejše predpise, ki so urejali gradnje (novogradnje in adaptaeije) v drugi polovici 19. m v začetku 20. stoletja spadata gradbeni red za Štajersko, ki pokriva cclotno deželo z izjemo deželnega glavnega mesta (razglas namestništva z dne 9. februarja 1857, izdan 7 dopolnili leta 1905) in dežel ni zakon, izdan 12. marca 1866, ki ureja gradnje industrijskih objektov. Gradbcm red ic bil sprejet v »skrbi za splošni m ljudski blagor«. Novogradnje in tudi adaptaeije (večja gradbena dela na obstoječih zgradbah) so morale biti zdravstveno i it varnostno neoporečne, skladne z okoljem m krajevno primerne Posebna skrb jc bila posvečena protipožarni gradr-; tako so bile v mestni lesene gradnje (hiše) v celoti prepovedane (izjema so bile začasne kolibe in na prostem zgrajeni kozolci ter manjša popravila in izboljšave že obstoječih, varno grajenih lesenih stavb), dovoljene pa so bile na podeželju, čc je šlo za revneiše m zelo redko naseljeno področje. Gradnje v mestih in trgih Pri gradnjah v mestih in trgih jc bilo med drugim potrebno upoštevati - Stanovanjska poslopja so sc morala graditi na sončnem, zračnem, suhem, zdravem in z dobro pitno vodo oskrbljenem prostoru, ki jc bil varen pred poplavo, zemeljskim plazom, krušenjem kamenja in podobnimi nevšečnostmi - Za okolje moteča poslopja (hrup, smrad, one-stnažen zrak) so morala biti nekoliko odstranjena od ostalih zgradb Poslopja, namenjena dejavnostim, pri katerih sc uporablja več ognja (milarne, pekarne, žganjarne.. ), naj bi bila protipožarno za- ščitena in ločena od eventualnih gospodarskih poslopij s protipožarnim zidom - Pii gradnji gostiln jc bilo potrebno upoštevati, da sc je pred stavbo, čc jc bila zunaj utrejene vrste, pustil ustrezen prostor, namenjen vozovom, ki jc bil zunaj obstoječe ccstne mreže. Velikost zahtevanega prostora jc bila odvisna od krajevnih razmer Ta, kot bi sc temu danes reklo, parkirni prostor naj bi bil tudi predpogoj za pridobitev obrtnega dovoljenja; - Novogradnje n adaptaeije že obstoječih hiš ob žclczniei so bile izjemoma dopuščene samo z dovoljenjem vrhovnega nadzorstva in ustrezne oblas'.. (nevarnost požara) Ob pomembnejših ccstah jc bilo dovoljeno gradr samo v oddaljenosti 4 m od roba eestršča; -Okolica pokopališča m smela biti pozidana, - Pri načrtovanju novogradem na novem zazi dalnem področju ic bilo potrebno pustili pn vsakem poslopju dovolj prostega prostora, da so imela stanovanjska in gospodarska poslopja dovolj svetlobe, primerno dvorišče m vrt, - Stavbe so morale biti med scboi oddaljene najmanj 6 m, v primerih, ko to n> bilo možno, jih jc moral ločevati protipožarni zid; -Glede ulic, njihove množine n razvejanosti ter glede trgov jc bila oblast dolžna poskrbeti, da so bile tc strukture primerne, varne n da so služile svojemu namenu (prometu in javnrm potrebam), - Javne ulice in trgi so morali biti čim bolj svetli (ponoči v bolj naseljenih n obiskanih kraj'h raz-svetljer.:). zračni, prostorni, čisti, suhi in praviloma ravni, - Zaradi potrebne trdnosti ulrc (ccst) m trgov