Cena VSO din P Kdor ne zna brati med vrstami, sploh ne zna brati. T. G. Masaryk. Uredniitvo in uprava: Maribor, Kopaiilka ul. 4 ■ TaL 15-47 . Iihaja vtake tebeto Valia letno Si din, polletno 18 din, četrtletno 9 din, ta inozemitvo letno BO din Rokepiti *• ne vračajo - Poit ček. rai. 11.787 Mariborike tiskarne d. d. Maribor Oglati po ceniku Obdržite I Nič nazail Zdaj pošiljamo na ogled nadaljnjim novim naslovnikom — in sicer Naslovnikom iz Celja, Ljubljane in Maribora — tretjih pet zaporednih številk (št. 11/18. lil. 15/15. IV. 1939.), številko 12. od 25. marca s položnico. Teh številk ni treba vračati. Nadaljnje številke bo-J0 pošiljali tistim, ki bodo dotlej tednik naročili — zadostuje dopisnica ali nakazali vsaj del, to je najmanj *° 3 mesece din 9'— naročnine. Ne zavrzite nobene položnice! »Edinost« gre iz rok v roke med prijatelje! Cenjene zaupnike prosimo za sodelo-vanje. Uprava »E DIN O S T I«, Maribor, Kopališka ulica 6. Bistvo hrvaškega vprašanja VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi svOjlm čltateljem UREDNIŠTVO IH UPRAVA Vstajenje jugoslovanske misli Ko smo obhajali pred dvajsetimi leti Prvo jugoslovansko Veliko noltke takrat Pač nikomur ni sanjalo, da si ^Wo dvaj-®et let kopali jamo, kamor smo počasi ,agrebali vse, za kar so se naši pradedi ,aJe borili in tolikokrat pretakali srčno •■r,‘ Radost, ki je bila ob prevratu do-nebesna, se je umikala razočaranju, in JJudske množice, ki so stvorile jugoslovansko državo, so v tem večno se ponavljajočem razočaranju čedalje bolj izgubljale vero v jugoslovanstvo in zavračale vse, kar je bilo kedaj s tem pojmom okitetro. Resnica je, da je in ostane jugoslovanstvo vendarle vez velike jugoslo-•anske države, da pa so v njega imenu Skoraj vsi režimi do danes toliko grešili, “? ni Čudno, ako je ravno za dvajsetlet-nico Jugoslavije življenje pri nas nekoliko J*®*} »narobe«. Škoda, katero so upravi-*elJi naše države napravili narodu, se z denarjem ne da poravnati — toda morda ravno radi tega tem občutnejša. Najdbo ?e tako ali tako, naj je grob še tako globok in širok, priroda potrjuje in vera uči, 0a nič za večno ne pogine ali umre. In roorda je bilo ravno trpljenje preteklih j*vajsetih let potrebno, da smo ob dvanajsti uri spoznali pot in tloživeli v sebi Radost vstajenja jugoslovanske misli, ki je 'Stala ožarjena in blagoslavljajoča Slovence, Hrvate in Srbe v Jugoslaviji, katerim kliče: Mir Vam bodi! Nikakega dvoma ni, da je preteklo leto, tudi letošnja pomlad, močno vplivala Da tok zgodovine in da so marsikomu danes nerazumliivi dogodki uvod v j-čja dogajanja v Evropi, ki jih je težko naprej napovedati, pač pa iedva le slu-tti. Vsepovsod po svetu se zgrinjajo *nnožice v goste gruče, da strnjeno, kot «no telo, kljubujejo viharjem, ki grozijo vse strani. Priroda sama sili že živali, j*a se stisnejo druga ob drugo, kadar grozi nevarnost, pa se ne bi ljudje, ki so *"Zumna bitja? Vsak razdor je voda na "N'1« sovražniku. Glasen opomin so nam nesreč -ii severni bratje, ki so v odločilnem Irenutku šli vsak sebi in se je nad njimi £rozotno uresničil rek slovenskega pesnica Koseskega: »Kdor zaničuje se sam. "°$TKa je tuičeve peti.« Kdo ie kriv? , ,.Ni važno.'to danes raziskovati, ker v Pjstvo itak nihče-ne prodre čeprav je 'asno, kamorkoli pogledamo. Niti ta, niti ,n.'> niti tretji narod ni ničesar zakrivil, nvdo oa nosiio nredvsem nesposobni in ®Ow’5HaVI voditelji, ki so v navadnih, ?a1ih časih lahko »veliki« liudie, v vehkm asih pa se :zka?.eio kot male kreature. ,1 same n° vedo. kai so. kaj hočejo in f ko nai delajo. V v^eh velik;h časih, pol-njh zgodovinskega dogajanja, smo imeli ^■ovani ?i-he in ppo^r^rbne voditelje, ki 80 — diveč za osebnimi podvigi in korist- Čeprav imamo Slovenci s hrvaškim narodom skoraj največ stikov, je vendar med širšimi plastmi našega naroda pravo jedro hrvaškega narodnega vprašanja precej malo jasno. Res, da je temu mnogo kriva višja sila '=ej—^ sss»«i. vendar smo v precejšnji men krivi tudi mi sami, ker verjamemo najbujnejšim izmišljotinam, ki nam jih nudijo oni, v katerih interesu je, da se tak nejasen in neurejen položaj podaljša. Glavno obeležje, ki sedaj v tem času označuje hrvaško narodno gibanje, je v nasprotstvu hrvaškega naroda do vladajočega dela srbskega naroda, če rečem, da je tu neko nasprotstvo, mislim, da s tem nisem povedal ničesar novega, temveč da sem le ugotovil dejstvo, ki v stvarnosti obstoja in o katerem je že vsakdo poučen. Manj znano pa je pri nas, kje so vzroki za to nezadovoljstvo hrvaškega naroda. če pa hočemo, da se to vprašanje reši na zadovoljiv in pravičen način, moramo najprej odstraniti vzroke tega nezadovoljstva. če bi mi Slovenci poznali pravo bistvo hrvaškega narodnega gibanja, bi prav gotovo ne igrali pri reševanju tega vprašanja one žalostne vloge zavirača, ki jo stvarno igramo, kajti-dejstvo-je, da smo ravno Slovenci — iz notranjepolitičnih, še bolj pa iz zunanjepolitičnih razlogov — od vseh še najbolj zainteresirani na pravični ureditvi tega vprašanja. Ključ za razumevanje hrvaškega vprašanja nam je dal dr. Maček sam, ko je dejal: »Smo istočasno Hrvati in kmetje. Borimo se za nacionalni ideal s ciljem, da ostva-rimo svoj socialni ideal.« S temi besedami je lepo povedala, da je bistvo njihove nacionalne borbe prav za prav socialna borba hrvaškega delovnega ljudstva. Odkritost je prvi pogoj za vsak bratski sporazum, zato bodi jasno povedano: hrvaški narod se čuti socialno in gospodarsko zapostavljan v tej državi. »Edinost« je že večkrat s statistikami pokazala zapostavljenost Hrvatov in Slovencev pri vodstvu državne uprave. Toda to ni najhujše zlo za Hrvate. Večje zlo trpe hrvaški kraji vsled centralistično vodene državne gospodarske politike. Posebno so Hrvati nezadovoljni z vodstvom državnih gospodarskih podjetij. Tako pravijo: od blizu osem milijard dinarjev kreditov državnih bank ni plasirano v hrvaških krajih (čeprav živi v njih četrtina vsega prebivalstva Jugoslavije) niti ena desetina kreditov, po drugi strani pa večina denarja prihaja v državne banke iz prečan-skih (hrvaških in slovenskih) krajev; od celokupnih 40.298 delnic Narodne banke jih ima nad polovico (25.866 delnic) devet lastnikov iz Beograda, kar ima pa posledico, da se denarna in eskontna politika Narodne banke, od katere zavisi 15 .milijonov ljudi, vodi ,po željah in navodilih devetih ljudi iz Beograda. Hrvaški gospodarski strokovnjaki trde, da se od vseh dohodkov, ki jih država nabere v Savski banovini, celih 46% potroši izven Savske banovine in da so tako hrvaški kraji v dvajsetih letih plačali kot tribut centralizmu vsoto od 30 milijard dinarjev, ki se ne troši na njihovem področju. Vidimo torej, da moramo iskati vzroke za nastanek hrvaškega narodnega vprašanja ravno v državni gospodarski politiki, ne pa v kakšni načelni želji po popolni odcepitvi od skupne države. Hrvaški narod se dobro zaveda, da je njegova bodočnost v Jugoslaviji, t. j. v zvezi s slo-vneskim in srbskim narodom, toda ta zveza mora sloneti na enakopravnosti treh narodov, nikakor pa ne na »nadmodro-vanju« in izkoriščanju enega po drugem. Postoji torej možnost, da se ohrani nedeljiva Jugoslavija in da se obenem zadovoljijo vsi trije jugoslovanski narodi. Kavno v tem času nam je naša vlada po-ftazala pot, po kateri se more priti do resnično konsolidirane države. Končno so tudi vodilni državniki uvideli, da prikrivanje stvarnosti z diktatoričnimi ukrepi položaj samo ostri in da je treba stopiti z drugimi koraki na pot ureditve naše države. Slovenci želimo čim uspešnejši potek pogajanj za sporazum v upanju, da predstavniki hrvaškega narodnega gibanja tudi sedaj ne bodo pozabili na načela demokracije, po katerih so se vse doslej v borbi za svoje pravice ravnali. Ra. Diplomacija — xnak našega časa Ni ga danes skoro človeka, ki vsaj po imenu ne bi poznal tega pojma, saj se posebno v zadnjih časih tolikokrat napiše ta beseda v časopisih. Diplomacija kot ustanova, ki naj urejuje odnose ene države do drugih, je že od nekdaj igrala veliko vlogo v zgodovini narodov, čeprav še mogoče takrat ni bila znana pod tem imenom, čim so nastale države kot pravna telesa, je nastalo tudi mednarodno pravo kot potreba svojega časa. Diplomacija je bila že od nekdaj nekaj zago-letnega, saj je znano, da diplomati rečejo eno, a mislijo drugo, če se navaden človek pri sklepanju pogodb poslužuje zvijače, ga bomo v svojem čutu poštenosti obsodili; diplomat pa, ki ne zna tako govoriti, da reče eno, a misli drugo, ta sploh ni diplomat. Saj je Bismarck izrekel o diplomaciji sledeče besede: »Diplomacija ie spretnost, pridobiti državi nekaj, do česar ta nima pravice«. S tem stavkom je povedano več kot dovoli, kako je Bismarck že za svojega časa gledal na diplomacijo, ki se pa je v tem času zelo izpopolnila, kajti prilike je imela dovolj v vseh pretek-'ih vojnah. Kaj misli danes povprečen človek o diplomaciji? Vse, samo dobro nejn to popolnoma upravičeno. Diplomaciia je baš v zadnjem času delala tako proti mnenju širokih mas, proti njenemu občutku za oravlco, proti tradiciiam, k! so v posamezni državah ukoreniniene, tako, da poledice niso izostale. Sklepanje pogodb In ♦o prijateljskih pogodb s tradicionalnimi nasprotniki. glede katerih so prepričani, da mora priti še do obračuna z niimi, na drugi strani prelomitve dane besede v 'isodnih trenutkih za narod, za katerega drupn narod občuti res slmnatHe. vse to ie obrnilo javno mnenje širokih plasti 'iudstva nroti diplomaciji. Načini .katerih se ooslužuie svetovna diplomacija, so taki, da jih more pošten človek samo obsoditi. Ako pa bi ti načini ostali samo pri diplomaciji, čije naloga je brez vsakega predsodka doseči najbolj ugoden mednaroden položaj svoje države, bi končno pač rekli, da so potrebni in neizogibni, vendar se ta beseda »diplomacija« uporablja tudi v okviru držav, v okviru manjših političnih in gospodarskih ter celo v družinskih krogih takozvanega malega človeka. Nič čudnega ni, če človek na visokem političnem položaju zasluti, da se bo veter obrnil in še predno veter zapiha, je ta človek že menjal svoje mnenje. To so že vsakdanji dogodki, ki pa ne vzbujajo niti toliko zgledovanja in zanimanja. Danes je borba za denar ona, ki je potisnila v ozadje vse druge momente. Visoki politični položaji so združeni z velikimi dohodki in zato se ne čudimo preveč takim pogostim menjavam prepričanja. Kakor se to godi v najvišjih krogih, kjer se je na ta način tudi začel prakticirati, tako se je začel ta način uporabljati pri vseh ostalih stopnjah državne hierarhije. Začeli smo pri ministrih, končati pa moramo pri zadnjem pisarju kakega urada v malem provincijskem mestecu, vse to se ravna po vetru, kajti vsi ti so uvideli, da je ta način rentabilen, kar se pa vesti tiče. si jo lajšajo na ta način, češ, saj dela moi predpostavljeni isto, samo še na bolj viden način. Pa tudi ta pojav bi si lahko tolmačili in bi ga končno tudi — razumeli, .saj razmere prav pogosto človeka v to prisilijo, vendar so se podobni načini pojavili tudi v privatnem živlieniti. v občevaniu posameznih Hudi med seboj, da celo v občevanju naibližiih sorodnikov med seboj. Vsa ta lažnjivost in hinavstvo, ki imata svol svetel vzgled v današnji svetovni rtinlomariii. je prešla do nainižiih sloiev. mi — hote ali riehote izdajali svoj narod tujstvu. Ne Moravci, temveč Svetopolk in njegovi sinovi! Zgodovina Slovanov se odlikuje po slabih in nesposobnih voditeljih, ki niso znali doumeti časa ter so v svojem napuhu — kajti napuh je to in nič drugega! — tirali narod v propast ter umetno ustvarjali neslogo. Takšna je bila tudi naša zgodovina. Kolikor pa človek v teh pomladanskih dneh prisluhne utripu narodnega življe- nja, čuti prerojenje, čuti zavest nevarnosti, ki oklepa ljudi z veliko vero v Jugoslavijo, Zares, moč ia je vera, ki je šla preko grobarjev! In še to verujemo v tem odločilnem času: Tudi svoje grobarje bo Jugoslavija preživela! Vodstvo naroda prevzame mladina, čeprav za enkrat ne v nesposobnih političnih strankah, temveč na terenu. Zla usoda, ki se je ustavila drugod, naj gre mimo naše domovine. a. p. Ako danes koga ogoljufaš, ga nisi ogoljufal, samo diplomatsko si ga »okoli prinesel«. Nekdo se brani kupiti nek predmet; prodajalec mu pa v najlepših barvah slika in bvali pogosto ničvredno robo, dokler se kupec ne odloči za nakup. »Nisem se dal«, se kasneje hvali, »na diplomatski način sem ga pripravil do nakupa«. Vendar ta beseda ^diplomat« v preprost narod ni tako prešla, narod si je ustvaril kar posebne besede za take iznajdljive lumparije. V srbskih časopisih prav pogosto lahko čitamo besedo »nadmudriti«, t. j., ker sem bil bolj moder kot ta drugi, sem ga »nadmudril«, po slovensko povedano — osleparil ali ociganil. Danes tudi med navadnimi ljudmi dana beseda nič ne velja, tudi zaklinjanje na najdražje, prisega, vse skupaj ni nič, glavno je, da drugega »nadmudrim«, da pridem do denarja, do koristi, do katerih na pošten način ne bi prišel, torej v svojem bistvu — diplomacija. Vse navedeno so dejstva. O tem pričajo dnevno procesi na sodnijah, to gledamo vsak dan po večkrat okrog sebe, ako že samo tega ne delamo, če se bodo ti načini medsebojnega občevanja, kakor se sedaj širijo in nevzdržema prodirajo med ljudstvo, vkoreninili po vzoru obče prakse, ki jo kaže posebno verolomna diplomacija zadnjih mesecev, potem ljudje kmalu ne bodo megli Verjeti nikomur več, ne bodo mogli od nikogar pričakovati ničesar drugega kakor to, da se bo sosed ob vsaki priliki okoristil na njegov račun, potem ne bomo vedeli, kak obraz bo naredil človek, ki je doslej z nami govoril in nam kazal prijazno lice, čim se bo obrnil. Celo življenje ie danes diplomaciia in to ja ugotovitev, ki je vse prej kot razveseljiva. Kdor v živlieniu danes ni »d;n1omat«, ta ne bo jedel belega kruha, naibrže sploh kruha ne bo jedel. Vse bo dovedlo do uresničenja znanega pregovora. ki se je že v precejšnji meri uresničil, namreč "človek človeku volk«. Eko, IZ VSEBINE Nova narodna vzgoja. Naše železnice. Naše ceste. Gospodarski obraz kočevskega okraja. Carinska služba. Slovenski sezonski delavci. dni domačih ve$ii Po Francev^ zmag k ^ V Zagrebu so se pričeli razgovori med predsednikom vlade g. Dragišo Cvetkovičem in voditeljem celokupne jugoslovanske izvenparlametarne opozicije dr. Mačkom. Radi velikonočnih počitnic so se pogajanja prekinila, a se bodo takoj po Veliki noči nadaljevala. Časopisi pišejo in izjave pričaio, da bo dokončnega sporazuma ni več Bog ve kako daleč. Ves narod spremlja ta pogajanja z veliko pozornostjo in z željami za uspešen izid. . & še ena‘elektrarna m Poho ju? Ob nizkem stanju Drave nima elektrarna Fala vedno dovolj vode, vsled česar oddaja manj toka. Najbolj to občuti Tvor-nica za dušik v 'Rušah, ki porabi več kot polovico vsega toka Fale. Ker je sedaj zopet v takih neprilikah in so ji začasno morali v Fali ustaviti dobavo toka, se Ruše resno bavi z načrtom, zgraditi na Pohorju visokotlačno elektrarno, ki naj bi jo napaial takozvani GPdovni studenec. Ta elektrarna bi bila le rezerva in bi takrat stopila v akcijo, vsaj za Tvor-nico za dušik, kadar prejema premalo toka iz Fale. Po možnosti bi pa ta elektrarna oddajala kolikor mogoče mnogo toka zasebnikom, v prvi vrsti planinskim kočam na Pohorju. * Elektrifikacija Slovenskih goric je takorekoč sklenjena stvar. Te dni je bila važna anketa pri Sv. Lenartu, ki so se je po svojih zastopnikih udeležili vsi v poštev prihajajoči činitelji. Podrobno so razpravljali o načrtu, po katerrem bi Mestna podjetja mariborska zgradila daljnovod iz Pesnice preko Sv. Lenarta do Sv. Trojice. Od glavnega voda bi se odcepili še nekateri stranski do raznih večjih naselj v Slovenskih goricah. Okrajna hanilnica pri Sv. Lenartu je obljubila večjo denarno pomoč, ravnotako so se obvezale doslej že skoraj vse v poštev prihajajoče občine, da bodo akcijo izdatno podprle z denarjem. Računati je s tem, da bo tudi banska uprava naklonila izvedbi načrta večio subvencijo. DalnjovoJ in stranske vode bi izvedla mestna občina mariborska, ki je tudi pripravljena dati denarne podpore. ^ Bata namerava ustanoviti v Jugoslaviji več novih tovarn, ki so v zvezi z izdelavo čevljev. Na Visokem v Bosni misli zgraditi veliko tovarno usnja. V okolici Valjeva naj bi se zgradili tovarni za pnevmatike v kolesa in za plinske msake. V Brčkem misli postaviti tovarno za prededlavo bombaža. Vsi ti obrati bi v glavnem dobavljali svoje izdelke glavni Batovi tovarni v naši državi, v Borovu pri Vukovaru, kjer se izdehiielo čevlji in kjer ie zaposlenih okrog 6000 delavcev in nameščencev. Stroški za zgraditev in opremo novih tovarn so preračunani na kakih 100 miliicnov dinarjev. Za novega guvernerja Narodne banke ie bil namesto dr. Milana Radosavlje-ča imenovan bivši podguverner dr. Dra-gutin Protič. Odstavljen ie tudi drugi pod-guverner banke Milorad Zabič in na n;e-govo mesto imenovan pomočnik finančnega ministra dr. Liubiša Mikoč. šahovski turnir za državno prvenstvo se je 'pred par dnevi začel v Zagrebu. Udeležuje se ga 16 igračev, med njimi 12 mojstrov h velemojstrov. Turnir bo trajal do 16. aprila. Med drugimi se udeležujejo turnirja velemojster dr. Vidmar in njegov sin, Vasia Pirc,'potem Prein-falk, Furlani, Vukovič, Kostič, dr. Kalabar in Schreiber. * Podražitev na železnicah. S 1. aprilom so se vse tarife na železnicah v Jugoslaviji povišale za 5%, ker se izda kakih 300 milijonov za nabavo novih lokomotiv in vagonov. Povišica ne velja samo za blagovne tarife, ampak tudi za osebni promet in za prtljago. Uvedbi republikanskega režima pred leti je bila rezultat dolgotrajnih notranjih političnih borb španskega ljudstva. Ta politična trenja so imela svojo osnovo v gospodarskih in socialnih razmerah, ki jih prikazuje »Slovenec« z dne 6. avgusta in 22. novembra 1936. leta na sledeči način: »Na vsak način sta dve petini španske zemlje posest- nekaj tisoč veleposestnikov, ki žive izključno od bogate rente. Dve petini zemlje obdelujejo mali in najmanjši posestniki in ena sama petina zemlie je v rokah kmetov, ki imajo 10 do 100 hektarjev zemlje, ki omogoča dostojno eksistenco. Kakor torej vidimo, daleč prevladuje kmečki brezposelni proletariat, ki ima zemljo deloma v zakupu, oziroma podzakupu, deloma pa je enostavno za hlapca«. »Ker navadno veleposestnik ne gospodari sam, amoak živi v velemestih, daje zemljo v zakup generalnemu zakupniku, ki ima pa podzakupnike, ki šele dajo v najem poljedelcem, ki so prav za prav brezposestni hlapci.« »Agrarna reforma je bila sicer skleije-na jeseni 1932, pa s takimi kompromisi, da je bila iluzorična (slepilna, pesek v oči, op. ur.) Pač so veleposestva plemičev, ki so bili nasproti svojim zakuoni-kom še najbolj humani, razlastiti brez odškodnine, ostalim latifondistom (veleposestnikom, op. ur.), ki so v_ ogromni večini, pa so priznali odškodnino, ki je španski kmet absolutno ne zmore, ker bi spričo dejstva, da je treba razlastiti 8 do 10 milijonov hektarjev zemlje, španski narod meral plačati za zemljo 50 milijard dinariev, od katerih bi država posodila narodu vsako leto 310 miliionov dinarjev. Na ta način bi — kakor so izračunali, postal kmet v re^mci svoboden in neodvisen točno po — 160 letih!« 7 dni po svefsj »Najboljša rešitev bi pač bila razlastitev, ki bi iz zakupnikov in hlapcev ustvarila svobodne kmete na lastni zemlji, kakor tudi odgovarja želji velike večine španskega ljudstva.« »V Španiji je od 23 milijonov prebivalstva več kot 9 milijonov, to je nad 40% od dneva plačanih delavcev. Ostali del prebivalstva pa živi po veliki večini v zelo revnih razmerah. Le zelo tanka gornja plast živi v bogastvu in razkošju. Naša prva naloga torei mora biti, da veliko množico naroda, ki gotovo ne živi prostovoljno v revščini in bedi. odtegnemo uboštvu. Tega pa ni mogoče brez zvišanja plač, razdelitve dobičkov, razdelitve veleposesti, brez socialnega zavarovanja itd.« Korenitih reform v tem smislu se ie lotila 1. 1936 republikanska vlada, ki_ ie imela "alogo. urediti gospodarske, socialne in kulturne razmere tako, da bi koristile večini ljudstva. Zadnja poročila iz Španije pravijo, da ■n Franco razveliavil agrarno reformo in da moraio Sedai kmetic zopet vrniti vse, kar iim je republikanska vlada v kratkem času svoiega obstoia dala. Vsa, ta zemlia se mora zopet vrniti veleposestnikom in cerkvi in kmetie bodo zopet noHedebski delavci na .tisti zemlji, ki so io že nekaj let obdelovala kot svojo. S tem ce ie za novo Francovo vlado i^nova odnrl Problem, ki ie bil že na najboljši roti. da se reši. Če k temu prištejemo še, da ie šnaniia od dolgotrajne voine gospodarsko popolnoma izcroana, se- nam odpre žn1ccfna sbka noti, ki io bo moralo prehoditi trpeče spansko ljudstvo, ki ga čakaio šedpi novi socialni- in "acional-ni (sedai so izgubili Katalonci in Bas za podpisovanje posojila, namenjeneg za narodno obrambo v Poljski. □ Angllla vedno boli povečava svot^ oboroževanje ter bo med drugim do konca tega leta zgradila 21.000 aviionov. □ United Press poroča: obe novi 45.1W tonski bojni ladii, katerih gradnjo je Pr®' zident Roosevelt že odobril, bosta no močno oboroženi in se bosta vrhu teg odlikovali po veliki hitrosti. Gradbe stroški za vsako od obeh ladij so Prolt\n čunani na 95 milj. dolaTjev (okrog 4.4 miliionov dinariev). .. □ Na češkem so od 2. aprila a3.1’ »Narodny Listy« uradno glavno K'3S1'e češke narodne zajednice, edine dovoljen □ Vlada Zedinfenlh držav je prizna'3 vlado generala Franca. . □ Na češkem bodo uvedli splošno 0 ^ lovno dolž -ost po nemškem zgledu, vs član naroda bo moral odreieno^ štev tednov delati zastonj v korist c'r^f’ve1fC-samoupravnih teles, kakor je to že ur jero v Nemčiji. nl □ V novi češki politični organizme« »Narodni za^nlc?« bodo l-hko č,an' ‘ :a mo moški. Tako ie ugasnila ^oseiL ^ nolitična enakopravnost žene z mj’ .J ki ie dala v prelšnrh dvais^ih j'’t'h hom ne samo «-olilke, marveč tudi pos* 1 ke in senatorke. križanje (VELIKONOČNO KRAMLJANJE; Ker je bil Krist bičan že med zaslišanjem, je opustil Pilat bičanje, s katerim se je uvedlo križanje. — Po rimskem pravu je moral nositi vsak obsojenec na morišče orodje, s katerim so ga potem usmrtili. Zato so naložili tudi Kristu na ramena križ. Če pa je bil obsojenec preslab, so prisilili krvniki kakega navzočega, da je opravil ali pomagal opraviti ta žalostni posel. Tako je pomagal nositi Jezusu križ Simon iz Cirene. — Običajno je imel križ podobe črke T. Meril je 2—3 m v višino in 2 m v širino, tako da se je križani na vkopanem križu skoraj dotikal tal. V sredini pokončnega bruna je bil pritrjen močen klin, na katerem je križani jahal. To je bilo potrebno, ker bi se obsojencu radi telesne teže sčasoma iztrgale roke. Na spodnjem delu je innel križ desko, na katero so nesreč 1ika stoje pribili. Prav tako je izgledal tudi Kristov križ. To dokazujejo prastare slike v katakombah in podobe na novcih Konštantina ml. (u. 337) in Konstanca l. (u. 350). Po starih poročilih je bil Kristov križ iz ce-drovega lesa in okoli 3 m visok. Poleg običajnega križa omenjaio •martirologlji še naslednje vrste: sedanji križ (f), Andrejev križ (X) in-razbojniški križ (Y). — Sprevod na morišče se je vršil po naj-obljudenejših ulicah. Pred obsojencem ie šel glasnik, ki je naznanjal ime nesrečneža in njegov zločin ali nosil tablico z napisom iste vsebine. Večkrat so pritrdili tablico na prsa žrtev. Obsojenca so spremljali vojaki; sledili pa so mu številni radovedneži z glasnim krikom in smehom. Morišče je bilo blizu mesta, po možnosti na daleč vidnem griču kakor Golga-ta. Predno so pribili rablji obsojenca na križ, so mu ponudili opojno pijačo iz vina, mire in žolča, da bi mu olajšali trpljenje. Navadno so prinesle okrepčilo usmiljene ženske, sicer so ga nabavili na iavne stroške. Ta običaj na je bil znan le v Palestini. Krist je odklonil okrepčilo, ker je hotel umreti pri polni zavesti. Nato so krvniki obsojenca slekli in mu pustili le prt okoli pasu. Ostalo obleko so dobili vojaki kot nagrado. Križali so obso!enca na tleh, tako da so ga položili na križ, ga zvezali z vrvmi, da se ni mogel braniti in mu nato pribili roke in noge z močnimi, 2—3 dem dolgimi žeblji. Na starejših slikah (iz 6.-2. st.) je pribit Krist s 4 žeblji, kakor so ga pač tudi v resnici križali, šele poznejši umetniki upodabljajo Krista s 3 žeblii, t. j. z nogami navzkriž. Nad glavo križanega so pritrdili tablico z napisom. Nato so postalivi križ s križanim pokoncu in ga zasadili v zemljo. Ob križ so postavili stražo in s tem preprečili morebitne poskuse rešiti nesrečno žrtev, če so križali več oseb naenkrat, so jih pribili enostavno na kole ali drevesa. Namen križanja ie bil postaviti zločince n.a. ernmotni oder in iih polagoma usmrtiti. S tem so jim povzročili nepopisne telesne in duševne muke. Pri vsaki drugi usmrtitvi — razven pri izstradaniu — so uničili obsojencem prei ko slej življensko važne organe; tako je bil smrtni boj kratek. Križanim pa so ude samo ranili. Zato so umirali mnogi po 2, 3 fn celo 4 dni. Rane na rokah in nogah niso povzročale hudih bolečin in krvavitve so kmalu prenehale. Najstraš-eiše muke pa je povzročala dolgotrajna in protinaravna lega telesa, ker se kri ni mogla redno pretakati. Silila je proti srcu, tako da so čutili križani hude bolečine zlasti v prsih. Obenem jih je mučila žeja. Zato je pomočil vojak gobo v kis pomešan z vodo (posca) — običajno pijačo rimskih vojakov — in jo ponudil na trsu umirajočem Odrešeniku. Obsojenci si niso mogli pomagati; kajti vsak gib ie bolečine le povečal. — Telesnim mukam so se pridružile še duševne. Podivjana in brezsrčna druhal se je obsojencem rogala in jih zasramovala. Vse te muke so skrajšali s tem, da so potolkli umirajočim s kamni ali lesenimi bati kosti — kakor znano, tudi obema razbojnikoma, ki sta bila s Kristom vred križana. Večkrtt so napravili okoli križa grmado in jo zažgali ali spustili na križane divje zveri (zlasti v arenah), da so iih strgale. Prvotno so pustili trupla na križih, da so strohnela ali da so jih požrle ujede in zveri. Cesar Avgust pa je dovolil, da so izročili truplo svojcem, da so iih pokopali. . Domovina te strašne kazni je Azija. Indijci, Babilonci, Asirci, Perzijci in Fenl-cani (oz. pozneje Kartažani) so kaznovali tako že v najstarejših Časih velike 21»čince. Izjemoma so uporabljali to ka-2en tudi Egipčani. Aleksander Veliki jo je Povzel od Perzijcev in jo uvedel med ^rke. Kruta usmrtitev pa je nasprotovala Krškemu čustvu, tako da se ni mogla prav "domačiti. Rimljani so se seznanili s kričanjem, ^o so si polagoma (od 131 pr. rr0 podvrgli Predno Azijo. Odgovarjalo le Povsem krutosti in strogosti rimskega Kazenskega prava. Odslej je veljalo kričanje kot najtežja in najsramotnejša ka-*?n za roparje, zahrbtne morilce in upor-JJlke. ki niso imeli državljanskih pravic, Predvsem za sužnje. V dobi cesarstva so *aznovali tako tudi rimske državljane adi veleizdaje. u Z zmago krščanstva je ta kazen pola-KOrria prenehala. Slednjič je Konštantin Meliki 319 križanje izrecno prepovedal, P? ne Lz človekoljublja, temveč le, da ne r.1 Umirali zločinci tako kakor Odrešenik, "‘čsto križanja je veljala odslej dolga “toletza smrt na grmadi kot najstrašnejša n najsramotnejša kazen. w 'zraelci križanja prvotno niso poznali. f0 Mozesovi postavi so zločince (zlasti ?°gokletnike) kamenjali in nato obesili jrilPla na kole. Usmrtitev na križu so »vedli šele 63 pr. Kr. Hasmodejci kot H^ski vazali. Po Herodovi 'smrti (6 po *r-) so vzeli Rimljani Judom vse suve-en>tetne pravice, med njimi tudi krvno ®°dstvo m jim pustili le omejeno versko avtonomijo. Odslej je bil edini sodnik ad življenjem in smrtjo rimski namestnik JProkurator). Tako nam postane razumov Jezusov proces. Odrešenika je sklenil usmrtiti judovski veliki zbor (sinedrij) adi bogokletstva, ker se je imenoval »sin °zji«. Po tem sklepu bi moral biti Krist ?an'enjan. Ker pa sinedrij sodbe ni smel lVršiti, so peljali Krista k Ponciju Pilatu. V. T. Ponosni Rimljan pa se ni brigal za židovske verske nazore in bi Krista gotovo ne obsodil na smrt. Zato so obdolžili veliki duhovni in starešine Odrešenika veleizdaje, češ da se je imenoval »kralj Judov«. Pilat je smatrat Krista za sanjača; obenem je napravilo nanj njegovo dostojanstvo velik vtis. Zato bi ga rad rešil. •Mislil je, da bodo Judje zadovoljni, če ga da bičati, kar je bila običajna kazen za manjše delikte. Nahujskana množ ca pa je zahtevala Jezusovo smrt m izsilila obsodbo z grožnjo, da se bodo pritožili cesarju, čes da ščiti veleizdajalca. Krist je Ibil torej obsojen po rimskem pravu kot političen zločinec, dasi je bilo ozadje judovski verski fanatizem. Rimski kazenski postopek je bil kratek in enostaven. Začel se je na javno ali zasebno tožbo, v Jezusovem slučaju na feahtevo 6inedrija. Sodnik (pretor, konzul, prokurator, cesar) je zaslišal na sodišču priče in obdolženca, če storilec krivde ni priznal, ga je dal bičati ali mučiti na natezalnicni Na križ se je obsodil na vadno le moški. Običajna formula se je glasila: »Ibis ad crucem«. Ker so imeli pravico pritožbe na cesarja samo rimski državljani, ki so bili le izjemoma obsojeni na to kazen, je postala sodba takoj pravomočna. Tako je bilo tudi v Jezusovem slučaju. Nato je izročil sodnik obsojenca liktorjem, ki so spremljali sodnika in izvrševali njegove ukaze, če pa ni imel liktorjev kakor n. pr. Pilat, so izvršili obsodbo štirje vojaki pod poveljstvom centurina (stotnika). Po rimskih nazorih je bil namreč glavni pok'ic vo-iakov ubijati ljudi. — Naiprej so liktorii a’i vojaki ebšojenca na sodišču slekli, ga privezali na steber in ga bičali s šibami ail jermeni, ki so imeli na koncih pritrjene ostre kosti ali kose svinca, često je bilo bičanje tako kruto, da so' mnogi ne-frccrcž! r;>o ek1 e'r^io umrli. Vrh tfga so uganjali krvniki z žrtvami ogabne šale. Vstani slovenska vas Zopet obhajamo čas Velike noči, praznik Vstajenja. Pridne roke kmetskih mater in deklet so popravile dom — na novo so uredile po sobah, zunaj po dvorišču, v hlevu, povsod kaže domačija novo lice. Kmetsj. med Našimi kraji sta opisana Poljčane in Žiri, siedi nadaljevanje romana »Na posestvu pri Kudrnu«, praktičnimi nasveti in poročila. Revija je opremljena tudi z mnogimi lepimi fotografijami. SKRBI ZA »EDINOST«! Vinarska podružnica Maribor je zborovala 25.marca, Kmetijska podružnica Maribor pa je zborovala 2. aprila t. 1. Poročamo samo o nekih posebnostih teh zborov naših kmetovalcev s severne meje. Pri Vinarski podružnici: Odsotni so bili radi bolezni predsednik, podpredsednik ter tajnik in blagajnik. Zborovanje je vodil najstarejši navzoči odbornik. Udeležba je bila nenavadno velika, najbrž zavoljo napovedanega poročila o viničarskem vprašanju, ki ga rešujemo že desetletja. Dober gospodar in dober viničar sta velika sreča za oba. Ako je tudi le eden spačen, sta nesrečna že oba. Spačenega gospodarja in spačenega viničarja si pa že kar ne moremo misliti pod eno streho. Osebna politika se je tokrat morda prvič pocukmla nazaj. Sklepi in predlogi za skupščino Vinarskega društva za Slovenijo v Mariboru so pa v splošnem že tolikokrat ponovljene stare želje in zahteve naših vinarjev, ki jih naj tu na kra(ko naštejemo: Zaščita narodnih koristi v 50-kilome-terskem obmejnem pasu. — Izvoz v:na. — Pocenitev galice. — Urejeni zator pero-nospore. — Začetek trgatve po vinskem znkonu. — Trsni izbor in odbira trsja. — Odprava samorodnic. — Prenos vinarskega referata iz Liubljane v Maribor. — Pospešitev potroška domačih vinskih pridelkov pri nas. — Strokovna izobrazba viničarjev. — Vinarsko zadružništvo in kletarstvo. — Ureditev vin^rstega :n sadjarskega zavoda v Mariboru. — Omogo- čenje strokovnega študija v tujini. — Banovinska trsnica in drevesnica (viničar-ska šola) v Pekrah naj ostane! — Med najvažnejšimi zahtevami je gotovo po-slednja. Vse to smo prav za prav vsako leto zahtevali. Zdaj bi bilo bolj važno, poiskati in ugotoviti vzroke in krivce, zakaj je vse vkup ostalo samo »pobožna želja« naših kmetov vinarjev, kakor tudi, da se te vzroke in krivce odločno odprav1* Pri Kmetijski podružnici: Tudi tu ie bila udeležba razmeroma številna. Posvetovanj sta se udeležila tudi predsednik ip ravnatelj Kmetijske družbe v Ljubljani. Novi, zdravi duh kmečke skupnosti in zavednosti je zanesel v podružnico že preu leti dr. Stanko Kovačič s svojimi pn' jatelji. Kratkovidne osebne politike tu ni več. Delovanje je uspešno zlasti pri pO' sredovanju trgovine s sadjem in senom, pa tudi že z lesom. .Odslej pride na Y.rs*° pospeševanje izvoza vina i. dr. Kmetijska podružnica Maribor zahteva več samo-stalnosti in temu ustrezne dolčbe zadružnih pravil po novem zadružnem zakonu. Zmagala je zahteva: Kmetijsko družb o naj vodijo in upravljajo pravi kmetje. Samo do ‘/» odbornikov so lahko kmetvi' ski strokovniaki, vendar le taki, ki niso v javni službi ne v kaki drugi, zasebfl službi, ki ni čisto kmetijskega značaja. Videti je, da kmetje jemliejo svojo us' I lijonov dinarjev ali 55% celotne vsote, v Bosni 1.045 mil. din ali 33%, v Hrvat-ski-Dalmaciji 250 mil. din ali 8%, v Slo* veniji pa 120 mil. din ali 4%. Čudno razmerje, kaj? Dosedanje gradnje ?=*£—^ — -ir železnic v Srbiji se ute- meljujejo predvsem s strateškimi razlog-Nedvomno so bile i-T-s-®-— ■*= silno velike V tem času ni bila v Sloveniji ootrebn niti ena »strateško važna« proga! V dvajsetih povojnih letih je bilo torej na novo zgraienih v Sloveniji žel. Prv3 za okroglo 120 milijonov dinarjev (vr£' čunana je tudi lani v jeseni odprta Pr0”t št. Janž—Trebnje). To je naravno* smešno število, če pomislimo, da »sn dali« zaslužiti tujcem radi nesramnih P gojev in nemogočih pogodb 800 milii°n dinarjev več, kakor je bilo potrebno tovitev prometnega ministra v nar f0 skupščini 1. 1934)! Toda brez ozira na je bila Slovenija prav po mačehovsko z postavljena pri gradnji železnic, ccPj . je znano, da so slovenske železnice (k>J pomanjkanju železniškega osebja) v n v državi najdonosnejše. Zato mora pr11 slovenski gospodarsko-politični Proe ’ s katerim naj zahtevamo pravičen spo zum tudi geslo: Sloveniji dobre želez zveze! ......................... WWM— — OGLAŠUJTE V »EDINOSTI« niške Er. ■ ni iim m um iiiiiiihhi »Edinost’« štev. 14, Španija v ospredju Obnovitev poslovnih stikov med Beogradom in Madridom Po zaneslijiviih vesteh se v Beogradu 'Vrše priprave za obnovitev trgovskih sti 'KfVir Ir* o« 4« irtiKmli m tmiti, Slovenski sezonski delavci Slovenci so delaven narod. Kot pridni j in vztrajni delavci so znani povsod: j v državi in izven nje. Razkropljeni so po j vsem svetu: zaslediš jih skoraj po vseh j evropskih državah, vidiš jih na ameriških ; farmah, v rudokopih, v tovarnah, na polju 'vrse priprave za ODnovnev rrgovsiun sn- larman, v ruuoKopin, v luvanidii, na poiju 'kov,, ki so do izbruha državljanske vojne in kot obrtnike jih lahko najdeš v južno-pred tremi leti obstajale med Jugoslavijo ameriških državah in Španijo. Gospodarski stiki so bili tedaj zlasti pa za našo državo, bi je bila v prometu s Španijo zelo aktivna, zadovoljivi. Ko je izbruhnila državljanska vojna, so bile dane pod zaporo vse inozemske terjatve, med njimi tudi naše. še sedaj Je blokiranih nad 3 milijone pezet, ki_ jih imajo dobiti naši izvozniki' za dobavljeno blago, večinoma les in cement. Francova Španija je po triletni bratomorni vojni popolnoma izmozgana. Potrebovala bo ogromne množine nairazlič trn;Irti rt ,-*r, *lrt o? /vnrvm/lff' iti Hfl Ci Mnogi so se že izseliti iz domovine pred desetletji z namenom, da poiščejo drugje udobnejše življenje, kakor ga jim je nudila Slovenija. Številna naselja Slovencev v Severni Ameriki dokazujejo, da so bili ti kraji Slovencem najprikladnejši za novo domovino. — Nekateri so se po letih vrnili v rodne kraje. — Ljudstvo jih naziva »amerikance«, kar pomeni, da. so' ljudje s topi nazivom premožni in je radi tega njihov položaj ugodnejši^ od doma MoUfOO flO 1.51* 5 < trebovala bo ogromne množine nairazlič- čega prebivalstva. — Največ pa jih je nejšega blaga, da si opomore m da se 0Sjaio v novih krajih, kjer so si ustvarili rrolACtP UC91 73 HfVO Siki- 3rtmrt..n A*«'nSMn ni a A «*55«v>5 zopet napolnijo zaloge, vsai za prvo sito. V vojni je bilo porušenih nad tisoče malih in velikih stavb. Zidalo se bo na vseh koncih in krajih, da se prebivalstvo zopet spravi pod streho. Zato bo Španija uvozila velike množine lesa in drugega stavbenega materiala, zlasti cementa, ki ga sama skoraj ne prideluje. Pa tudi če bi bila njena industrija v ton pogledu dovolj razvita, ne bi mogla še nekaj let začeti' z proizvajanjem, ker so bile v vojni porušene vše industrijske stavbe. Naša država ima velike množine Jesa in proizvaja, posebno v Dalmaciji in v Sloveniji, zadostne množine cementa, da ga lahko izvaža ogromne množine. Za Slovenijo utegne postati Španija važen odjemalec ne samo za naš les, temveč tudi za našo živino, svinje in sadje. Treba bo nasititi izstradano prebivalstvo in ustvariti pogoje za nov gospodarski podvig. Španija sicer sama prideluje zelo mnogo sadja, vendar ga večinoma izvaža, ker ima od tega večji dobiček, kot če bi ga konzumirala doma. Zato pa uvaža velike množine cenejšega sadja kot jabolka, orehe itd. štajerska jabolka, zlasti mošanjčki, so bili tam vedno v čistih in španski trgovci so bili dobri odjemalci za ta važni pridelek severne Slovenile. Za naše vino Španija seveda ne prihaja v poštev, ker je poleg Francije, v, 1 • • „ • /■'-x:Jrt. ** o 5 * r o o J 5 r\m rlumonf o! tl n domove in družino. Nekateri med njimi zavzemajo v javnem življenju ugledne položaje in odločujoči čiriitelj? jih upoštevajo. Po svetovni vojni so, se razmere spremenile. Prva leta so še ameriške države dovoljevale priseljevanje neameriških narodov. Radi porasta lastnega^ prebivalstva in nastopa izrednih prilik, ki so povzročile brezposelnost, je bilo priseljevanje omejeno in otežkočeno, oziramo prepovedano. Slovenskega človeka, ki je pričakoval v izselitvi v prekomorske države pobolj-šanja življenskih prilik, je omejitev in z njo neurejene domače razmere pri ne-zaposlitvi občutno prizanesla. Zahteva po zaslužku slovenskega brezposelnega prebivalstva, je prisilila odločujoče oinitelje, da so poiskali zaslužek po drugih krajih Evrope. Slovenski delavci, od tega največ Prekmurci, so pričeli hoditi na delo v Banait, v službo kot hlapci, dekle in poljski delavci v Francijo in zadnje čase tudi v Nemčijo. Kdor hoče videti, kakšen je gmotni položaj takozvanih »spodnjih plasti naroda«, mora ob določenih dnevih k Borzi dela v Mursko Soboto. Prerivanje med zbranimi je podobno sliki, ki kaže prizor delitve kruha lačnim. Italije in Grčije najvecji producent vina | Strah te prevzame, ko vidiš slovenske v Evropi in menda sploh na svetu. ^Ta; mlade in postavne fante ter brhka,mula ft«Xn>*rn Irt/rt Irt rtf roK Alf n 1,0 111 TlAzttl P fl rt rt,k a rt rti M n rl rt 1/I.aI rt Ir/ll/A IIOcfftMI A država bo potrebovala velike množine tudi raznega drugega blaga, saj so njena skladišča bila že v prvem letu državljanske vojne popolnoma izpraznjena, čujejo se glasovi, naj bi se naša država dosti polna dekleta, kako nestrpno čakajo, da podpišejo pogodbo, ki jim bo omogočila zaslužek v tujini. Vsi ti prizori so kričeč znak, da ima slovenski priprosti človek težko življenje. Mnogi od odha- poslužila Italije kot posredovalke v trgo- jajočih v tujini pristradajo denar, s kate-vini s Španijo. Italija, tako pravijo, je nas rjm preko zime preživljajo sebe in svojo *. -Irt« rt.oin ni — rlmSInn lAntrtt nrinl si rti iAirt HnlcrnvP TlPkai družino, drugi odplačujejo dolgove, nekaj pa jih je tudi, ki odhajajo v tujino radi tega, ker so mnenja, da je zaslužek v domovini prenizek. Z odhajanjem sioveskih delavcev v tujino, prvenstveno onih, ki doma ne morejo dobiti zaslužka, nastaneta dve vprašanji: 1. Ali se tisoči, ki so odšli v tujino na 1 rt »nXnirt *rt /rt «Arlp rtlrtrt ptl 1 ~7 mi govori in jih pazljivo posluša, opazi spremembo, ki je kvarna za slovenski narod in jugoslovanska državo. Kljub dejstvu, da morajo težje delati, kakor doma, da se njihova moč izrablja tudi ob vremenskih neprilikah im da so izpostavljeni šikanam in telesni preobremenjenosti, so zadovoljni. Zakaj? Ker se jim nudi delo in z njim možnost prihranka. Ali obstoja možnost zaslužka doma za vse, ali vsaj za večino delavcev, ki morajo od doma, je drugo vprašanje. — Odgovor je in mora biti pritrdilen. Ako bi v državi preuredili gospodar- star odjemalec in zato nam m treba iskati novih tržišč. Pomisliti pa moramo, da vsak posredovalec blago podraži in da bo Španija kupovala tam, kjer je ceneje,-torej na viru. Pomisliti moramo pa tudi, da šmo že par let imeli velike težave v trgovini z Italijo, ker smo bili preveč aktivni in smo morali mesece in^mesece čakati na denar, ki _ je bil našim izvozni- ________ _________ kom nakazan v klvringu. ta prwe i 1i d ] vračajo po večmesečni odsotnosti iz saldo nam je bil v škodo, ker.sfflo morali _n y popo]noma novih priH. izvažati manj v Italijo in ve^puP^jk kah, z onimi pogledi na lastno državo, nje, da se je razlika v obojestra kakor so jih imeli ob odhodu? Kdor z nji- dolgu izravnala, kar se je zgodilo pred J.............. nekaj tedni, če bi izvažali blago, namenjeno za Španijo, v Italijo, bi moralo zaradi tega izpasti blago, ki ga sicer prodajamo naši zapadni sosedi. Trgovskih stikov ne motilo Ideološke razlike Zastopnik nemške tvrdke Junkers je v dogovorih z mebikansko vlado, ki naj bi vzela aeroplane — za nafto. Izmenjavo bi vršila tvrdka V. P. Daves l7-Ncwy°rka, s katero je sklenila Mchika_ 1938.. 1.• “O" dolariev Sedaj predlagaV taTvrdka odkup sko Tivijenje,”zaposini domačo Industrijo L /i njun ih 10 rnli dolarjev. Po- s polno obratno močjo, posluževali se pri se za nadaljnjih iyr mn JI-na_ delu Je ,joniačega delavca, temeljito obdelali vso plodno zemljo v Jugoslaviji in končno, ako bi postavili vse gospodarstvo v službo naroda in s ftm na temelj socialne pravičnosti, bi bilo mnogim prikrajšano potovanje po vsakdanji kruli izven države. Dokler pa domače razmere niso urejene, mora narod tja, kjer vidi zaslužek. — Možnosti zaslužka mu nihče preprečiti ne sme in ne more, vsaj tako'dolgo ne^cio-kler ni možnosti zaslužka v lastni državi. S smotrnim in načrtnim delom se da mnogo narediti in urediti. Kakor se laftko reši ugodno mnoga druga vprašanja, prav tako sc lahko zadovoljivo reši problem slovenskih sezonskih delavcev. — In ce drugače ne gre, je treba navedeni problem rešiti tudi z največjimi žrtvami. — Hitra in ugodna rešitev je v interesu slovenske narodne in jugoslovanske državne zavesti. Samo zadovoljostnost pravega naroda t. j. kmeta, delavca in malega obrtnika je najmočneiše orožje proti vsem tujim kvarnim vplivom! Vladimir Kreft. L00-5000 eden. • . .. 725 Svinje: prfutarji 6.75-9 din: spUiam /--5 ~-10 din , Meso in slanina: govedina 1—14 din. svnn.e fina 12—10 din: slanina 17—22 dm. Med: 16—24 din. Žito in krma: pšenica 1.50 din; icčnien j-5 din; rž 1.50 din: oves 1.40 din: koruza 1.30 din; seno 6.C0 din; slama 0.30 din. v kitnimi, izdatki v milj. Hi KOD banov. ban. dl km ban. 151 216 456 491 372 770 189 252 688 4.088 20,8 4,2 6.360 28,3 10,1 1,834 2,7 5,7 4.2 7,5 6.3 34,9 16,2 12,7 1.694 3.280 2.178 5.417 3.529 2.784 54 4.2 5.9 10,0 6.3 7.3 9.9 Zakaj so naše ceste tako slabe? Ob začetku poslovanja banovin L 1931. so bile takoj razdeljene ceste med državne in banovinske. Prve mora oskrbovati država, za druge pa mora skrbeti banovina s svojimi lastnimi sredstvi. Toda pri tej delitvi ni bil postopek povsod enak in je bila Slovenija občutno oškodovana ter se posledice tega kažejo v stanju naših cest. Spodnja preglednica nam bo dala 0 pravični razdelitvi najlepšo sliko. Banovine Boliina drž. dravska 616 savska 1,380 vrbaska 836 primorska 832 urinska 1.239 zetska 1.681 dunavska 998 moravska 891 vardarska 1.373 Beograd Kakor je videti, je bilo v Sloveniji natovorjenih v breme banovine mnogo večje število cest kakor v nekaterih drugih pokrajinah, kjer naj se vzdržujejo ceste še nadalje na državne stroške v veliko večji meri kot pri nas. Tako pride v Sloveniji na 100 km banovinskih cest komaj 151 km državnih, v drinski, zetski, moravski in vardarski banovini pa 372, 770, 252 in 688 km! V Sloveniji da banovina na vsak dinar, ki ga potroši država za vzdrževanje cest, svojih 5 dinarjev. To razmerje je drugod različno; tako troši drinska banovina na 1 državni dinar 1,2 dm, zetska 0,6 din, moravska 2,2 din in vardarska 1.2 dinarja. Iz tega sledi, da je država enostavno prevalila skrb za ceste v Slovenji na breme banovine, dočim je pridržala to skrb v srbskih pokrajinah državni blagajni- Sedaj je menda vsakomur razumljivo, zakaj ima pri vožnji po naših cestah občutek kot da bo njegova želodčna vsebina vsah hip postala surovo maslo. Naše ceste propadajo, mesto da-bi napredovale; s tem v zvezi pa se nikakor ne more razvijati v zadostni meri cestni promet, predvsem motorizirani. Da je to v škodo našega slovenskega gospodarstva, o tem ni nobenega dvoma. Er. Prisilna razlastitev veleposestev V Poljski bodo letos, prisilno razdelili v parcele 57.690 ha velikih posestev.' To bo sicer neznatno razlašgenje v primeri s celotnimi veleposestvi, toda korak naprej je le (pri nas ga ni opaziti!) Po Tetu 1926. je bilo od vseh zemljišč, ki jih je treba razkosati na manjše (1,2 inilij. ha), razdeljenih med kmete okrog 160.000 (na osnovi zakona o agrarni reformi). Tako bo letos skupno razlaščenih 217.696 ha ali komaj 18,1% veleposestniške zemlje. Ni si težko predstavljati, zakaj so združeni mali kmetje in poljedelski" delavci na Poijskem v močni politični organizaciji. f Kako bo s cenami pšenice Romunija je prava žitnica, saj je imela lansko leto 2,4 milij. ton izvoznega presežka pšenice. Od tega pa je ostalo neprodanih 1,7 milij. ton! Kam s tem? Doslej je romunska vlada le nerada dovoljevala izvoz pšenice v neklirinškc dežele, ki plačujejo prav malo z devizami, marveč večinoma z drugimi svojimi produkti. Slučaj pa je bil, da so kupile lansko leto klirinške,, zemlje v Romuniji razmeroma .malo pšenice1. Anglija, sicer najboljši njen odjemalec, je kupila samo toliko, kolikor znaša anuiteta dolga. Romunija je torej v škripcih. Nemčiji in drugim neklirinškim deželam po vsej verjetnosti ne bo zlepa odstopila pšenice. K temu pa naj pride letos še dobra pšenična letina! No, potem se lahko pripravimo tudi mi na skrajno nizke cene — pšenice, pa seveda le na inozemskem tržišču: padec cen'tam zunaj, bo treba »zakrpati« na domačem trgu. SIRITE ..ED Sadjar in vrtnar št. 3., marec 1939, prinaša članek .ing. Josipa, Rusije iz Gorice »Goriške češnje, vrste, nega in njih trg«, Anton Bantan piše o jabolku Ontorio. Hf. o »Načelu za porfila.ianje sadnega drevja po švicarskem načinu«, Fr. K. »Gnojimo sadnemu drevju«. Ivan Dolinšek o negovanju hrušk in breskev, sledi.»Še eno poglavje o cepičih'«. H. navaja »Nekaj zanimivosti iz švicarskega sadjarstva« . in več drobnih sestavkov, tako o »Obrambi pred spomladansko pozebo«, o »Avstralski sladki čebuli«. »Poru« itd. ngsnEittttRgasHgBBEKtEggtBHgttBBfift^iggdBBgEhBpBbi nmssnslt •fc Vinski muzej se baje še letos zgradi v Ptuju. Mestna občina je odstopila v ta namen stari stolp ob parku, ki se po načrtih arhitekta Deva iz Maribora preuredi \r uinčlči muz-ei. IZ ČASOPISOV Odločne In pogumna besede Če je kaj jasnega, je to dvoje: da ne maramo nič tujega, pa da tudi ene grude svoje jemlje nikomur ne damo! Za to smo pripravljeni žrtvovati vse in seči po vsakem orožju. Naše ljudstvo je prepametno, da bi nasedlo sladkim besedam, ki se potuhnjeno širijo iz gosposkih zidanic, v katerih se še šopiri tujec |n ki obetajo raj na zemlji, če... Da, raj na naši zemlji za tujega gospoda, ne pa za slovenskega viničarja. Ali ste že kdai slišali, da |>i kdo kupil ali ukradel kravo, ker želi kravi dobro, ne pa ker jo hoče molsti ali zaklati? Ali ste že kdaj brali, da bi moderni uarod zasedel tujo zemljo, ker hoče osrečiti njene prebivalce, ne pa ker jo hoče gospodarsko za sebe izkoristiti? Res je. da pri nas še ni vse v redu. Vsak novi gospodar mora nekaj let garati, da se postavi na noge. Toda zaradi tega vendar ne bo dal svojega posestva drugemu, sam pa ostal za hlapca! Sicer se pa tudi onstran meja ne cedi med in mleko, saj beremo njihove liste In k nam prihajajo sosedje ter občudujejo naše neprisiljene razmere, našo svobodo in naše cene na blagovnem trgu. Zato pa slovenski mož, ko slišiš, kako plačan človek prihuljeno prišepetava besede, ki gredo za tem, da bi kedaj tvoje otroke izrini- li iz zemlje, ki si jo oplodil ti in tvoji predniki s svojim znojem, tedaj zavihaj rokave in stisni pest in tl slovenska mati. sezi v kot, kjer Imaš burkle. Saj veš. kako je bilo takrat, ko je bil mož v vojski, po tvojih kaščah pa je tujec ropal žito. »Kaj pa bom otrokom dala?« si mu rekla. On pa se je zarežal: »Naj kamenje žro!« Takrat je vzkipelo v vas, da ste ga s kamenjem pobile. Ti časi se ne bodo vrnili nikoli več, pa če bi morali branit) svojo svobodo samo z zobmi in nohti. (»Slovenec«, 2. aprila 1939.) Jhnrrn/eno povabilo Zveza združenih delavcev (ZZD), čigar glasilo »Slovenski delavec« je pred nedavnim objavilo tisto znano »kritiko« o Angeli Vode-tovl, je, kakor piše to glasilo, sprejelo od Delavske zbornice in od Narodne strokovne zveze povabilo na ustanovitev Narodnega delavskega sveta, kot posvetovalnega organa vseh pri Delavski zbornici v Ljubljani registriranih delavskih zveznih organizacij. Utemeljitev tega povabila se je glasila tako: »Mnenja smo. da je ustanovitev takega posvetovalnega organa nujno potrebna Iz narod nlh ozirov in da bi ugodno uplivala na samo zavest vseh naših delavcev, predvsem v iz postavljenih krajih-« To ponudbo je Zveza združenih delavcev — odbila. Za naše razmere kaj značilen pristavek se glasi: »Prepričani smo, da vse na' še strokovne 'edlnice in vsa naša prava slo venska javnost našo odločno in jasno besedo v času zmede iskreno odobrava in pozdravlja.« Zavrnitev nosi dva podpisa: Preželj France in Grebenšek Venčeslav. Škoda bi ftilo. če bi kedaj na tl dve imeni pozabili! Madžarska praviinoat do drugojmzllnlh manjšin Naši Prekmurci bi znali najbolje pove dali, kako so nekoč Madžari pojmovali in delili pravice drugojezičnim svojim narodom. Zdaj pa se hočejo poboljšati in sam grof Csaky je to obljubil, pri tem pa pristavil, da se bo madžarski narod moral preusmeriti k novi miselnosti, da ne velja več tisti zloglasni rek »tot nem em-ber«, temveč da je tudi Slovan človek in celo brat. Zato hočejo odslej podpirati tudi drugojezične svoje državljane »v njih težkem življenskem boju«. Človek bi vprašal: Kaj pa v drugih ozirih? Saj ne živi narod samo od kruha, temveč vsaj istotoliko tudi od možnosti, da razvija iz sebe svojo lastno kulturo. O jezikovnih J travicah se je izrazil, »da sme vsak motit v svojem jeziku k svojemu Bogu« ŽjCggS 3Š K*-.- esi —~ sS pfc1 at-; as*«; -- in »da se sme v Carinska služba v luči statistike Nesorazmerje v osebnem staleiu Število carinskih uradnikov — torej brez kakih dnevničarjev in brez nižjih uslužbencev — je kmalu po našem zedinjenju močno naraslo: na preko 2.000. Sledila so znižanja ali redukcije carinskih uradnikov, tako da jih je konec leta 1938. bilo samo še 748. Ti carinski uradniki so v ministrstvu financ — oddelku za carine, potem pri 6 finančnih direkcijah, ki Imajo odsek za carine (Ljubljana, Zagreb, Split, Dubrovnik, Beograd in Skoplje), nadalje pri 7 centralnih ali glavnih carinskih bla-gajnicah (Ljubljana, Zagreb, Split, Dubrovnik, Novi Sad, Beograd in Skoplje) in pri 53 carinarnicah, od katerih je 13 glavnih carinarnic, čijih značilnost je med drugim, da ima glavna carinarnica svoj kemijski laboratorij ali delavnico za kemijska preiskovanja. Mariborska glavna carinarnica še nima kemijskega laboratorija, čeprav smo ga že ponovno zahtevali in se radi tega pritoževali. Ako Maribor ne dobi kemijskega carinskega laboratorija, se utegne pripetiti, da zgubi »glavno carinarnico« in bo imel potem samo »carinarnico I. reda«, kakršnih imamo še nekoliko drugod po Sloveniji. Carinske blagajnice ali carinišča zberejo, kakor je določeno v državnem proračunu za leto 1939./1940., 1 milijardo in 34 milijonov dinarjev carine za državno blagajno. Od tega odpade na carinarnice v Sloveniji razmeroma največ, namreč nič manj ko 203 milijonov dinarjev ali približno 20%. Vseh carinskih uradnikov v Jugoslaviji je, kakor smo že rekli, 748, in sicer 471 Srbov, 165 Hrvatov, 91 Slovencev, 14 muslimanov in 7 Rusov. V ministrstvu financ — oddelku za carine — služi 70 carinskih uradnikov: 61 Srbov, 5 Hrvatov, 2 Slovenca in 2 Rusa. — Načelnik je Srb, od 11 šefov odsekov pa je 10 Srbov in 1 Slovenec. Ostale carinske ustanove v Beogradu imajo kakih 120 carinskih uradnikov, od katerih je samo 5 Hrvatov in 5 Slovencev. V odsekih za carine pri 6 finančnih direkcijah je 6 šefov, ki so vsi Srbi. Glavnih carinarnic — vštevši tudi So lun _ je 13, ki jih vodi 10 Srbov, 1 Hrvat, 1 Slovenec in 1 musliman. Kemijskih carinskih laboratorijev je 7, ki jih vodi 5 Srbov, 1 Hrvat in 1 Rus. Centralnih ali glavnih carinskih blagaj-nlc je 7, ki jim načelujejo 4 Srbi in 3 Hrvatje. Drugih uradnikov v teh blagaj- Carinamica I. reda: Dravograd-Meža 1. reda: Gornja Radgona I. reda: Jesenice na Gorenjskem Glavna: Ljubljana Glavna: Ma‘ribor I. reda: Rakek K temu pride — tudi po stanju iz leta 1936. — še 5 carinskih uradnikov v finančni direkciji — odseku za carine — v Ljubljani. Tako je bilo leta 1936. v Sloveniji skupaj 117 carinskih uradnikov. Medtem se to stanje ni bog vedi kaj iz-premenilo. Po najnovejših zasebnih poizvedbah je pri glavni carinarnici v Mariboru zdajle svojem jeziku pogovarjati v svoji rodbini« (torej med štirimi stenami ob zaprtih durih in oknih?) Pri tem pa si grof morda celo domišlja, da je njegova izjava višek pravičnosti do narodnih manjšin, dvomljivec pa bo rekel, da to niti začetek ni. nicah je 28, in sicer 12 Srbov, 9 Hrvatov in 7 Slovencev. Blagajniški posli v carinski službi namreč niso baš preveč priljubljeni, so bolj podrejenega in nevplivnega značaja. Posli s strankami, s carinjenjem samim itd. so bolj priljubljeni in zato nekakšen monopol Srbov, ki so tudi sicer povsod na vodilnih in vofoče na višjih In najvišjih mestih. Glavna carinarnica v Beogradu šteje 102 carinskih uradnikov, in sicer 96 Srbov in 6 Hrvatov. Upravnik je Srb. Glavna carinarnica v Zagrebu šteje 85 carinskih uradnikov: 46 Srbov, 30 Hrvatov in 9 Slovencev. Upravnik je Sit). V vseh zagrebških carinskih ustanovah služi nekako 100 carinskih uradnikov: 53 Srbov, 34 Hrvatov, 10 Slovencev in 3 muslimani, šef odseka za carine v finančni direkciji in šef glavne carinarnice s svojim štabom so, kakor že omenjeno, sami Srbi, a šef kemijskega carinskega laboratorija je Rus. Vseh carinarnic v Jugoslaviji je 53, ki jih vodi 37 Srbov, 8 Hrvatov, 7 Slovencev in 1 musliman. Prinašamo statistiko o uradnikih še nekih carinarnic s hrvatskega, odnosno prečanskega ozemlja, ki smo jih zbrali in uredili po »Hrvatskem dnevniku«: V Brodu je 8 carinskih uradnikov: 6 Srbov in 2 Slovenca. Šef je Srb. V Šibeniku služi 5 carinskih uradnikov: 4 Srbi in 1 Hrvat. Šef je Srb. V Subotici služi 29 carinskih uradnikov: 21 Srbov, 6 Hrvatov in 2 Slovenca. Šef je Srb. V Metkoviču služi 6 carinskih uradnikov: 5 Srbov in 1 Slovenec. Šef je Crno-gorac. V Osijeku je 14 carinskih uradnikov 7 Srbov, 2 Hrvata, 4 Slovenci in 1 tuje narodnosti, šef je Srb. V Novem Sadu je 31 carinskih uradnikov: 24 Srbov, 3 Hrvatje, 3 Slovnci in 1 tuje narodnosti, šefi so Srbi. V Dubrovniku je 24 carinskih uradnikov: 16 Srbov in 8 Hrvatov, šefi so Srbi. V Bezdanu je 5 carinskih uradnikov, ki so vsi Srbi. Kako je tozadevno v Sloveniji, naj pokaže splošna preglednica s statističnimi podatki, ki smo jih zbrali in uredili po knjigi »Carinski godišnjak kraljevine Jugoslavije« iz leta 1936.: Ustanovljena št. car. ur. 13, VI. 1921 5 15. III. 1919 9 15. III. 1919 T3 15. III. 1919 35 15. III. 1919 41 25. II. 1921 9_ Skupaj: 112 samo 38 carinskih uradnikov: 13 Srbov, 12 Hrvatov, 9 Slovencev in 4 muslimani Šef je Srb. Od drugod v Sloveniji nismo mogli dobiti podrobnih podatkov. Vemo samo da je drugod v splošnem še manj, odnosno ponekod je še neprimerno man razvnopravnega sorazmerja v staležu carinskih uradnikov, kot smo mogli do danes, ko to pišemo, ugotoviti za glavno carinarnico v Mariboru. Pri nas so se pač »odločilni« vneto starali in so celo tekmovali, kako je treba preganjati rodnega brata po svetu, da ga bo čim bolj bolelo take stvari so pa grdo zanemarjali. Samo da so imeli svoj piskerček vedno pr: žerjavici... Počkov. Nekaj številk Nemčija se je od 1. 1936., ko si je priključila Posaarje, takole širila: Pred zasedbo Posaarja je merila: 468.802 km2 in imela 66,858.000 prebivalcev; 1. 1936 je zasedla Posaarje, v številkah 1912 knr (812.000), 1938 je sledila Posaarju Avstrija 83.868 km2 (6,758.000), tej v istem letu septembra sudetski kraji 28.680 knr (3.653.000), 1939 češka 49.362 knr (6.805.000) in Memel 2848 km2 (150.000), skupaj ima torej Nemčija 635.472 km2 in 85.036.000 prebivalcev. Svobodna Slovaška, ki je s carinsko unijo priključena Nemčiji, pa ima 38.459 km2 in 2,450.000 prebivalcev. Po teritorijalnem področju si slede države v Evropi takole: evropski del Rusije 6.002.000 km2, Nemčija 635.472 km2, Francija 551.000 km2, Španija 512.000 km2, švedska 449.000 km2, Poljska 389.000 km2. Finska 383.000 km2, Norveška 323.000 km2, Italija 310.000 km2, Romunija 295.000 cm2 Jugoslavija 249.000 km2, Anglija 229.000 km2 itd. Po številu prebivalstva pa so evropske države takole razvrščene: evropski d£l Rusije 136,000.000 prebivalcev, Nemčija 85.036.000, Anglija 47.000.000, Italija 42.700.000, Francija 42.000.000, Poljska 34.800.000, Španija 25,000.000, Romunija 19.600.000, Jugoslavija 15,400.000, Holandska 8,600.000, Belgija 8,400.000, Portu galij a 7,300.000, Grčija 7,000.000. Bolgarija 6,400.000, švedska 6,300.000 itd. Vse to so podartki po statistiki iz_ leta 1937. Pri Rusiji je treba pripomniti, da ima cela vsega 173,000.000 prebivalcev. GOSPODARSKE VESTI Proti centralizmu v Kmetijski družbi je nastopila mariborska podružnica na svojem občnem zboru in zahtevala, naj se nova pravila spremene, ker ovirajo samostojno iniciativo podružnic. Podružnica stoji na stališču, da je poslovanje centrale v Ljubljani preveč centralistično in da morajo dobiti podružnice večjo samostojnost. V odbor naj se volijo le kmetje in do ene petine kmetijski strokovnjaki. Poljski zunanji minister Becfo v Londonu. Ob občnem zboru CMD CMC v Mariboru je polagala pretekli teden pred številnim članstvom in prijatelji CMD obrambne ustanove račun o delu v preteklem letu, ki je bilo tako bogato na dogodkih in spremembah okoli nas. Vsa poročila, počenši s predsednikovim, so pravilno povdarjala, da mora biti narodno-obrambno delo ob meji, če naj bo uspešno, pretežno socialno usmerjeno. U podrobnih poročil posameznih odbornikov in odbornic je dalje izhajalo, da se je CMD v tem pravcu uspešno udejstvovala v preteklem letu vzdolz meje od Dravograda do Radgone. Izdala je za šolstvo in podpore revnim otrokom ob meji za naše razmere lepe vsote, deloma iz lastnih sredstev, deloma pa iz sredstev, nabranih pri narodno-zavednih posameznikih. Zlasti je bilo sprejeto z odobravanjem poročilo o pritegnitvi mariborske Sorske mladine v to delo, s tem, da ima vsaka srednja šola v Mariboru nekak protektorat nad eno šolo ob meji, ki jo preskrbi ob božičnici s potrebnimi darili, med letom pa s knjigami in t)odobno. Vendar pa je pri vsej uspešnosti m koristnosti opravljenega dela iz podanega »bračuna izhajajo, da se CMD v Mariboru b v Slovenil sploh omeiule pri svo^h socialnih akcijah, ki jim je cilj dvtg materialnega blagostanja obmejnega prebivalstva, le na en sektor socialnega udejstvovanja. CMD podvzema zgolj karitativne akcije z obdarovanjem revnih šolskih otrok na številnih božičnicah, kar se dogaja le enkrat na leto in česar so deležni le najbolj potrebni med potrebnimi. Poleg tega obdarja šolske knjižnice s slovenskimi knjiganfi in v skrajni sili zida celo šole, kar pa spada v njeno delovanje za dvig slovenske kulture in izobrazbe ob meji, cesar pa se bomo dotaknili kasneje. Potrebno bi bilo v spremenjenih povojnih razmerah, da CMD svoje socialne akcije razširi in se ne omejuje zgolj na karitativne ukrepe, če je obče priznano, da mora biti narodno obrambno delo pretežno socialno, je treba v tem iti dalje od zgolj karitativnega udejstvovanja in podpirati vsako akcijo ob meji, ki stremi za izboljšanjem materialnih prilik obmejnega prebivalstva, zlasti če izhajajo iz širokih slojev. Tako so n. pr. viničarji že leta in leta popolnoma osamljeni potegujejo s svojo strokovno organizacijo za razširjenje socialnega zavarovanja vseh vrst vsaj na nje. Narodno-obrambnl pomen te akcije ie očiten in je bil na tem mestu in v tem listu že večkrat povdarjen. CMD bi morala take akcije podpreti. S tem, da se ona postavi za nje, bi bil njihov narodnoobrambni značaj odtočno povdarjen In odpadli bi vsi očitki, da gre za strankarske ali razredne akcije, ki niso obče slovenskega pomena. CMD s svojo več kot polstoletno tradicijo uspešnega narodno-obramnega dela‘bi take očake poglede ovrgla, s tem da bi take in podobne akcije podprla. Prenesla bi jih dalje kot obče-slovenska organizacija tudi na vseslovensko območje in s tem pospešila njihov uspeh. Vsem socialnim potrebam in akcijam za njihovo zadovoljitev ob meji bi tedaj CMD morala stati ob strani in jim kumovati. S tem bi jrm olajšala in zajamčila uspeh, sebi pa razširila osnove med slovenskim obmejnim prebivalstvom, ker bi mu ne nudila le enkrat na leto z božičnicami kratkotrajno olajšanje težkega položaja, marveč bi postala na ta način stalna in najbolj vidna predstavnica potreb in teženj obmejnega prebivalstva pred odgovornimi činitelj!. Na širše osnove bi morala CMD v sedanjih razmerah postaviti tudi svoje šolske akcije. Res, mnogo stori CMD za slovensko in državno šolstvo ob mej?, poročila občnega zbora so to delo dovolj izpričala, saj gradi celo šole tam, kjer str žava in občine tega ——^ ne morejo storiti, kljub kričeči potrebi. Vendar pa je stanje šolstva ob meji še vedno na porazno nizki stopnji, zlasti glede materialne opreme, kar je drastično opisal g. šolski nadzornik Močnik v referatu, ki ga_ je imel na občnem zboru, s samimi suhinu številkami, šolstvo ob meji je obče narodna zadeva in naloga ČMD je, da jo za tako med Slovenci tudi uveljavi. Kakor so akademiki svoj čas znali iz zahteve po univerzitetni knjižnici v Ljubljani napraviti občenarodno zahtevo in so z nio potem tudi v celoti uspeli, tako mora tudi CMD končno enkrat, kot naša najbolj reprezentativna in uspešna narodnoobrambna organizacija,.začeti na podoben način z uveljavljanjem potreb obmejnega šolstva in prebivalstva sploh. Novi časi zahtevajo nove metode. P™ vsej požrtvovalnosti, ki jo srečamo Prl naših zavednih Ciril-Metodarjih In za katero jim gre vse priznanje, pa ravno P0-grešamo že ves čas po vojni pri njihovem delu nove metode. Upamo pa, da bomo letos obsorej ob novem polaganju racu-’ nov fudi o njih že kaj slišali in obenem tudi že o novih in še večjih uspehih. Vito Kraigher. Brezpogojno^j^^ lahko Hb zaupate -* M »Edinost«. štev, 14. Gospodarski obraz kočevskega okraja Dvignite kočevskega Slovenca gospodarsko, dajte mu zemlje in povežite ga prometno s slovensko sre* dino — pa se bodo narodnostne razmere izboljšale V najnovejšem času so pričele razne slovenske revije posvečati nemalo pažnjo gospodarskim in socialnim problemom slovenske zemlje. Vse, kar koli je bilo doslej napisanega v tej smeri, prikazuje žalostno sliko propadajočih slovenskih kmečkih domačij, ki so se oričele drobiti Pod raznimi vplivi, ki jih naš kmet ni mogel zajeziti. Tako so slovenski kulturni javnosti znane zlasti dr. žgečeve razprave o Halozah in Kerenčičeve gospodar ske slike, zajete iz mizernega .življenja, ki ga živi naš človek v Jeruzalemskih goricah. Ugotovitve, ki sta jih omenjena dva pisatelja podprla s pestrim statističnim gradivom, so verna slika vsega_ gospodarskega propadanja naših _ vasi v omenjenih dveh pokrajinah, le žal, da so njune razprave izšle v revijah, ki so preprostemu ljudstvu nedostopne, da bi si v njih mogio ogledati svoj »obraz«. _ Kakor v Prekmurju, Slovenskih goricah in Halozah, tudi po drugih pokrajinah Slovenije ni splošna gospodarska slika prav nič boljša! Tudi kočevski okraj, ki je v letih izseljevanja v tujjno, zlasti v Ameriko, rekrutiral visoko število izseljencev, je zašel v letih gospodarske krize in zastoja v lesni trgovini v vrsto tistih slovenskih pokrajin, katerih gospodarska bilanca je pasivna. Zemljepisni podatki Geografsko pripada kočevski okraj k tako zvani Ribniški planoti, končuje na severu Dolenjskega Krasa v Turjaških gorah, na jug pa se preko hriba Jasnice, ki loči Kočevsko od Ribniške planote, razprostira tja do Kolpe. Ves kočevski okraj meri 106.460 ha 52.933 ha odpade na travnike, 39.397 ha na gozdove, do-čim zavzemajo njive — torej obdelana zemlja — samo 12.357 ha. Preostanek odpade na nerodovitno zemljo: laze, močvirja itd. Po uradnih podatkih iz leta 1937. je naseljenih v okraju 39.356 prebivalcev, torej pride na 1 kvadratni kilometer 37 prebivalcev. Od teh je približno 8000 kočevskih Nemcev, ki pa, zaznamujejo v poslednjem času iz leta v leto' večji upa-dek. številčno je prebivalstvo razdeljeno na posamezne večje okraje takole: me-•kto Kočevje 3079 preb., trga: Ribnica' in Lašče 1111 oziroma 535 prebivalcev; Sodražica 776 prebivalcev. Kočevski okraj {ma 13 polit, občin, ki zavzemajo sledečo površino (v ha): Dolenja vas- 4703 (1949 preb.), Fara 5211 (2273 preb.), Kočevje mesto 1815 (3324 preb.). Kočev-1e okolica 10.602 (3718 preb.), Kočevska Keka 14.936 (1243 preb.), Koprivnik 9924 (1195 preb.), Loški potok 5305 (2510 preb.), Mozelj 8513 (1735. preb.), Ribnica 8877 (5127 preb.), Sodražica 5109 (3015 preb.), Stari log 10.363 (2071 Preb.), Velike Lašče 11.899 f6056 preb.), Videm-Dobre polje 9801 (4240 preb.). — ^ri primerjanju teh podatkov je na prvi Pogled lahko ugotoviti, da so občine v Kočevski deželici (Kočevje mesto, Kočevje okolica, Kočevska Reka, Koprivnik, Mozelj in Stari log) na prebivalstvu številčno mnogo šibkejše kakor občine jz-ven kočevskega jezikovnega otoka,, če-tudi imajo prve večjo površino kakor druge, Ta vidna razlika gre pred vsem na račun že omenjenega upadka kočevskih Nemcev, ki so se v prejšnjih letih trumoma izseljevali v tuiino, doma pa pustili domove, ki so pričeli propadati tako, da ie danes mnogo hiš na Kočevskem Podobnih še razvalinam. Nikjer v^ kočevskem okraju ni toliko praznih m propadajočih hiš, kakor prav na Kočevskem. , Če primerjamo dalje naselbine s številom hiš v posameznih občinah, dobimo sledečo sliko: , ,._ _ Do’enja vas: 10 naselbin, 311 his; Fara- 48 naselbin, 543 hiš: Kočevje mesto: 2 naselbini, 392 hiš; Kočevje okolica: 19 naselbin, 984 hiš; Kočevska Reka: 22 naselbin, 699 hiš; Koprivnik: 22 naselbin. 204 hiše; Loški potok: 6 naselbin. 481 hiš; Mozelj- 24 naselbin, 406 hiš; Ribnica: 26 naselbin, 963 hiš; Sodražica: 23 naselbm 606 hiš; Stari log: 23 naselbin, 501 hiša- Velike Lašče: 113 naselbin, 1066 hiš- Videm-Dobrepolje: 25 naselbin^ 840 hiš. . ,. v Tud: ta primerjava je zanimiva, zlasti se, če pomislimo, da je v občinah z narodno mešanim prebivalstvom (t. j. na Kočevskem) od vseh 4500 hiš več kakor 1000 praz-ih. Res je sicer, da zavzema Kočevska gozdnati predel kočevskega okraja, vendar je tod obljudenost tako nraihna zaradi vzrokov, ki jih bom omenil pozneje. Gospodarske Panoge ma Koievskem Gospodarstvo kočevskega okraja je šibko na poljskih pridelkih. Svet je izra žito kraški, gozdovi zavzemajo več ko trikratno površino njiv, travniki pa skoraj petkratno izmero zorane zemlje. Potemtakem ni nič čudnega, če se je domača lesna industrija v kočevskem okraju razbohotila že v času, ko se je naš kmetski človek osvobodil tlake in graščinskega jarma ter se pričel ozirati po lastnčm zaslužku. In česar mu ni mogla dati zemlja, mu je dal gozd. Domača Jesna industrija cvete posebno v okolici Ribnice, Sodražice, Velikih Lašč in Roba,^ dočim so se sosednji Kočevarji, ki so se že zgodaj odtujili zemlji, raje s krošnjo podali v svet z lažjim zaslužkom, kakor ga more nuditi domača lesna industrija. Ne bom tu ponavljal že znanih dejstev o clelomrž-nosti kočevskega ljudstva, ki svoje zemlje noče obdelovati ali je vsaj^ ne obdeluje tako, kakor ljudstvo v izrazito slovenskih predelih kočevskega okraja. Znano je nam reč, da ni nikjer toliko ^zanemarjene orne zemlje, kakor na Kočevskem! In tudi površina zemljišča, ki ga zavzemajo travniki v kočevskem okraju, bi ne bila petkrat večja od obdelane zemlje, če bi se Kočevarji bolj posvetili kmetijstvu; skratka, če bi orno zemljo, po kateri danes raste trava, obdelovali s tisto ljubeznijo, kakor je to opaziti pri slovenskem kmetu. Najlepše njive na Kočevskem so _ v nižini med Livoldom in Staro cerkvijo. Toda komaj tretjina te plodne zemlje je obdelana, vse drugo je prerastla trava. Moški so v času, ko bi morali orati, s krošnjami po svetu (v Nemčiji), ženske same pa ne morejo obdelati ^zemlje. Te- merodajni člnitelji ne bodo zganili In kočevske Slovence — te pogumne stražarje same pa ne muicju našega jezika in naše pesmi na kočev- ga jim tudi_ treba m. K^jti ko j - skem jezjkovno mešanem otoku — gospol stvo se je ze davno_ »pogospodilo« inza okrepili, dotlej ni treba niti upati v\J ot JV, W ” jr ~ r y nemarja težko kmečko delo, ker mu kros-njarjenje. nudi več zaslužka. Največji pridelek v kočevskem okraju darsko okrepili, dotlej ni treba niti upati, da bi se narodnostne razmere na Kočevskem kaj kmalu izboljšale! Vse kulturno Najvecji pridelek v kocevs em o j prjzadevanje mladih in borbenih sloven daje koruza. Uradne cenit e - . _ Iških učiteljev, ki s težavo’ vrše svojo R?l?Sn° nšpnirepr79«)0a ovsa 5329 q ječ- prosvetno misijo med obubožanimi ko- mena 1578 a rži 161 526 ’q kron?pirja Ijevskimi Slovenci, je bob ob steno, ker n r ni ta m ’ 766 n fižoli Pridelek 'samos kulturnim posredovanjem ni mo-16.296 q zelja in 706 q-^o a.. Pridelek, - egno • tuj5evalnih vpli- fizola je pičel zaradi P°fstih_ pozeb v> ^ ljudi) ^ ^ ^ ^ pla_ deželi, ki ja 1ZP°S 1 . Ičani. Dvignite kočevskega Slovenca go- ujmam in kjer nas °pyc.topli dnevi (J-18podarsko, dajte mu zemlje, pa se bo soka lega, goz , . R ) .v na kmalu pokazalo, kako ogaben kotel je. pozno, zima pa ze zgo pj p - Kočevska, kjer Se na dnu kuhajo zadeve, vrata. V kočevskem okraju so kraji, , kjer. ^ .feto ^ y -ast našim nacio„ainim le.zi sneg po 9 mesecev v le . razmeram na Kočevskem! Družba sv. Ci- Tudi, živinoreja m zadovoljivojazvita. ^ jn Metoda . sicer stajno na delu in Podatki, ki. so nam na r p g , 8 podpira težnje kočevskih Slovencev, ven- vorno potnujejo. da j inkai- dar je vse takšno narodno-obrambno in okraju naseljeno ljudstvo bajtarjev in kaj kadtativn0 delo prazno> ali ima samo zarjev, ki za/ad1 pomanjkanja zemlje ne ^ ^ trajng vrednosti> dokler ne tnoreio rediti pri hiši . borrio prigeli kočevskega problema reše- kvečjemu dve kray« in zreiti letno Vm* prf ko^ltiu\ j, z zemljo> kakor enega prašiča. j ki so je kočevski Slovenci danes lačni. 1937 je bd°.y .k°cevskem '9 ■ joza rUSj znan; poznavalec kočevskih R°veJ? ziym,^4n nnn Vnmndnv nnnit-1 narodnostnih problemov, je nekoč dejal: 1600 cvac m okoli . moc,erno trddi \ »Kočevska deželica je podobna zavezani nre.Pn takšnem stanjum"e. 4^“ j vreči. Dolžnost naših politikov in gospo- da bi Ma ^vinorela močno r^vitaali darstvenikov b- b|, ^ b, y ^ ^ vsaj toliko, da bi prebivalstvu kočevskega nrerezat: (i veter kma- okraja nudila vir izdatnejših zaslužkov, »farma oroiektirana med. plodno zemljo kočevske deželice«. Z JZteSZk Slovenci drugimi beseda rečeno:,dokler bo Kočev-želeiniea In koievski sioven« ska zaprfa kakor je danes> dokler ne b0 Agrarna reforma v slovenskih pokraji- zgrajena železnica do Sušaka, ki bo venah, ki je bila izvedena neoopolno, _ je zala'to zaprto kotlino z morjem, dotlej se ljudstvu prinesla razočaranje. Tudi tistim, kraj ne bo gospodarsko razmahnil. Pro-ki so zemljo dobili, pa niso vedeli, kaj met, ki bi se s projektirano in zaenkrat še naj bi z njo počeli, Kajti če je agrarni v oblakih zgrajeno železnico dvignil, bi interesent po večletnem mučnem čakanju blagodejno vplival tudi na gospodarski končno le dobil nekaj zemlje, ni imel oodvig kočevskih Slovencev. Kapaciteta potrebnega orodja in živine, da bi svoj kočevskega rudnika bi se gotovo spet Košček zemlje v redu obdelal. dvignila na ono. iz leta 1922, ko je bilo še slabše so v tem pogledu razmere na rudniku zaposlenih okoli 1500 rudar-v kočevskem okraju, kjer agrarna refor-. jev, po večini samih Slovencev, ki pa so ma doslej sploh še jii bila izvedena. Ko-j se v Času krize in brezposelnosti izselili čevski Slovenci, ki so v prvih letih po 1 in kar jih je ostalo, danes le še žalostno prevratu sanjali, da jih bo pobožala životarijo in sd večinoma brezposelni ali agrarna reforma in da bodo k bajtam, ki: pa se od časa do časa vdinjajo k prilož-so si jih z muko zgradili, pridobili vsaj j nostnemu sezonskemu delu. Najtežje je nekaj zemlje, ki je bila odvzeta vele- onim, ki iščejo dela pri tujerodcih! Ako posestniku Auerspergu, so postali bogatejši za novo razočaranje. Često se slisi, da v ta namen ni na razpolago orne niso voljni pozabiti svoiega jezika in sle diti potujčevalnim načrtom ekstremnih ua v ia namen ... ____ elementov, ki so se navzeli tujih idej, te- zemlje. Toda veliki kompleksi gozdov so | daj so primorani stradati z družinami takisto' ostali še do danes nerazdeljeni in vred. že omenieni gozdovi takisto^ čakajo. jih upravlja začasna premoženjska uprava v Kočevju. Lansko leto je bilo to mučno vprašanje znova načeto. Tisti, ki so se znali s komolci preriniti do ^ »vplivnih« osebnosti, so si priborili nekaj krp nerodovitne, močvirnate žemlje ob Rinži, kjer raste kisla trava. Za njive pa je tudi ta zemlja nerabna. In vendar narekujejo ne samo gospodarski, ampak tudi narodnostni interesi, da bi se kočevskim Slovencem ustvarila možnost gospodarske eksistence, saj je splošno znano, v kakšnih težavnih razmerah žive. ko se morajo iz dneva v dan boriti z gospodarske avtohtonimi kočevskimi Nemci, ki imajo toliko zemlje, da je 'niti obdelovati na čejo... Zaman so danes vse prazne be- ----------------- K.v...v^v.».vrP «.«,----------- sede in obljube, ki .jih je zlasti v vsaki komaj peščico slovenskih rudarjev, ki pa predvolilni dobi polno! Dokler se naši, delajo le v treh, kvečjemu štirih posadih kdaj bo zgrajena železnica do Jadrana. Vsi obširni gozdnati predeli čakajo eksploatacije. Danes je ve to mrtvo premoženje, ker les, ki se ne more izvažati iz krajev, ki so oddaljeni od prometa in prometnih poti, nima cene in je vsak drzen poizkus, spraviti ta les v denar, že naprej obsojen k neuspehu. In vendar bi ž omenjeno pridobitvijo železnice dobili tudi kočevski gozdovi svoio ceno in vebavo. da ne omenjani-še zaslužka, ki bi bil navržen našim liudem nri teh orodnih delih in ki bi jim na mah izboljšal življenske pogoje. Kočevska Industrlia Kočevski preinogokop zaposluje danes na teden. Rudnik je last TPD. Njegova kapaciteta'bi se z dograditvijo železnice Kočevje—‘Sušak takisto dvignila. Da bj se na ta način rešili’brezposelnosti mnogi kočevski. Slovenci, ki so danes pozabljeni,-ni treba še posebej poudarjati. V povojnih letih je Kočevje zavzemalo v industrijskem pogledu prvo mesto med vsemi dolenjskimi mesti. Danes je- splošna gospodarska slika naravnost Obupna. Tekstilna industrija, od katere so sj kočevski Slovenci obljubljali pomoči, je na tleh. V Kočevju sta sicer dve tekstilni tovarni. »Tekstilana d. d.« in »Slavoteks«. Obe pa zaposlujeta .danes le neščico slovenskih tekstilnih delavcev. Mnogi so se že izselili v gorenjske tovarne ali v Grosuplje, nekateri celo na Hrvatsko.. ^Ne-.davno' je neki slovenski časobis objavil vest, da je laže priti kameli skozi šivan-kino uho, kakor 'slovenskemu delavcu na Kočevskem v eno teh dveh tekstilnih tovarn, kamor, sploh ne pride, če nima pismenega priporočila neke »vplivne osebe« . . . Takšno stanje,; ki je vezano na gotove politične pogoje, katere mora izpolniti v službo sprejeti delavec, gotovo ne more blagodejno vplivati na naše narodnostne razmere na Kočevskem. Da se pri tem še tista peščica slovenskih delavcev, ki je doslej vztrajala v oburtnih razmerah na Kočevskem na straži našega jezika, demoralizira, bo vsakemu gotovo razumljivo. Pred kratkim je bila v Kočevju ustanovljena ekspozitura Hranilnice dravske banovine. Želeti je, da bi ta naš denarni zavod finančno podprl z dolgoročnimi posojili vse tiste kočevske Slovence, ki -se bodo zatekli k njemu jx> pomoč. Budno bo treba paziti, da bodo vsa slovenska posestva ostala Še nadalje v slovenskih rokah in da jih ne pokupijo tujerodci. Ali pa bo mogel sedaj ta denarni zavod vršiti svoje važno gospodarsko poslanstvo in popraviti napake, ki so se na Kočevskem godiie vseh dvajset let po našem osvo-boienju, je vprašanje, ki ga bo v pravi obliki pokazala šele bodočnost . . . Gospodarske razmere na sloventkem Kočevskem Kraji južno od Kočevja,' zlasti okoli Fare, so gospodarsko popolnoma pasivni. Večje revščine, kakor vlada v tamošnjih vaseh, gotovo ni nikjer več. Slovenski človek pa bi vendar lahko sproščeno zadihal, če bi se že pričela graditi cesta Ljubljana—Sušak, ki bi tamošnje, od sveta , odmaknjene kraje povezala s svetom, ljudem pa nudila vir izdatnejših zaslužkov pri gradnji- prepotrebne; ceste.' Oglejmo si zdaj še gospodarske razmere v tistih občinah kočevskega okraja, kjer so naseljeni Slovenci. V mislih imam zlasti občine Dolenja vas, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče. Dejal sem že, da so kraji severno od Jasnice s prebivalstvom relativno gostejše naseljeni kakor Kočevska in da slovenski kmet v omenjenih krajih svojo zemljo mnogo bolj skrbno obdeluje kakor tujerodni posestniki na Kočevskem. Res je sicer, 'da tudi pravkar omeniene občine rekrutirajo visoko število krošnjarjev z leseno robo, včndar je videti, da je njih zaslužek manjši,' kakor oni, ki ga kočevski krošnjarji dobe v Nemčiji 9 svojimi krošnjami sladkarij. (Nadaljevanje.) Križ na gori Za ženo in dom Velika noč je tul Velikonočni zvonovi so se oglasili. Lahne pomladanske sapice odnašajo njih zvoke preko polj in travnikov. Vmes je primešan vonj po prvem pomladanskem cvetju. V tem hipu se nekaj sprosti v srcu Človekovem. Srce zasluti in začuti veliki dan Vstajenja. Kakor prerojeno je slednje bitje. Izginili so okovi, ki so oklepali vso prirodo v temo in zimski sen. Zadihala je priroda, zadihala so vsa živa bitja: Velika noč je tu, ki nam odpira vrata v cvetočo pomlad, v novo življenje, Velika noč, ki nas povede novim nadam in ciljem nasproti. Velika noč je tul Le kdor v najskritej-šem kotičku svojega srca doživi ta vzklik, ta ga tudi ume in uživa. Preteklost bodi pozabljena, sedaj stojimo na pragu novega življenja. Naš pogled bodi uprt •• sonce, naša pot naj vodi po sončnem žarku, navzgor, ciljem nasproti. Dvignimo se k novemu delu, tukaj je praznik Vstajenja, praznik znova prebujenega življenja! Velika noč je! Prečno sede gospodinja za velikonočno mizo Družina se velikonočnih praznikov samo veseli, gospodinja pa se jih boji in veseli. Praznično veselje družine je oprto na gospodinjino trpljenje. In vendar ona tudi trpi z veseljem. Z Vstajenjem je tudi njeno glavno in najtežje delo prenehalo. Toda dnevi pred Vstajenjem? Delo, delo, na vseh koncih in krajih delo, samo da bo družina imela lepe in prijetne praznike. Ali smo pač našim materam in gospodinjam tudi hvaležni za ta njihov nese' bični trud? Pravim nesebični, kajti gospodinja pač pri , delu ne misli na to, da bo ob praznikih sadove svojega dela tudi sama uživala, njej je glavno, da bo vesela družina. Ona se že vnaprej veseli veselih obrazov, ki jih bo videla za velikonočno mizo. Opazovala sem naše mamice in gospodinje v teh dnevih pred prazniki, že teden poprej so postale nemirne, kakor čebele pred rojenjem. Najprej je prišlo na vrsto veliko pranje. Nrbene zamazane cunje ne sme biti za praznike pri hiši. Nato je prišla na vrsto hiša. To je bilo čiščenje in stepanja! Vsi plotovi okoli hiše so bili polni postelnjine in obleke; da jo prepoji pomladanski zrak s svojo svežostjo. Nato so zapela omela in krtače. Vsaka pajče vina, slednji prašek je moral izginiti h hiše. Velikonočno pospravljanje se ne da primerjati z božičnim. V božični sobi iščemo v prvi vrsti toplote, v velikonočni pa svežine, svetlobe in novega življenja In tega se naše gospodinje zavedajo, zato toliko tekanja po hiši v pričakovanju Vstajenja. Tudi otroci pomagajo; vse dela z veseljem. Otroci pa še posebno, saj temu delu slede pisanke, s katerimi imajo toliko veselja. Ko je hiša čista, čista do zadnjega kotička, po možnosti tudi kuhinja prebeljena, se prične peka. Ali ste jih videli dimnike na naših kmečkih domovih, kako se je le dni kadilo iz njih? Naš kmečki Človek živi vse leto zelo skromno, toda na velikonočni mizi se mora poznati, da je res Velika noč. Zato pa gospodinja kuha in peče. peče in kuha. samo da na velikonočni mizi ne bo ničesar manjkalo. Ko napoči ura Vstajenja, so naše mamice utrujene in izčrpane, a na licih jim tega ni videti. Zadovoljstvo odseva z lic. Trud je prestan, v hišo prihaja praznično razpoloženje. Z visoko naloženo košaro odhiti gospodinja k blagoslovu. Ko pride domov, se ne sme nihče ničesar dotakniti. Družina se odpravlja. Tudi gospodinja se postavi znova na izmučene noge in odide počasnih korakov proti cerkvi. Fantje za vasjo streljajo, sicer ne več toliko kot nekdaj, a vsaj nekoliko. Brez streljanja bi jim Velika noč ne bila Velika noč. Po Vstajenju hiti družina domov, da sede za lepo pregrnjeno velikonočno mizo takozvaiemu blagoslovu. Tu preneha gospodinjina skrb. Ona mirno obsedi za mizo, sedaj je glavna oseba gospodar. On vstane in slovesno razreže velikonočni kolač ter deli družini pisanke. V srcih vseh je kljub težavam, ki jih tarejo v navadnih dneh, sreča, zadovoljstvo in velikonočno razpoloženje. Kakšno delo me čaka v aprilu na vrtu Sedaj po velikonočnih praznikih se bomo pa prav pridno oprijeli naših vrtov, če ne, ne bo nič z zgodnjo zelenjavo. Morda nas preseneti še kakšen eno- ali dvodnevni sneg, toda računati s tem ne moremo, čakati ne smemo. Katera je bila pridna v marcu, je vrt že pognojila, prekopala in razdelila v posamezne grede. Katera pa še ni utegnila, naj ji bo to prvo delo po velikonočnih praznikih. Ako imaš toplo gredo in sama vzgajaš sadike, si seme gotovo že posejala, če še ne, pa to brž, kajti ob koncu aprila morajo v grede na svoja stalna mesta, če kupuješ sadike pri vrtnarju, kupi lepe in močne ter jih raje nekoliko dražje plačaj, kakor pa da ti pozneje odmirajo in jih moraš vedno nadomeščati z novimi. Ko boš sadike sadila v grede, napravi najprej v precejšnjih razdaljah luknje s klinom. Najbolje se primejo sadike, ld jih sadiš zgodaj zjutraj, jih zaliješ, čez nekoliko časa pa še enkrat nagrebeš nekoliko prsti okoli njih. Ob prvi priliki posej tudi špinačo, rdeče in belo zelje, ohrovt, kumarce in buče. Nikar pa ne pozabi na drobnjak, čebulo, česen, peteršilj in grah. V prvih dneh aprila lahko ob ugodnem vremenu odgrnemo vrtnice. Za sajenje mladih sadnih dreves je sedaj tudi najugodnejši čas. Staremu sadnem drevju pa je treba odpraskati lubje, ako zaslutimo pod njim zaplodke raznega mrčesa. Razen tega najdeš v aprilu na vrtu vedno dovolj dela s čiščenjem in urejevanjem. Vrtnice bo treba znova privezati, ribizlovo grmovje očistiti in mu dati opore, če je širokovejnato, obrezati in privezati brajde in slično. Pojavlja se pa že tudi plevel, ki ga nikoli ne manjka. Lepo očiščene poti v vrtu dajejo istemu lepo zunanjost. Najbolje je, če jih posujemo s peskom ali obložimo s kamenjem, ker tako zamorimo plevel. Popraviti je treba tudi ograjo, da nam ne bodo pozneje nagajale domače in sosedove kokoši. Da bo prlčivkal nov kokošji zarod na dvorišče Sedaj je čas, da se pobrigamo za nov kokošji zarod. Kdo bi ne bil vesel malih rumenih piščančkov, ki pričivkajo ob velikonočnih solnčnih dneh _ na dvorišče? In veselje ni edino, pomislimo samo na ocvrte piščance in na celo zalogo jajc, ki nam jih dajejo odrastle kokoši, če smo si pripravili dobre jajčarice. Torej le na delo, da boš imela prva mladi rod na dvorišču, ne pa zadnja. Le prvi piščanci imajo visoko ceno, le po prvih je veliko povpraševanje. Priskrbi si dobro kokljo; biti mora mirna in vztrajna, še večje važnosti so pa jajca. Ali ima smisel podstavljati pod kokljo jajca dvomljive kakovosti? Jajca morajo biti sigurno oplojena in od najboljše kokošje vrste, predvsem pa vsa iste vrste. Prostor, kjer koklja vali, mora biti suh, miren in zavarovan pred mačkami, psi in podganami. Gnezdo naj bo kvečjemu 8 cm visoko; da koklji ne bo treba skakati v gnezdo. V gnezdo je dobro dati nekoliko praprota, ker ta odganja uši. Dobro pa je tudi, če kokljo In gnezdo naprašimo s praškom proti mrčesu V bližini gnezda namesti vodo, suho zrnato krmo in prašno kopel. Sveže hrane ji v dobi valjenja ne smemo pokladatu Med valjenjem koklja večkrat zapusti gezdo. če se pa zgodi, da se otrebi v gnezdu, je treba jajca umiti v vodi s toplino 28“ Č. Ne smemo pa jih brisati. Koklja jajca vsak dan obrača. Rumenjak je lažji od beljaka in splava pod vrh. Razvijajoče pišče bi se zadušilo ze v jajcu če bi ga koklja ne obračala, če hočemo to obračanje nadzirati, napišimo na zgornjo, spodnjo, desno in levo stran jajca številke od 1—4. Prvi dan je dopol: dne na vrhu številka 1, popoldne 2, drugi dan številka 3, drugi dan popoldne pa 4. Nato se ta red ponavlja. Če koklja kakšnega jajca ne obrne, napravimo to sami. Če je kakšno jajce dolgo časa na zunanji strani gnezda, ga premestimo v sredino. V času valjenja moramo jajca pregledovati. Prvič šesti, drugič pa dvanajsti dan. Jajce postavimo pred jajčasto izrezo v lepenki, za katero je luč. Če je šesti dan jajce popolnoma prozorno, je neoplojeno in ga še lahko uporabimo v gospodinjstvu. V ostalih jajcih že opazimo zarodek v obliki pajka. Dvanajsti dan sledi drugi pregled, če najdeš še kakšno prozorno jajce, ga odstrani, toda za gospodinjstvo ni več uporabno. — Najnevarnejši je dvajseti dan valjenja. Tedaj moramo pustiti vse popolnoma pri miru, da zaroda ne prehladimo. Naslednji dan nas že pozdravi veselo čivkanje. Lupine odstranimo, prve čivkače pa koklji odvzamemo in prenesemo v gorak prostor najbolje je v škatijo, nastlano s perjem. Nekatere gospodinje trgajo z napol izvaljenih piščancev lupine. To je zelo opasno delo, ker lahko pri tem pretrgamo kožico in krvne žilice. Pač pa lahko po celem jajcu udarimo s ključem, da lupina poči. Prva dva dni piščančkov ne krmimo, ker so prinesli s seboj hrane za dva dni. V tem času jih lahko pošiljamo na daljše razdalje. Zimsko obleko v shrambe, pomlad je tu! Težko smo pričakovali pomlad, a smo jo končno vendarle dočakali. Sonce postaja iz dneva v dan topleje, zimska obleka nam že postaja nadležna. Odlagamo kos za kosom. Na žalost pa mnogi spomladi obleko dobesedno odvržejo in Jo puste vso leto ležati tam, kjer so jo pač odvrgli. Obleka ie ,ZP°: stavliena vsemu najslabšemu, kakor da bi ne vedel vsakdo, da se bo jesenin zima zopet povrnila in da bo težko kupiti novo obleko. V najboljšem slučaju se potika vse leto neočiščena v omari med poletno obleko. Na arimo pa seveda sledi zasluženo razočaranje. Obleko privlečemo na dan vso preluknjano. Dragocenejša ie, bolj le zdelaaa. Molj je izbirčen in si poišče najboljše komade Išče le krzno in volno. Torei kako boš shranila zimsko obleko? Ne v omari med drugo obleko. Vzami velik zaboj in ga znotraj obbšj s časopisnim papirjem. Vonja po tisku molj ne mara. Dobro je, če še poprej pomažeš notranjost zaboja s terpentinom. Preko časopisnega papirja pre-grni rjuho iz domačega platna. Nato vlagaj obleko. Med posamezne kose vlagaj v krpice zavit naftalin, sivko aM rožmarin, lahko pa tudi stolčen poper, v terpentin namočene pivnike ali časopisni papir. Zaboj nato dobro zapri in ga postavi v suho in zračno shrambo. če pa nimaš zaboja in prostora zanj, pa odloči eno izmed omar za zimsko obleko. V rokave in žepe oblek, natlači zgoraj omenjene zavitke s sredstvi proti moljem ter obloži obleko od vseh strani s časopisnim papirjem. Vso obleko pregrni nato s platneno rjuho. Vso obleko pa je treba poprej dobro posušiti. prezračiti in očistiti. Mastni madeži rad ob najmanjšem dotiku z vlago splesnijo. Tudi je dobro, če takoj sedaj izvršiš vsa malenkostna popravila in prišiieš gumbe, kajti v jeseni boš itak imela dovoli dela s ponovnim temeljitim zračenjem in likanjem. KUHINJA Preslice ali mavrahi. Preslice, imenovane udi smrčki, so prve gobe. ki nam .iih Prln^* ša pomlad. Vrhni del je jajčasto okrogel, votel na površini jamičasto grapav in temno-rjave ali rumenosive barve. Konec ie belkast in vo;el. Vsa goba je po obliki podobna Prej>' lici, odtod tudi ima ime. Drobni, temni smreki so najbolj okusni. Ker so izredno fineg2 vonja in okusa, jih uporabljamo lahko tam namesto gomoljik (trifljev). Drobne SIT]r^ uporabljamo cele, a večje razreži na 2-4 dele. Lahko pa jih razrežeš tudi počez na male kolobarčke. Mavrahi ali smrčki rastejo za toplim dežjem od aprila do junija. Rasto v svetlih gozdovih po gorskih travnikih in po gozdnih obronkih, bol na peščenih tleh. Vse vrste mavrahov treba pre« uporabo popariti in vodo odliti, ker ima)0 ostro kislino, ki io je treba odstraniti. Mavrahe lahko prirejamo na vse načine, ka*or gomoljike, jurčke, ali kake druge vrš e gobe. Mavrahi se čutijo mastne in mesnate, tako jih lahko uporabljaš tudi namesto mesa kot glavno jed. . Mavrahi v omaki. Očedi, popari in seses-Ijaj mavrahe na debelo, praži jih na olju ali presnem maslu in čebuli, potresi z moko, za-rumeni, zalij z vinom in juho ter primešal še soli, popra, sesekljanega zelenega Peter' šilja in naposled dobre kisle smetane. Tako gobovo omako lahko daš k vsakemu tnesu> pa tudi k raznim testeninam. . Mavrahova Jajčna jed. Osnaži mavrahe. K< so prve gobe v pomladi, zreži jih na majnne koščke in operi v mrzli vodi. Potem segreJ presnega masla, stresi vanj mavrahe in sesekljanega zelenega peteršilja. Pari odkrito, da se izpari tekočina, ki jo dajo gobe iz sebe. Potem potresi z žlico moke. prav malo PJa' ži, zalij z juho ter začini z žlico vina. Kadar se gobe nanovo osuše, primešaj malo kisle smetane in jed odstavi. Napravi iz štirin jajec podmet (mešana jajca) ki ga naranio primešaj pripravljenim gobam. Solata iz črnega korena. Par lepih sirovin črnih korenov operi, ostrgaj in iih takoj nastrgaj na strgalniku, da se počrne. Primeša! 3 žlice finega olja, limonovega soka. sol. scep sladkorja, žličko gorčice, žlico sesekljanega zelenega peteršilja, veliko korenino luka* zrezanega na tanke listke, malo kislo kumarico* zrezano na majhne kocke in malo zmletm orehov. Dobro premešaj in naj stoji najmanje 1 uro pokrito. . Beograjski zrezki. Nareži sveže svinjsko meso, ki ne sme biti mastno, na prst debele male zrezke, ki jih potolci, osoli in opopral ter odrgni s kimljem in prav malo česna. Po* valjaj jih na hitro v moki in jih na razbelje' ni masti na obeh straneh rumeno speci. Potresi jih potem v isti posodi s tolikim številom svežih ali kislih paprik, zrezanih na tanke rezance, kolikor ie zrezkov. Zalij toliko z juho ali vodo, da dobiš redko omako. Meso s papriko vred naj se do mehkega pari-Na koncu prilij pol skodelice kisle smetane, v kateri si razmotala kavno žličko moke Hj 2 žlici paradižnikove mezge, pari še neka) časa, in daj na mizo z rezanci ali žličniki. Praktični nasveti Ako potrebuješ samo beljak, napravi v oba ozka konca jajca luknjici, ki bosta natančno nasproti druga drugi. Ako pihaš v ja) ce, izteče beljaka, kolikor ga potrebuješ, rumenjak pa ostane nepoškodovan v lupini svež še več dni. Seve, velja to za sveža jar ca. ki imajo rumenjak še lepo ločen od bet- Proii mokroti zavarujemo obuvalo, ako Sa namažemo po podplatih z ricinovim oljem-Najbolje je, da storimo to, takoj, ko je obuvalo še novo, in isto pozneje v presledkih ponavljamo. Plesnobo na čevljih odpravimo, ako cev lje dobro skrtačimo in potem namažemo * glicerinom ali pa terpentinovim oljem, usnje postane zopet voljno in mehko. . Lesene slame (Holzwolle) ne. zametu." Ako jo nekoliko zmočiš, lahko z njo lep odgrneš sajaste lonce. Ko jo posušiš, jo sc vedno lahko porabiš za gorivo. .. Obleko, ki Jo hočeš dati v barvo, skrbno madežev, ker se sicer tudi preKo barve zopet pokažejo. Slabega ali ponošeneg blaga ne dajaj v barvo, ker se slabega bi* ga barva ne prime zadostno in ga tudi razJ • Pomni tudi, da se blago v barvi skoraj vea-no vskoči, s čemer treba računati. Najboljs barva je rjava, temnomodra in črna; svetlo-barvno blago pa hitro obledi. , Ozke steklene posode, katerim z roko n® moreš seči do dna, osušiš, ako zviješ primerno veliko polo pivnika v zvitek, tanek j" ozek; vtakni ga v posodo ter nekoliko nalahno podrgni znotraj po dnu. Pivnik vsrka vs0 mokroto. Da hitro zmehčaš presno maslo, ga Pol°* v skledo, ki si jo prej segrela, potem ža 5 lofilfo iiinp5aS Politura, ki je izgubila lesk. se lepo osveži z oljem. Najboljšega jedilnega olja kanim na košček mehkega sukna in močno drgn -mo po lesu. Potem pa še s suho sukneno K -pico ali z mehko kožo. « Oljnate slike čistimo takole: 1I» 1 žganja., beljak, 3 g drobno strtega kandis sladkori dobro zmešamo in žvrkljamo. Malo gomc pomočimo v čisto vodo in izmiiemo sl Potem pomočimo drugo mehko gobico v P» ' pravljeno zmes in mažemo po sliki. To P stopanje prav nič ne škoduje sliki, celo Vd ruje, da barva ne odstopi. . f Kadar kuhamo sadje, pridenemo sla«* šele proti koncu. Pri kuhanju se pod vP*lVjnj sadne kisline spremeni sladkor v Sr0. in sladkor, ki ima pa le polovico sladkosti nam je zato treba več sladkoria. P°se, pri kuhi vsakdanjih kompotov štedimo ta* ' Dootfi ,.£dlnos!j S« A Murska Sobota »Lumpacij Vagabund«. Pre eklo soboto in nedeljo Je priredilo soboško Sokolsko društvo veseloigro s petjem »Lumpacij Vagabund«. Sodelovalo je nad 30 oseb ter društveni orkester, kar je vsekakor zbudilo precejšnje zanimanje pri publiki/ ki je do zadnjega kotička napolnila sok. dvorano. Igra, ki je še po vsebini dokaj gostilniško burkasta. zdaleč ni dosegla »Praznika cvetočih češenj«. Precej je »vpadala v oči« izgovorjava in jezik, ki je bil'izredno slab. Ugajale so, kot poedinci, Antalič in ostala dva njegova par‘nerja (pri prvi predstavi bolj kot pri drugi!), Klojčnik in še nekaj ženskih ter moških vlog. — »Zabavala« pa je igra kljub vsemu. Pevski zbor. Meddruštveni odbor soboških društev je sklical pretekli ponedeljek vse soboške in okoliške pevce na skupen sestanek, da bil si toločili termine za vaje. Zbor bo v doglednem času začel z delom, kar je vsekakor hvalevredno; vodil ga bo predvidoma sodnik okr. sodišča g. Grm. Ssr. Križ na Koziaku Lepo uspela priredletv bralnega društva. Dne 25. marca smo imeli tukaj prav prisrčno priredi ev v proslavo materinskega dne. Ves spored, ki je bil jako pester, je izvajal Pod okriljem bralnega društva tukajšnji dekliški krožek. Prireditev se je vršila na dru-Števnem odru. Odrasla, kakor šolska dekleta so z raznimi deklamacijami, rajalnim nastopom in krajšnimi igrokaza povdaria pomen tega dne. Moralni uspeh prireditve .ie bil odličen in gre radi tega voditeljci dekliškega krožka, uči.eljici gospodični Cepe Otiliji, kakor tudi bralnemu društvu vsa pohvala. Take prireditve pozdravljamo z naivečjim navdušenjem ker so vzgojnega, kakor tudi kulturnega pomena. V naših kmetskih materah dviga'o zavest ter jih navdajajo s ponosom nad vzvišenim materinskim poklicem. Obisk ie bil nad vse zadovoljiv. Vstopnine ni bilo, pač pa je dobila vsaka prisotna mati. katerih ie bilo lepo število, skromno darilce o obliki Peciva, ki so ga dekleta sama priskrbela. Šmartno pri Hov. Gradcu Pred par dnevi ie prevzela Prod. zadruga kamnosekov z. z o. z. v Šmartnu pri Slovenj Kradcu granitni kamnolom, katerega je izkoriščal g. Cernej v Slovnjgradcu. Zadruga šteje sedaj 22 članov in je nastala vsled silnega pomanjkanja zaslužka na skupščini dne 12. III. 1939, Poleg granitnih kock in robnikpv za tlakovanje bo izvrševala tudi naročila na spomenike, valčke za sadne mline ter vse druge v kamnoseško stroko spadajoče predme, e. Famlje pri CeSiu Prejeli smo: Na praznik 25. marca in nedeljo 26. marca ie bila pri nas prirejena pod °kriljem Kme ijske podružnice III. vinska raz stava in sejm. — Dramlje so izrazito vinorodni kraj, kakor nobeden drugi v celjskem okraju, zato moramo take prireditve pozdraviti še iz razlogov, da se s tem opozori na n?ša vina čim' širša javnost. Na vinogradnik mora le premnogokrat radi težkih razmer, dolgov in lakote preda.i svoje vino po naravnost sramotnih cenah. Na takih razsta-vah spoznavajo obiskovalci vina po kakovosti. sklepajo kupčije, predvsem pa se tudi vinogradniku nudijo predavanja ter praktična in nazorna navodila. Danes moramo gledati na vse prireditve, ki imajo namen izpisati položaj kmetskemu človeku, popolno-I113 stvarno in bi bilo vprav s tega vidika k zadnji razstavi nekaj pripomniti. — Predvsem je potrebno za organizacijo take prireditve več časa, več skupnosti, umerjenosti *n več vsestranskega razumevanja ter je !feba pričeti z delom, za tako prireditev še v jeseni. Vemo namreč, da mora kmet vino-padnik, ki je v glavnem navezan na vino kot edini dohodek, mnogokrat že takoj v jeseni proda.i svoj najboljši pridelek, doma mu Pa ostane navadno manj dobra pijača. Potem ne bo več hudo za vzorce. Ljudem pa, ki dajo vzorce vina, je treba nekaj nuditi. Razumevanje In dobro voljo ljudi le treba upoštevati! ~e pravimo, da je namen prireditve koristiti kmetu vinogradniku, moramo opustiti tisto ^rdo navado in načelo, da se priredi razs'ava pitje in za pridobivanje dohodkov prire-aiteUem. Ce bodo ljudje polagoma zgubili ^upanje do tistih organizacij in prireditev, bi se jih morali posebno v današnjem času oklepati! Zopet jih pridobiti bi bilo težko! Brez kupčij in drugih koristi se to ufegne ^Sodti! Predavanja poživijo prireditev in druga dobra tiskana navodila so posebno dobrodošla, s čimere take razstave tem lažje d°sezajo svoj pravi namen. Trnava pri Gomiiskem Tukajšnja gasilska četa priredi na velikonočni ponedeljek, dne 10. aprila tl. v gasilski dvorani veseloigro »Zadrega nad zadrego«. r'čotek ob 3. uri pop. Pridi’e jo pogledat, ne b0 vam žal, pošteno se bos*e nasmejali. Uubor. ®?asl ovfe Št Rupert Šentrupertsko pevsko društvo že prav pridno vadi in se vneto pripravlja za svoj samostojni majniški koncert. Poznejo pa vprizori še novo delo Radovana Gobeca: »Planinska roža«. O vsem še natančneje ob drugi priliki. " Oriavas 13. redni občni zbor »Društva kmetskih fanfov in deklet« v Orlivasi se ie vršil na praznik, dne 25. marca tl. v društveni sobi ob številni udeležbi članstva. Občni zbor so posetili tudi tovariši Šentpavelskega društva. Občni zbor je o tvoril in podal presedniško poročilo tov. preds. Jože Povše. Za njim so podali izčrpna poročila še tajnica, blagajničarka ter načelnik tiskovnega in tamburaške-ga odseka, knjižničar, načelnica ženskega odseka in društveni gospodar. Iz poročil je bilo razvidno društveno delo preteklega leta, ki je bilo, za — trdo ledino, 'ki ga mora društvo orali — veliko. Nabavilo si .ie nov 7-cevni radio-aparat, ki služi članom pa tudi drugim v zabavo, posebno pa v pouk z raznimi predavanji. — Pripravlja pa se tudi igro, katero namerava prirediti še v mesecu aprilu. — Na novo je bil izvoljen sledeči odbor: Preds. Jože Povše, podpredsednik Bogomir Štorman, tajnica Amalija Kronov-šek, blagajničarka Mici Vajncerl. ostali odborniki so še: Jože Turk, Mici Mlakar, Ivan Turk. Karl Herode, Jože Štorman. Nadzornika: Prane Kronovšek in Mici Cizej. Na novo se je vpisalo precej novih članov. Sledili so razni predlogi in debata o nadaljnjem delovanju druš.va, o nabiralni akciji za naše češkoslovaške brate. — Nato je govoril še naš domačin, predsednik Zveze. tov. Kro-novek m tajnik celjskega okrožja tov. Turnšek nakar je predsednik tov. Povše zaključil občni zbor. Smattno ob Savi V nedeljo 2. aprila je naše agilno Društvo kmetskih fantov in deklet gostovalo z dramo »Verigo« v Beričevem v Kme skem domu. S to predstavo je kmetska mladina spet pokazala kakšne uspehe rodi požrtvovalno in plemenito delo ter da je tudi kmetski človek sposoben ustvariti nekaj, čemur se pravi: lepo a in umetnost. Ze zadnjič na Skaručeni je bila »Veriga« igrana tako kot ,ie potrebno (o tem smo v »Edinosti« že poročali), tokrat pa so dali igralci še več iz sebe in je bil uspeh še neprimerno večji. K uspehu je precej pripomoglo tudi to, da je bil tu oder precej večji in scenerija bolj učinkovita. Vendar moramo pa predvesm poudariti tudi to, da so igralci igrali z resnično prepričeval-nostjo in v pravem tempu, kar je dalo drami ugoden poudarek. Spet so se potrudili vsi, zlasti pa so se odlikovali Primož, Micka in Janez. Toda tudi drugi so pokazali velik napredek. Nepozabni pa ostanejo prizori v drugem in tretjem dejanju, ki so se odigravali s ako prepričevalnostjo, da je vladala v dvorani popolna tišina. Želimo, da bi bilo te igralce, bi so nekakšna kmetska gledališka skupina, stremeča po napredku, videli večkrat na odru in bi bilo prav, da hi jim društva rada dajala dvorane Zelo neprijetno pa je bilo za publiko in tudi na igralcih se je to čutilo, to, da je v prvem dejanju odpovedala luč, kar pa ni krivda na prirediteljih. Pojavile so se razne govorice in bi bilo umestno ter dobro, če bi moglo vodstvo elektrarne v Beričevem pojasniti, zakaj ni bilo luči, da bo javnost pravilno informirana. To pa je potrebno tudi vsled tega, ker ie tudi prejšnjo nedeljo, ko ie igralo domače Društvo kmetskih fantov in deklet, luč odpovedala. Upamo, da bo vodstvo elektrarne to stvar pojasnilo, da ne bo kdo trpel krivice! Na velikonočni ponedeljek bo društvo gostovalo z »Verigo« v Gasilskem domu v Notranjih goricah. Grahovo pri Cerknici »Prosvetno druš vo« je z dobrim uspehom vprizorilo dne 25. in 26. t. m. v tukajšnji šoli vojno dramo »A njega ni«. Pripomniti k temu je. da šolska soba radi tesnobe ne ustreza za igre. Cudi se človek funkcionarjem tega društva. 4a ne vprizarjaio igre v prostorni, edini dvorani v vasi »Sokolskega doma«. Ne ravno tako, ampka bolje bi izpadla vsaka igra. saj ljudstvo bi cenilo ta ložen nastop. Oder v -»Sokolskem domu« je vsaki organizaciji radevolje na razpolago. Več »bratsva« naj nastopi med društvom »Prosvete« in »Sokola«, pa ne bo treba zidati še eno novo dvorano za igre v naši vasi. ki šteje le 100 hišnih številk. Denar, ki se bo vzidal bo mrtev, rajši naj se porabi za napredek gospodarstva vasi. . »Društvo kmetskih fantov in deklet« pripravlja novo narodno igro »V goliških plazovih«. To društvo je objavilo obsežen minimalen načrt za to leto. predvsem bo velika tekma koscev in kmetsko zborovanje v vasi CoŽice. tekma ženjic v vasi Žerovnica. Tukajšnja farna cerkev je bila deležna roparskega napa(da. Javnost pa je obveščena od gotove s rani,’ da to ni resnica. Vel ki filmski pešar v Sa!nt Cloud Zanimivo šiivo Poslovil se je od nas splošno priljubljeni pravnik g. dr Janez Lovšin in. odšel na ^:alno mes o v Štore. Bil ie radi svoie ljubeznivosti domačnosti' in dobrosrčnosti pri vseli 'ak° Priljublipn. da ga bomo vsi_ prav n , .P. pogrešali. Gospodu zdravniku želimo a njegovem novem mestu mnogo sreče in Us"eliQV. ' .^a njegovo mesto je prišel že nov zdrav-,lr g. dr. Janez Ruprecht. 2a$iMwuke čestitajte le na razglednicah CM D Prostrana Kina — prenaseljena! Prostrana kitajska zemlja je prenaseljena! Ali je to sploh mogoče? — Poglejmo! Kitajska je dežela kmetijstva, kajti večina prebivalstva dela na svojin poljih in torej živi od zemlje. Hriboviti in gorski predeli niso bili za ljudstvo vabljivi. Zato so se predniki tamkajšnjih prebivalcev naselili pred tisočletji v ravninah, kjer so bili ugodni življenjski pogoji, kjer je bilo, posebno ob rekah, mnogo plodne zem lje in potemtakem dovolj možnosti za gojenje kultur. Zato se je ljudstvo silno gosto naselilo na razmeroma majhnih področjih — da se je tam vsesalo v zemljo. Od 400milijonskega ljudstva prebiva 6 sedmin v agrarnih pokrajinah in ena sama sedmina v neagrarnih. V poljedelskih pokrajinah pride na 1 kvadratni kilometer 270 prebivalcev (na Angleškem 190; pri nas v Vojvodini 70 in v Hrvatski-Sla-voniji 62), v rodovitnih delih pokrajine Sečuan pa celo 650! Kje je vzrok, da obstaja ta prenaseljenost še dandanes, kljub temu, da je ogromen del Kitajske neobljuden in, da so dandanašnji v službi človeških rok taka tehnična sredstva, s pomočjo katerih je mogoče kultivirati zaenkrat še nerodovitno zemljo? Kitajski kmetovalec ne zmore obdelati nerodovitna ozemlja, kajti njegova sredstva so preborna. Zemlja mu prinaša le prgišče riža, ob katerem mora prečesto gladovati. Tem ljudem torej ni dana možnost, nakupiti si zemljišč drugod in jih donosno obdelati. Zato se njihovo število »doma« vedno^ bolj veča jn je radi tega beda vedno huiša. Na drugi strani pa so v teh rodovitnih pokrajinah najplodnejša in najobsežnejša polja v rokah bogatinov, ki zaposlujejo ob mizernih mezdah množice poljskih delavcev, živečih kot brezpravna raja. Vsled takšnih razmer so bile v teh pokrajinah stalne revolucije, ki so jih oblastneži dušili z ognjem in mečem, kakor nekoč pri nas ob kmečkih uporih. Prenaseljenost pa še pozna tudi v kitajskih mestih, saj pride n. pr. v Šanghaju na 1 kvadratni kilometer 60.000 prebivalcev (v Londonu le 23.000). Temu je kriv v prvi vrsti ogromen pritok podeželskega ljudstva, ki se uvršča pod najobupnejši-mi pogoji med mestni proletariat, stisnjen prav na gosto — v luknjah. Mein Kampf v Ameriki Pred meseci si je ameriško založništvo Reynal and Hitchcock pridobilo pri založništvu Hitlerjeve knjige »Mein Kampf« Eher v Mtinchenu pravico, da izda in prevede to knjigo v Združenih državah. Konkurent zgoraj omenjenega ameriškega založništva, Stackpole Sons, pa je ob istem času obvestil javnost, da bo tudi on izdal prevod omeniene kniige. Prišlo je do tožbe. Založništvo Reynal and Hitschcock je trdilo, da ima le ono pravico da prevoda in izdate, ne pa nasprotnik. Advokat Ph. Wittenberg pa je v Imenu svoje stranke St. Sons izjavil, da ima kdorkoli pravico prevesti to kniigo, ne da bi si preje pridobil in kupil pravice, ker avtor Hitler trdi v tei knjigi, da je bil »staate ios« (brez državljanstva), ko je sestavil to knjigo, zato — je trdil odvetnik — ni pripadal avtor nobeni evropski državi, ki ie vezana na avtorsko pravico. Med tem časom, ko je tekla zanimiva pravda, je izšla knjiga pri obeh založbnh. Založba Stackpole Sons, ki je bila tožena, pravi v predgovoru, da je dobiček namenjen za podporo Židom,-ki so morali oditi iz Nemčije . . . Založništvo, ki mu ne manjka humorja, pravi tudi, daje njegov prevod zelo veren, da je številne pravopisne napake, stilistične napake in številna ponavljanja kar najverneje prevedel v angleščino. Moravska Ostrava Moravska Ostrava, ki je središče češke težke industrije, bodo v najkrajšem času izločili iz češko-moravskega protektorata in priključili Nemčiji. Težka industrija je ttr osredotočna v svetovno znanih vitko-viških jeklarnah in železarnal in v bogatem moravsko-ostravskem premogokop-nem revirju, kar skupno s številnimi elektrarnami, plinarnami, izdelovalnicami koksa in briketov in številnih drugih tovarn, kjer je bilo stalno zaposlenih nad 36.000 delavcev, predstavlja eno največ-jih evropskih podjetij težke industrije. Vsa ta podjetja pripadajo skupini londonskih Rothschildov. Po češko-morav-skem protektoratu so iz vseh podjetij izločili Žide in potem tovarne priključili Kruppovemu železarskemu koncernu. Aprilski razgovor Priobčite sledeče pojasnilo, ker ie bila notica pod gornjim imenom v zadnji »Edinosti* nekoliko dvoumna. Stver je sledeča: — Za časa Jevtičeve diktature sem bil zares Jevtičev pristaš, dokler je bil le-ta na vladi. Potem mu nisem mogel več služiti, ker je šel v opozicijo, kamor mi mi kazalo mu slediti. Postal sem. v interesu države, to se razume, Stojadinovičev pristaš. Toda samo do volitev, ker kandidiral sem na Mačkovi listi; kajti Stojadinovič se je izkazal za preneznos-nega diktatorja. S kandidaturo na njegovi listi namreč ni bilo nič, čeprav bi bil pod njegovim okriljem jaz še nadalje srčno rad služil državi. Moja prva in zadnja misel je bila, ko sem stopil v politiko, država! Pri tem si pa nisem nikoli domišljal da bi bil država n. pr. moj trebuh, kar so si predstav-fiali vedno neki kolegi, ki so gladili svoj pred sodek (sem gledal na lastne oči), kadar so govorili o državi. Zdaj sem za nevtralnost in koncen^acijo, če bi me hoteli za ministra, v nasprotnem slučaju pa proti koncentraciji. Pozdrave! Nikoli Politik. Poroka v Kairu V Kako se je vršila te dni poroka sestre kralja Faruka, Favzije, s iranskim prestolonaslednikom, Mohamed Reza Schfth-purom. Naša sl!ka kaže novoporočenca s kraljem Farukom. KARO za pomlad ČEVLJI in poletje Bogata izbira - zmerne cene Ljudska samopomoč reg. pomožna blagajna v Mariboru, Aleksandrova cesta 47, v lastni palači naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu MARCU 1939: Brszoar Marii«, preužitkarlca. Dolgoše Perkllč Anton, delavec. Recenjak Hernjet Georg, zasebnik. Maribor Dvoršak Valentin, zasebnik. Ptuiska gora Zadravec Marija, posestnica. Rožiiki vrh Lotrič Tereziia. zasebnica. Tržič Pasovnih Marija, vdova rudarja. Mežica Snoll Marlia. zasebnica. Maribor Gselman Alojz, preužitkar. Orehova vas Bukove Elizabeta, preužitkarlca. Braslovče Gross Marlia. soproga postaienačelnjka. Kaposvar Majer Marjana, nčiteliica v pok.. Ponikva Mlatkovlč Marija, nžitkarica. Cerklje ob Krki Knrzmao Karolina, vdova, Maribor Kos Anton, rudarski paznik v pokola. Loke Bezjak Elizabeta, viničarka. Vintarovci Grublč Jožela. babica. Črnci p. Brežice Skerblnšek Jnrll. zasebnik. Maribor Tušallr. Juri), vpok. linančni kontrolor. Maribor Savli Jožel. tovarniški delavec v pokoju. Jesenice Škerl Frančiška, žena železničarja v pokoju. Radeče Ačko Jernej, tovarniški delavec Tezno-Maribor Kristan Pankracij, veleposestnik. Sv. Anton na Pohorju Kotnik Marjeta, zasebnica. Bukovska vas Horvat Ana. posestnica. Cirkovce Ropas-Novlnšek Katarina, preužitkarlca, Lipje Kurath Matilda, zasebnica. Maribor Kristan Jože. užitkar. Križe pri Tržiču Maček Marlia. preužitkarlca, Laško Vončina Tereziia, nžitkarica. Ješovec-Kozle Verbovšek Anton, zasebnik. Štatenberg Walgand Marija, posestnica. Vukovar Vincetič Pavel, užitkar. Pavlovci p. Ormož Grasselli Marija, žena trgovca. Vojnik Maver Marlia. nžitkarica. Zagradec Hace Peter, rudar. Mežica Hutb Regina, zasebnica. Domžale Železnik Aglta. zasebnica. Maribor Miklavžina Marlia. preužitkarica. Skale Kagy Elconora. posestnica. Maribor Urban Marija, trgovka. Ptuj Kuhar Jurli. posestnik. Ptuj Žmavc Jožela, posestnica. Sp. Kraše Bogovič Marlia, zasebnica. Kralievec Predan Jernej, posestnik. Zimica p. Sv. Barbara v Slovenskih goricah Salamon Jožela. zasebnica. Maribor Breznik Janez, viničar. Maribor Gradišek Franc, tesar in posestnik, Stahovce p. Kamnik Peric Klementina, zasebnica. Bilje Krajšek Marija, zasebnica. Sv. Lovrenc p. Tehario Klančar Augusta. učiteljica v pokoju. Sutna p. Kamnik Ceb Iran. preužitkar. Cogetinci p. Sv. Anton v Slovenskih goricah Po vseh umrlib članih se je izplačala pripadajoča podpora ▼ skupnem znesku Din 358*130*- Članom, ki so pristopili po 1. novembru 1933, se izplača polna podpora — brez odbitka! Kdor še ni član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo! BLAGAJNIŠKO NAČELSTVO Ali la* je ADLER SERVICE GOSPOSKA ULICA 3 Vsa popravila pisalnih in računskih strojev kakor tudi nalivnih peres pod jamstvom? Ob potrebi pokličite Telefon štev. 26 42 in mehanik je takoj na mestu. - t',6 -I * ELFIDARDO I TALI A . zastonstv