Književnost in umetnost Vse pod tem zaglavjem navedene knji'«_e, muzikalije, tiskovine itd. prudaja in sprejema zunje i;aročnino knji«arna ..Učitcljske tiskarne' v Ljubljani, Fraočiškanska ulica št. 6. - Lngeibcrt Gangl, Zbranl splsl za mladino, II. zvezek, pripovcdne pesmi. Izšel je v ponati.u II. zvuzek (ianxlovih zbraaih spisov za mladino. ki obseza zbirko pesmic pod naslovi: Zgode in nezgode, Pesmice o živalih in Pisano življenle. Ilustrddje je narisal M. Gaspari. Knjiga stane 14 kron ter jo toplo priporočamc mladini Ln učiteljstvu in to toliko bolj, kcr ie čisti dobiček namenjen prepotrebnemu »Društvu za zgradbo Učiteljskega konvikta«. Sezite tedaj hitro po njej! — Mladinskl spisl. »Moja setev«. Zbrani mladiuski spisl. Ivo Trošt, II. zvezek. Kar smo rekii o Ganglovčm II. zvezku Zbranih spisov, velja to tudi za 11. zvezek Troštovih miadinskih spisov. l.ična knjiga obsega povcst »Petranova Ljudmi la» In potopis »Božični lzleti« ter stine i&totako vezana 14 K. Geome.rl.a za nlžje razrede srednjih šol. Priredil Josip Mazi, ravnateij državne realke v Ljubljani. Cena 30 K. Založila Jugoslovanska knjigarna. Jugoslovanska tiskama je izdala drugo, nanovo predelano izdajo te važne učne knjige. Kniga je namenjena sicer nižjim razredom (1. do 3.) srednjih šol, a utegne prav dobro služiti na meščanskih in drugih sorodnih šolah. Dolina solz. Tri enodejanke. Splsal E. Gangl. Ljubljana 1920. V Učiteljski tiskarni je izšla pod gorenjim naslovom nova Ganglova knjiga, ki obsega enodejanke: 1. Dva svetova. — 2. Dedščina. — 3. Trpini. — Broširana knjiga stane 16 K, vezana 18 K. Naročajte in priporočajte to novo delo iz učiteljskih vrst! Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Spisal dr. Ivan Grafenauer. Druga, popravljena izdaja. Ljubljana 1920. — V Jugoslovanski tiskarni je izšla te dni v novem, t. j. drugem natisu knjiga, brez katere ne bo mogoče dar.es izhajati nobenemu naobraženemu Slovencu, ki se bode hotel količkaj poglobiti v zgodovino slovenske književnosti. Ne mislimo tu samo na učečo se mladino, v mislih imamo vse naše izobraženstvo, katerega uloga bi bila, seznaniti sebe in druge s preteklostjo in sedanjostjo naše — danes ne več tako neznatne literature. Prva izdaja ,,Zgodovine slovenskega slovstva", ki jo ie marljivi g. plsatelj izdal pred letom dni, je pošla tekom dobrega leta. 2e to deistvo ie zadostno pričalo o potrebi druge izdaje tega lepega dela, ki pa se nam ne zdi ravno toliko popravljeno, pač pa pomnoženo za precejšnje število strani. Popolnoma novo je poglavje, ki tvori v sedanji izdaji ,,Uvod" v ,,Zgodovino'-. V tetn poglavju govori pisatelj o jeziku v obče, o izvoru jezika, o indoevropski jezikovni skupnosti, o slovanskih jezikih in naposled o našem jeziku in njega razvoju. O potrebi in umestnosti tega poglavja bodo sicer različni nazori; po našem bi knjiga na svoji vrednosti prav ničesar ne zgubila, če bi ta ,,Uvod" tudi v novi izdaji izostal, kakor je izostal v prvi 1. 1919. Pravtako oziroma še manj potreben se nam zdi ,,Zaznamek manj znanih krajev" rta koncu knjige, ki obsega v nasprotju s svojitn naslovom po veliki večini prav dobro znane kraje po naši domovini okrog. Poleg vsega je tudi v tckstu posameznih pisateljev dovolj jasno povedano, kje je iskati dotični kraj, vsled česar je ,,zaznamek" knjigi prav brezpotreben balast. — Za Rifenberg na Goriškem bi želeli obliko Rihemberk. Pesnik Gregorčič je sicer zložil svoje ,,Slovo od Rifenberga", a to je bilo pred 40 leti! Današnji Rihemberžani (ne Rifenberžani!) so zavrgli ,,Rifenberg" ter imenujejo nekdanje pesnikovo bivališče v pravilnejši in bolj slovenski obliki! Svetovali bi zato g. pisatelju, da prežene to danes nikjer več na Goriškem rabljivo nemško spako iz prihodnje, t. j, tretje izdaje svoje knjige. ..Zgodovina slovenskega slovstva" dela čast pisatelju in narodu, kateremu je namenjena. Vsa snov je zelo pregledno in temeljito urejena. Zato priporočamo slovenskemu učiteljstvu, da posveti temu lepemu delu vso svojo pozornost. Cena knjigi — 60 K — je pa vsekakor previsoko postavljena, zlasti če še pomislimo, da je knjiga namenjena mladini po naših srednjih šolah. Taka cena dcla knjigi bore malo reklame nied dijaštvom, ki se rekrutira po pretežni večini iz ubožnejših slojev našega naroda. To naj bi si zlasti zapomnili založniki naših šolskih knijsi P. P. >.\dresar za Slovenijo«, katerega že težko pričakujejo vsi, posebno pa industrijski, trgovskl in obrtniški krogi je že v tisku in izide tekom prihodnjega meseca. Knjiga bo imela bogato vseb;no in bo nudila vsakemu brez ozira na stan Lti poklic zlasti pa kupčijskim in obrtniškim krogom splošno sliko naSega gospodarskega razvoja in bo pokazala vsakemu pot in možnost uspešne oddaje svojega blaga in pa nabavo njcmu potrebnih predmetov ter se vsem krogohi toplo priporoča. Knjiga lično vezana stane v prednaročbi 240 K, proti takojšnjemu predplačilu 120 K in se plača pri uredništvu Adresarja, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. Umetniška serija narodnih no_. Slovenske 5cle so bile dosedaj skoraj brez vsakih slik o narodnih nošah. V liajboljših slučajih smo si puinagali z razglednicami. Zato nam ie zelo dobio došla umetniška' serija narodnih noš od akad. slikaria M. Gasparija. Založila jo je Ume.nii.ka propaganda. To pot se je naš Gaspari držal stro^o tudi noš, ki so bile tipične za naznačene krajc. Samo ena napaka ie v tisku. Noša iz Knčevja ni tamošnja ampak belokranjska oko'i Kostela. Razveseljivo je tudi to, da se ozadje imenitno priiega noši. Slike so prav dobre. Komur se pa ne zde verzi prunerni, jih lahko prtlepi, z listki, na kojih so naznačeni kraji noš, ozir. noša. Serijo prav toplo priporočamo. Koncert ..l.jubljanskega Zvona'* dne 18. t. m. ]e imel na vzporedu saine nove skladbe, ki se še niso javno izvajale v Ljubljani: Adamičeva moška zbora ,,Pesem o beli hišici" in ,,Res, oženil bi se", Lajovičeve samospeve ,,Svetla noč", ..Spleen" in ..Razdvojenost", Adamičuv ženski zbor ,,Poj, petelin, zoro mi naznani!", Milojevičeva samospeva ,,Nimfa" in ,.Japan", Lothkova samospeva ,,Karanfile lane moie" in ,,Kiša pada", Pavčičev mešan zbor ,,Kaj ve misli?", Ravnikov mešan zbcr »/.enjice« ter Lajovičeva mešana zbora ,,Kiša" in ,,Medved z medom". Moderna vokalna glasba si kar ne more pridobiti posebnih simpatij med glasboljubnim občinstvom. Kljub prav umerjenemu harmoničnetnu postopanju, kljub včasih jako zavitim prehodom in drznim skokom, ki povzročajo proizvajalcem nemale težkoče, ji vendar manjka prikupljive melodijoznosti, ki jo uho kar željno pričakuje. In te melodijo_nosti, te glasbene blagodejnosti smo — izvzemši v par pesmih — zastonj pričakovali na jjorenjem koncertu. Laiovičevi samospevi n. pr. so glasbeno jako globoko zamišlieni, samostojna klavirska partija v njih pod znano Ravnikovo spretnostjo je mestoma res pravi muzikalni užitek, toda — satnospevl so, ki jih je Rijavec s svojim polnim, svežhn in vseskoz izšolanim tenorjem skušal uveljaviti. Ali pa je v njih vsaj nekaj melodije, ki bi se moglo občinstvo ogrevati zanjo? Še najboljša izmed vseh sainost>evav sta bila Milojevičeva »Nimfa« in posebno ,,Japan", ki ga ie moral Rilavec ponoviti. Zvonaši imajo čvrst, svež glasoven materijal, kar je pokazal posebno moški zbor, ki se je odlikoval v fortissimu, a ga Prelovčeva vešča roka ni mogla krotiti in držati v ne^.nem pianissimii. Zlasti se je to opažalo pri prepočasnem izvajanju Pavčičevega mirnega, sanjavega zbora, =Kai ve inisli?« in Lajovičeve »Kiše«. Najlepša skladba je biia nedvomno Lajovičev me_an zbor ,,Medved z medom", ki so ga Zvonaši dokaj točno peli. Na tem koncertu je obhajal Zorko Prelovec desetletnico svojega delovanja kot zborov pevovodja. Njegova zasluga je, da zavzema eno najodličnejših mest med pevskimi zbori ..Ljubljanski Zvon", ki lepo napreduje in vztrajno deluje za povzdigo glasbene kulture med Slovenci. V znak hvaležnosti je občinstvo obdarilo Prelovca s šopkom, vencem in kuverto dobrodošle vsebine.