Izhaja. vsak cetrlok. Cona mu je 3 K na loto. (Za Nemčijo 4 K, ea Ameriko in drago tujo državo o K.) 1'osamozne številko so prodajajo — po 10 vinarjev. ——— Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba". Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-sorati pa: Upravništvu ..Domoljuba*. -Ljubljana, Kopitarjeva ulica - S prilogama Ste?. V Ljubljani, dne 22. aprila 1915. Pohabljenci, invalidi, kakor jim pravijo, stanejo po vsaki vojski kot vidno znamenje, kako kruta in surova je ta reč. Kolikor večja je vojska, tem več je takih reve/' v, ki jim manjka noge, roke, ali celo obt nog ali rok. Že sedaj jih je precej v s. .imji vojski, tudi med našim narodom. Ke sinemo pa prezreti, da danes zdravniki m o tako brž z nožem pri ranjencu, kakor je bilo to v prejšnjih časih. Mnogo lakih udov, ki bi jih bili prej gotovo odrezali, se ob umni, vestni oskrbi ozdravi, da so zopet za rabo. Splošna sodba v naši državi se glasi, d;> mora za invalide država preskrbeti, da jim nc bo treba z lajno od vasi do vasi be-r iti potrebnega živeža. Tako je bilo časih. Invalidu, ki ni imel ene roke, ali noge, so ' di pravico za lajno in s tem hajd s trebuhom za kruhom. Državna oblast se nekaj giblje v smislu splošnih zahtev. Invalidom, ki so popolnoma nesposobni za zaslužek, — n, pr. reveži, ki so na obe očesi v vojski oslepeli ali ki jim manjka obeh rok, morajo dobiti toliko državne preskrb-"i"e, da bodo mogli živeti. Drugim, ki niso I .ko nesrečni, je pa treba poleg primerne preskrbnine dali dela in zaslužka, ki so zanj še sposobni. Umetne roke in noge se dajo dandanes zelo spretno uporabljati; treba je dotičnikom samo vaje. Na Dunaju imajo že poseben zavod, kjer se invalidi, ki jim manjka ene roke, ali noge, uče in vadijo v delu, — predvsem v tistem, ki so ga bili že prej vajeni. Gotovo je častnejše 'n na vse strani boljše za invalida, da se mu preskrbi priložnost za delo, in da more živeti s svojim trudom, nego sanjo od miloščine, državne ali zasebne. Samo hitro naj se uredi ta reč po vseh deželah, tudi Pri nas. Ubog invalid, ki ne more delati, sam nima premoženja, potrebuje brž pomoči. Udov in sirot je tudi z vojsko vsak dan več. Tudi zanje se nekaj dela. Zbira se denar, ki naj bi se iz njega zboljšale veliko premajhne preskrbnin" ki so dozdaj določene. S samim nabiranjem pa tudi to ne bo šlo, morala bo priskočiti država. Kjer so se dobili milijoni za vojsko, se mora dobiti tudi potrebni denar za zapuščene udo-ve iti širote, ki jim je vojska vzela rednika. Denarno vprašanje pa v tem oziru ni vse. In ravno za .to, da opozorimo pri vojnih sirotah na nekaj, kar je še važnejše nego denar, pišemo te vrstice. Kaj bo z vzgojo ubogih, po padlih vojakih ostalih siret? Vzemimo razmere, kakor so! Na kmetiji je vzgoja ložja, če je tudi sama mati, dasi se seveda domala povsod pozna, da manjka očetove roke. Matere so mehkega srca in ljubezen do otrok velikrat zaduši potrebno resnost in strogost, ki jo mora nadomestiti pameten in skrben oče. Toda v kmečki hiši se ima otroku kmalu dati kaj dela; pohajkovanja se ne more priučiti, če mora že izza mlada po svojih močeh materi pomagati. Druga je pa z delavskimi, dninarski-mi ali kajžarskimi otroci. Ti ne morejo dobiti doma dela in treba je posebne skrbnosti in pazljivosti pri vzgoji, da se tako otroci že prav v zgodnji mladosti ne pokvarijo v slabih druščinah. Čemu naj o tem dalje govorimo, ko je reč jasna kot beli dan! Zdaj pa loliko mladih udov ravno iz delavskih vrst, udov, ki imajo po enega, dva, tri otroke! Kaj naj začne taka ubo-žica. Moči ima za delo, rada bi delala, toda z otroci ne more. In tako se bo zgodilo silno velikrat, da bo udova izkušala potak-niti otroke tu in tam sama si pa- poiskala dela v kaki tovarni, ali kako službo. Ti otroci nas morajo skrbeti. Bog nas varuj, da poleg prve nesreče, ki je vzela očetu življenje, pride še druga, ki vzame njegovemu zapuščenemu otroku poštenje. Tu se moramo združiti vsi, kar nar ima kaj srca za ljudsko revščino. In pač smemo reči, da mora uboga, zapuščena sirotica, — nedol- žen fantiček in ljubka deklica, ki še nič ne vesta o svetu in njegovih težavah, ganiti vsacega. Kamen ima namesto srca, komur se tak revček ne smili, in kdor po svojih močeh ne pripomore, da se odvrnejo od njega nevarnosti, ki mu prete. Vsi, pravimo, moramo skup! Duhovniki, učitelji, kmetje, meščani, trgovci, rokodelci, — vsi brez izjeme moramo poskrbeti za te nedolžne žrtve krvave vojske. Ni glavna reč denar pri tem, dasi je seveda tudi potreben. Tu gre pred vsem za vzgojo, za to, da te sirote duševno in telesno ne propadejo. Dobrih src, se nc manjka na slovenski zemlji; treba je samo urediti to delo in organizirati vse potrebno, pa pojde! Ali naj osnujemo v ta namen posebno društvo, ki bi skrbela samo za zapuščene vojne sirote. Prezreti ne smemo, da jih bo med njimi tudi precej takih, ki ne bodo imele ne očeta ne matere? Morda bi se dala ta reč urediti s pomočjo županstev po izobraževalnih društvih, ki imajo pač vse razboritejše ljudstvo v svoji sredi. Glavno vprašanje ostane: kam s sirotami? Sirotišnice, kar jih imamo, so polne in tam otrok, ki še niso za šolo, sploh ne sprejemajo. Zavodov za take otroke sploh nimamo. Po družinah bi bilo gotovo najboljše ž njimi. Treba bo pa gotovo obojega: zavodov za sirotne otročiče in družin, kjer jim bodo nadomestili domačo, očetovo in materno vzgojo. Oglasite se, kdor zna kaj svetovati! Še enkrat delo in šolska mladina. »Domoljub« je prinesel že več člankov pod tem naslovom, člankov, ki so večinoma govorili v prid kmetom. Zadnji »Domoljub« številka 15. pa je prinesel članek pod gornjim naslovom, ki se 1» , . >;".;:i otroke ' postali delazmožni, bomo pl tih starše\ pomladi. poleti ! ni dolg in duševno režili in\ Sok* ko j« največ poljskega nobenim pogojem se ne srr x .*.>>. .i;-, pri da bi invalidi hodili z lajna kh l«ea mnenja, da je treba ! sili. To so ljudje, katerih na ; .-Xv...v :•<:%> uCcnos i lujemo. ampak častimo. Jaz uradniškim In obrtniškim stavil na svojem posestvu n kakor ne upamo, da se bo lidov. — Cesar je darova! tla na popolnoma nove no- Jasna Gora v ČenstohovI 25. ; \ • d v i o ' — rski minis*rski pred-- v r a v i M — ali ni to. mi- Tisr.a je prišel 15. t. m. na D nas kmete? Gospod ca je sprejel cesar v avdijer vrv:v> .r-. to r.a>i:n >ar je odredil, da se mora v ir.o jdne bolj mrri polj- jkim osebam, ki so člani on .->..■ .. r- ;....:.. v.' ; ..• . z':.<-:-.. za i&s N .. ? i Vatikan. Ar. i.-'. - 11»-; - . . - >. * .. mi'.- ^ . i......-' . M* >fe=iči:i. Itili-i N '• .v .i v ;: x -i :. da je v vladnih krogih zavladala neke vl'sic anarhija. Zunanji minister Dcl-ca.sse je bolan, ministrski predsednik Viviani je brez glave. Vsled nezmožnosti civilne uprave je vrhovni poveljnik Joffre dejansko, četudi ne formelno vojaški diktator. Pred kratkim se je na l-iacoskem opazilo, kakor bi bila naklonjena miru in začelo se je precej krepko mirovno gibanje. Angleška vlada je pa dala Parizu razumeti, da bi v slučaju posebnega miru od strani Francoske morala Anglija za svojo samoohranitev zasesti Calais tudi tedaj, čo lii se med Francosko in Nemčijo sklenil mir. — Listi poročajo, da je zadnje dni pričela pariška policija preganjati anarhiste. Sedem anarhistov so že zaprli. — Pod zastave je vpoklicano vsi■ moštvo oborožene sile letnika 1889. - Iz Chalona sur Saonne poročajo o velikih povodnjih v osrednji Franciji. V dolini Saonne je veliko polja poplavljenega. Anglija. Nemški listi poročajo iz Londona, da je odpovedalo 14.200 an-tr!' kili železničarjev z 31. majnikoni službo, če jim ne zvišajo plat. — V po-slaniški zbornici je izjavil državni pod-lajnik Tennand, da je izgubila armada do 11. aprila skupno 139.034 mož. Angleški listi pišejo, da se namerava angleški kralj Jurij sestati h francoskim predsednikom Poinearejem v navzoč-no.-!i Kitchenerja in Joffreja. Angleška vlada je povišala za 2 šilinga plačo onim vojakom, ki so po 1. aprilu vstopili v armado. O.uje se, da bo angleška vlada v kratkem pozvala vse za vojno sposobne državne uradnike, naj v opijo v armado. — Listi poročajo, da namerava, angleška vlada uvesti monopol piva. V ta namen bo vlada pokupila vse pivovarne in gostilne. Rusija. Ker primanjkuje v ruski armadi zdravnikov, je rusko iiaucno ministrstvo naročilo medicinskim zavodom, tla namerava uvrstiti dijakinje medicino od G. do 8. semestra v bizarnih kot zdravnice in kot sanitetne uradnice. — Ruski car Nikolaj se je 1. t. m. odpeljal na bojišče. —• Dunajski l'';t »Fremdenblatt« piše: Inozemska, posebna francoska poročila objavljajo zadnji čas vesti, da namerava Avstrija skleniti poseben mir z Rusijo. Te vesti, katero smo že ponovno zavrnili, so brez vsake podlage. - »Novvoje Wremja<; poroča: Skrbi povzroča v Rusiji nastop zaveznikov v vzhodni Galiciji. Skoro vsi listi izražajo upanje na mir. »Novvoje Wremja« trdi, da se vojska ne bo končala z orožjem. ..... Graški listi pri- občujojo iz Londona: Dopisnik »Mor-ningposta« jo poučen, da z nemškimi in avstro-ogrskimi vojnimi ujetniki v Sibiriji dobro postopajo. Nastanjeni niso v ujetniških taborih, marveč stanujejo pri kmetih. Ruska vlada plačuje pre-srbnino zanje. Kmetje zaposlujejo voj-ne. ujetnike na polju in jih plačajo, kakor jo tam navada. Cestniki so smejo prosto gibati in nimajo drugega dela, kakor da nadzirajo svoje ljudi. — Čuje se, da je ruski vrhovni poveljnik veliki knez Nikolaj Nikolajevič, resno obolel. Veliki knez že več let boleha na jetrih. Bolezen se je pa zadnji čas zelo poslabšala. Srbija. Iz Petrograda poročajo francoski listi, da. se mora računali s hitrim razvojem dogodkov na Balkanu in da jo nov spor med Srbijo in Bolgarijo neizogiben. - - Ko so Rusi pričeli svojo ofenzivo v Karpatih, je došel srbski vladi poziv, naj prične istočasno z bojem ob Savi. Tej zahtevi pa srbsko vojno vodstvo ni moglo ugoditi, ker ni imelo dovolj topništva. Ruska vlada, ki je že takrat uvidela težkoče karpatslce-ga prodiralnega poskusa, je pred kratkim vnovič pozvala srbsko vlado, naj preide v ofenzivo, vendar Srbi tudi topol niso mogli ustreči Rusom, ker jc srbsko-bolgarska obmejna afera prisilila srbsko vlado, da zbira svojo čete ob bolgarski meji, ker se ji .je brez dvoma zdelo, da je upor le predhodnica bolgarskega vmešavanja. — Iz Niša se poroča, da četaši zopet napadajo srbsko zemljo. Po srbskih poročilih so vrgli bolgarske četaše čez mejo. Položaj med Srbijo in Bolgarijo je resen in je vojska neizogibna, če se ponove napadi bolgarskih četašev. Bolgarija. Italijanski list »Secolo« poroča iz Bukarešta: Diploinatične zveze med Bolgarijo in Rusijo se radi stališča Radoslavove vlade in dogodkov na srbsko - bolgarski meji kmalu prekinejo. — Petrograjske vesti pravijo, da so diplomalične zveze med Rusijo in Bolgarijo vsled srbsko-bolgarske-ga obmejnega spora in stališča Rado-siavovega kabineta ustavljene. — Pariški »Malin« pa pravi, da se še ni odločilo, kakšne korake naj ententa stori v Sofiji. Vodilni francoski listi, kakor »Journam des Debats« in »Temps« so zadnji čas pisali proti Bolgariji tako ostro, da je njihov namen, na Bolgarijo z vso silo pritiskati, vedno očivid-nejši. »Journal des Debats« je pisal odkrito o nekem ultimatu, da se mora Bolgarija odločiti za eno ali za drugo skupino. Da se za tem pisanjem francoskih listov skriva nekaj več kakor osebna mnenja urednikov, dokazuje tudi brzojavka, ki jo je dobil »Petit Pa-risen« iz Rima. Ta pravi: »Po sigurnih izvestjih bo ententa od sofijskega kabineta zahtevala, da svoja načela o evropski krizi jasno določi.« Potit Pari-sicnov« poročevalec pravi dalje, da želijo tak diplomatičen korak zlasti ruso-filni elementi v Bolgariji, »ki žele, da sodeluje Bolgarija z entento«. Na ta način se pa hoče le prikriti to poniževalno postopanje z Bolgari. — »Petit Parisien« objavlja dalje razgovor z bolgarskim ministrskim predsednikom Ra-doslavovom, ki jc izjavil, da je Bolgarija doslej varovala najstrožjo nevlra-liteto. Postopanje zaveznikov pa zahteva novo politiko Bolgarije. Bolgarija ho storila svojo dolžnost in uresničila narodni program. — Vlada je oba ruso-filska časnika »Mir« in »Preporod« zatrlo, drugim časnikom pa naročila, naj o Turčiji pišejo dostojno. — Posebni poročevalec lista »Gomore della sera« v Pctrogradu brzojavlja: »Novo Wre- me« napoveduje, da je zdaj predvečer prekinjenja diplomatičnih zvez med Rusijo in Bolgarijo in da ruski poslanik namerava zapustiti Sofijo. Zadnje bolgarsko izzivanje (?) je najživahnejše razburilo politične kroge v Rusiji. Lista »Rjcč« in »Dien« objavljata podobne članke in izjavljata, da se Bolgarija vedno bolj približava nemški politiki. Grška. Grški kralj je zaslišal zastopnika italijanskega lista »Tribune«, kateremu .je izjavil: Grška se nahaja v položaju Italije. Če bi zahtevala korist domovine, bi hitelo grško ljudstvo navdušeno pod zastave. Vlada pa mora položaj skrbno presojati in pred vsem okrepiti svoje finance. — Poslaniki trojnega sporazuma so s skupno noto nujno zahtevali, naj Grška zopet dovoli uvoz vojnega inaterijala v Srbijo. —t Ministrski predsednik Gunaris je spo-roC.il poslanikom trojnega sporazuma sklep grškega kabineta, s katerim so najodločnejše zavrača zahteva trojnega sporazuma, da bi se izročil vojni materijah ki je namenjen za Srbijo in ki leži v Solunu. — Iz Aten poročajo dne 17« t. m.: Včeraj popoldne se je ruski vojaški ataše Ljubanovv pred številnim občinstvom, v navzročnosti mnogih častnikov v zelo razžaljivem Ionu izrazil o kralju Konstantinu, ki je vrgel Veni-zelosa. To postopanje da bo kralj plačal s krono. To govorjenje je povzročilo veliko razbujenje. Nek grški častnik je pristopil k ruskemu vojaškemu atašeju in mu dal par zaušnic. Tudi ljudstvo je pričelo groziti Ljubanovvu, ki je moral kar najhitreje bežati. — Grški princ Jurij je 16. t. m. zvečer odiiotoval is Aten preko Brindisija v Pariz. Portugalska. Po zanesljivih vesteli lista »Deutsche Tageszeitung« so zadnja madridska poročila o nemirih na Portugalskem in o grozeči revoluciji pretirana. Gre večinoma za angleško-francosko spletko, da se maščuje nad ministrstvom in državnim predsednikom, ki nočeta poseči v svetovno vojsko. Gotovo ne vladajo na Portugalskem navadne razmere, vendar se pa sodi, da je lizbonska vlada dovolj močna, da vzdrži mir v deželi. Tripolis. Neko italijansko kolono, ko je pod poveljstvom podpolkovnika Gianninazzija prodirala jugovzhodno od Misde, jc ponoči na 6. marca napadel kakih 1000 mož broječi vstaški oddelek. Boj je trajal do zore, nakar so vstaši zbežali. Italijanske izgube znašajo: 1 častnik mrtev, 11 ranjenih, od rednih čet G mož ranjenih, od libijskih čet 100 mož ubitih. — Dne 9. aprile, je italijanski vojaški oddelek, ki je bil pod poveljstvom polkovnika Rosso poslan v varstvo prebivalcev v Orfilli, južno od Tripolisa, pri Torri llalielen zadel na močno skupino vstašev. Prišlo je do hudega spopada, v katerem so bili vstaši popolnoma tepeni. Veliko s lovori obloženih velblodov je ostalo v rokah' Italijanov. Zgube vstašev so bile zelo veliko. Italijani so izgubili 2 mrtva in 4 ranjene. Amerika. Iz Nevvvorka se poroča: Tukajšnje delavsko časopisje objavlja 3i Stran 244 Domoljub 1015. oklic na delavske zveze, naj v interesu nevtralitete in da se skoro izsili mir, onemogočijo prevoze vojnega materi-jala na Angleško in Francosko s tem, da odpovedo delo. —- Ameriška vlada je odklonila predlog, da bi se splošno prepovedal izvoz vojnega materijala. — Angleški list »Times« prinaša brzojavko iz Severne Amerike, po kateri je nadškof Miiller v Cincinati rekel, da jc prvi korak k miru prepoved izvoza vojnega malorijala. — Velika delavska zveza v Bostonu jc soglasno sklenila, da od 20. aprila nadalje odkloni nalaganje vojnega malorijala v Evropo. — hit v Angliji »Morningpost« poroča iz Washangtona z dne 16. t. m.: Na vzpodbudo 300.000 članov brojeCe cen-irale delavskih strokovnih društev se je včeraj vNewyorku vršil shod, katerega so je udeležilo 3000 moških in žensk. Na shodu so se pojavili nastav-ljenci v tovarnah za vojne potrebščino, da ustavijo delo in tako onemogočijo pošiljanje orožja in municije vojujo-čim se državam. \Vilsona so hudo napadali, ker ni sklical kongresa nev-tralcev, da bi se preprečilo pošiljanje orožja v Evropo. Kitajska in Japonska. Kitajska vlada pripravlja javno mnenje, da je neizogibno ugoditi japonskim zahtevam. Uradno se izjavlja, da odklanja Kitajska vsako odgovornost, če se kršijo koristi drugih držav, osobito Anglije. Uradni ameriški listi priznavajo, da jc Amerika ugovarjala, da hi Japonska zasedla Mandžurijo. — Japonci so stavili nove zahteve, naj jim Kitajci prepuste opirališča za brodovje v kitajskem morju. — V nekem premogoko-pu pri Shimonoseki na Japonskem, ki se razprostira tudi pod morjem, se je včeraj zemlja premaknila. Med 593 v rudniku zaposlenimi delavci jih pogrešajo 300. — Kitajska vlada je začela nasproti Japonski polagoma popuščali. Glasom nekega petrograjskega poročila, so kitajske oblasti v Mandžuriji žo ukrenile stroge odredbe, da se zatro protijaponske agitacije. Prepovedali so se vsi shodi, na katerih so se imeli pečati z bojkotnim vprašanjem proti ja-ponkemu blagu. — 4000 Japoncev se .je izkrcalo v Turtlebay-u na meliikan-skem ozemlju, baje v varstvo tam nasedle vojne ladje »Assama«. Pet japonskih bojnih ladij in šest premogovnih ladij je tudi priplulo. Japonci so sc utaboril in napravili brezžično postajo. VOJSKA Z RUSI. Z razumljivim strahom smo zasledovali zadnje dogodke na bojišču v Karpatih, kjer so poskušali Rusi za vsako ceno prodreti naše vrste. Čeprav verno in smo prepričani, da se bijejo naši vojaki tako junaško kot levi, vendar ne smemo prezreti, da je velik del ruskih vojakov prav tako hraber in da se tudi oni bijejo z velikim junaštvom in zaničevanjem smrti. K temu 41 pride še to, da razpolagajo Rusi z velikim rezervami. Od Memlna, gori v Vzhodni Pruski, pa do Karpatov in čez Karpate do Bukovine se razteza velikanska honla. Koliko moči je treba, da se ta crla drži, koliko še, da se skuša kje na tej črti prodreti! Toda Rusija je zelo velika m preteklo bo še precej časa, da se bo v Rusiji pokazalo pomanjkanje moštva, dasi sonic-ne izgube na ranjenih in mrtvih velikanske. Saj je samo v Nemčiji in pri nas ujetih nad 800.000 Rusov! Koliko pa jih jc nesposobnih za boj in mrtvih, kdo ve! Gotovo dva do tri milijone, ker ruski armad-ni poveljniki prav nič ne varčujejo z ljudmi. Če jih pade nekaj tisoč več ali p? manj, to jim je vseeno; saj jih imajo dovolj. Če bo šlo tako naprej, bo izšla Rusija navzlic njeni velikosti zelo oslabljena iz te vojske. , Z vsemi razpoložljivim četami, tudi z onimi, ki so stale pred Przemyslom, so štirinajst dni naskakovali Rusi naše čete v Karpatih. Morda bi se posrečilo predreti nase črte. Nevarnost je bila velika in prav nič bi se ne bilo čuditi, ako bi se Rusom njih namen posrečil. Kakor jc pri nas že navada, da mislimo vedno najslabejše, tako je bilo tudi v tem slučaju. Najbolj divje vesti so plavale po zraku. Oni, ki znajo prorokovati in vedo vse najbolje in več nego poveljniki na bojiščih, so si pripovedovali strašne reči. Rusi da so predrli naše črte, da so bili naši popolnoma poraženi, da so Rusi Bog sam ve kako daleč že na Ogrskem in temu enake govorice so krožile med ljudmi, da je bilo človeka strah in groza. K sreči pa je bilo vse to izmišljeno. Naši so se morali na levem krilu, levo od prelaza Dukla, pred rusko premočjo nekoliko umakniti, kar jc imelo to za posledico, da jc moralo tudi naše središče nekoliko popustiti, da sc je preprečilo, da ne bi Rusi predrli naših vrst. Treba je pomisliti pri tem, da boji v Karpatih niso podobni bojem na ravnini. Boji so se odigravali v ozkih, dolgih dolinah. Ako je postojanka nevzdr-žljiva, se pomaknejo čete nekaj sto a'i tisoč metrov nazaj v dolino v že prej pripravljene zakope, kjer počakajo na prodi-rajočega sovražnika, kar ima pogosto še boljšo posledico, nego da bi sc držala prejšnja postojanka. Niti na krilih, niti v središču niso Rusi prodrli, niti niso bili naši poraženi, niti niso Rusi prišli iz gorovja na ogrsko ravnino. Boji so se odigravali kol prej v bližini važnih prelazov. Samonasebi velikansko de'o, da se je našim posrečilo vzdržati ruski napad. Medtem ko se jc moralo središče in lcvo krilo naših čet nekoliko umakniti, sc jc velikonočne dni posrečilo na desnem krilu napravili krepek sunek naprej. V takoime-novanem gozdnem gorovju v odrezku desno od Užoškega prelaza so si osvojile nase cetc važno višino, za katero je trajal boj ze od 5. feburarja. Pri tem napadu so nasi u,eh nekega ruskega obersta in pa T1/.00 ™oz ,m uplenili 17 strojnih pušk. Uzoski prelaz so naše čete obdržale na- VT J*™11' da 50 sc Rusi tamkaj silovito zaganjal,. Ta prelaz je eden izmed najvažnejših v Karpatih. Sunek naprej na nas, desm strani ne bo ostal brez'uspeh! na ostalo bomo črto. R„si bodo morali ___-_^tev. lfi najbrže zapustiti en del pridobljeni!, stojank. ' Zadnje dni je vladal v K paliil . Zdi sc, da so Rusi izmučeni, j', poročit tujih listov jc stal Ruse ta / !nj; vj. ogromne žrtve. Pravijo, da so i ubili R ^ 220.G00 mož ranjencev in še 100.000 mrtvih. To bi bilo strašno! Nam s. /. Ta Lira-i lumpus. civljal, jc Idepsl za nčno pre-•ki so po-leško pri-hvaležno Kako so rC j c kmalu imenovan ;o-franco-Na ta na-;jc Turke a gospod« nravi pre-.olje, sam som P'c' i ooslolan-in vodili na P"-la Goli« • tvar pre-. edstavlp , pokli-,vemu na- tisle £f . se bodo in so la-•c d os, Pf isnjc, da zaenkrat ne nameravajo pred Daradane-|ami ničesar podvzeti. Ruski posebni odposlanci se mude v Rumiiniji in Bolgarji, da bi te dve državi pVidoliili zato, da bi se jim omogočil prevoz čet čez te dve državi. Če so bile angleške in francoske čete zalo poslane v Egipt, da tamkaj počakajo mjoc! ega trenotka, ali pa, da se pripravijo na napad na Turke ob sueškem prekopi: ali pa, če ne nameravajo napada na Pole ino in Sirijo, to se danes še ne more reči. Poslednje je precej verjetno. Medtem ko pred Dardanelami molče lopo-, i, je pa na Grškem bolj glasno. Tudi tamkaj je vojska, toda ne s topovi, temveč s peresi in jeziki. Bivši grški mini: Irski predsednik Venizelos, ki je kakor /nano, imel vse potrebno za vojsko z An;;!eži že dogovorjeno, ne more pozabiti, cia jc moral iti. Zato je začel odkrivati zdaj pred celim svetom vse svoje tajne dogovore in načrte. Njegovi načrti so bili sledeči: Grška naj bi pridobila Bolgarijo na strn i trojnega sporazuma s tem, da bi ji odslopila 2000 kvadratnih kilometrov Ma-cedonije in Dramo, Sarihabano in Kavalo, torej tisto ozemlje, katero je Grška po drugi balkanski vojski vzela Bolgariji. Nasprotno pa naj bi Bolgarija odstopila Grški 1000 kvadratnih kilometrov z Doj-ranom in Geolijem, To ozemlje pa je še [ sri: ka last in bi se moralo od Srbije dobili. V nadaljno odškodnino naj bi dobila Gr k a od držav trojnega sporazuma v Mali Aziji 140.000 kvadratnih kilometrov O/ nilja, katerega bi si morala prej še sama p ii oriti. Bolgarija naj bi stopila na stran J - oije in Grške k trojnemu sporazumu. Obenem naj bi napadla levo turško krilo, (< ;'ka bi ji pri tem ponagala. Potem bi oiie prodirale na črti Enos — Midia proti / irijanoplu v dolini Marice, torej na ti-sU-m ozemlju, katero je Bolgarija v prvi I :!kanski vojski Turkom vzela, v drugi i ikanski vojski pa zopet izgubila. Seveda so se za tem načrtom skrivale še druge Oi, V sled vmešave Bolgarije v vojsko naj bi bila tudi Rumunija prisiljena poseči \ nies na strani trojnega sporazuma. Ta >aj bi padla nam za hrbet in nam vzela ^cdmograško. Srbija naj bi se zopet spu-: lila v boj, da nam vzame Bosno. Pred-tem pa naj bi se izvršil tako divji napad na Carigrad, da bi mogla Anglija v kalnem ribariti. Grški kralj Konstantin pa je vse te inčrte prekrižal. Venizelos je moral iti, prišla je nova vlada, ki se je sprijaznila s Turčijo, in vsa ta reč je dobila drugo lice. Venizelos ne more tega pozabiti, zato pere zdaj pred javnostjo to svoje umazano perilo. Pri tem pranju pa vpije: Vse to je bilo namenjeno v blagor domovine. Kralju je pa že prej pisal, da če bi se tudi načrt ponesrečil, bi mu ne mogel nobeden nič očitati, ker namen pri tej stvari je, koristiti domovini. V današnjem času se gode za domovino velika junaštva, pa se skrivajo tudi pod firmo domovinske ljubavi velike lum-parije ne saino na Grškem, ampak tudi drugod po svetu. VOJSKA S FRANCOZI IN ANGLEŽI. Pred tednom smo poročali, da je postalo delovanje Francozov v bližini trdnjave Vcrdun bolj živahno, in da je tamkaj brezdvomno pričakovati večjih spopadov, To domnevanje so zadnji dogodki potrdili. Ker se Francozom ni posrečilo, da bi prodrli v Kampaniji, in se je izjavil enak poskus Angležev pri New Chopelle in pri St. Elois, so hoteli Francozi tukaj poskusiti svojo srečo. Že koncem meseca septembra se je Nemcem posrečilo zadreti se na ozemlju med trdnjavami Verdun in Toul kot trn v meso francoske črte. Tako je to večna nevarnost za trdnjavo Verdun. Ta trn izdreti je že dolgo želja Francozov. S to željo pa je bil združen ta namen, da se bo pri tem lahko nemška črta porinila nazaj na nemško ozemlje proti trdnjavi Metz. Nemški zrakoplovi so dognali že veliki teden, da se tamkaj zbirajo močne francoske in angleške čete. Zato so bili Nemci pripravljeni na močan napad, ki se je pričel velikonočni ponedeljek in je trajal neprestano osem dni. Napad pa ni dosegel svojega namena. Nemci sicer priznavajo, da so si Francozi osvojili nekaj postojank, katere pa so Nemci zopet priboril. Do glavnih postojank pa niso Francozi nikjer prišli. Boji, ki so se bili na obeh straneh z velikansko srditostjo, so v zadnjem času sicer nekoliko popustili, niso pa še zaključeni. Na tem ozemlju leže mnogo imenovani kraji Apremont, Combres, Ailly in takoimenovani Priestervvald. Tudi pri Hartmannsv/eilerkopfu v Kampaniji in na poplavljenem ozemlju Iserkanala so se vršili boji. Vendar ti boji niso tolikega pomena kot prej omenjeni. Splošni napad Francozov, o katerem se piše že mesece, čaka še vedno izpeljave, Francozi so zimo dobro izkoristili in posebno svojo artilje-rijo dobro preuredili. Toda tudi Nemci co skrbeli, da so se dobro utrdili in popravili osvojene trdnjave. Tako bodo še hudi boji pred koncem. Boj nemških podmorskih čolnov gre naprej. Angleži sicer trdijo, da jim ta boj nič ne škoduje, ampak številke angleške trgovine, od katere Anglija živi, govore drugače. Angleška zunanja trgovina izkazuje za zadnje tri mesece, za 1692 milijonov kron izvoza. To je celih 798 milijonov mnaj kot v istem času lanskega leta. Kaj pa milijonske vrednosti potopljenih ladij! Z JUŽNEGA BOJIŠČA. Listi poročajo, da je na južnem bojišču mirno. Naše postojanke ob Drini, Savi in ob Donavi so močno odbijajoče. Baje je srbsko vojno vodstvo nameravalo napasti, a so to preprečile notranje razmere in ljuti boji s četami ob bolgarsko-srbski meji. Uradno poročilo o bojih proti Srbom. Na južnem bojišču ni nobenih dogodkov. Na srbski artiljerijski ogenj iz okolice pri Belgradu smo, kakor že večkrat, uspešno odgovarjali. Obstreljevanje Belgrada. Graški listi poročajo iz Sofije: Srbski generalni štab je 10. aprila objavil sledeče poročilo: Sovražna torpedovka je oddala na Belgrad več strelov, ki so ranili dve ženi in poškodovali eno hišo. Dne 8. aprila so iz smeri Pančove na nas strelj-.Ii iz pušk. Nalezljive bolezni v Srbiji, Preko Trsta se poroča, da so italijanski zdravniki zaradi nalezljivih bolezni odklonili odpošiljatev novih pomožnih močij v Srbijo. Angleški zdravniki, strešniki in strežnice v Solunu. Nad 100 angleških zdravnikov, strežnikov in strežnic sc je pripeljalo v Solun, S srbsko-bolgarske meje. Uradno poročilo srbskega dopisnega urada v Nišu poroča, da se boji ob bolgarski meji nadaljujejo. Za častnega meščana je izvolila občina Šenčur pri Kranju svojega župnika vlč, g. J. Š i š k o. Za vojnega kurata je bil vpoklican kaplan v Smeledniku č. g. Ivan Z d e š a r. Kroščevo leto bode letos, Treba bode za časa preganjati hrošče, da ne bodo napravili preveč škode na polju in drevju. Škoiovska posvetovanja so se vršila pretekli teden v Gorici pod predsedstvom metropoli!a ilirskega kneza in nadškofa dr. Sedeja, Posvetovanj so se udeležili vsi škofje ilirske metropolije. Dr. Zde-Jat prost irancoskega ujetništva, Superior čč. oo. lazaristov na rniren-skem Gradu č. o. dr, Zdešar se je od začetka vojske nahajal v francoskem ujetništvu v družbi več avstrijskih in nemških duhovnikov. Po posredovanju in prizadevanju sv. očeta je sedaj francoska vlada na Kcrsiki zaprte duhovnike izpustila. Med njimi so poleg dr. Zdešarja še profesorja dr. Bayer, grof Czernin in še trije drugi. Oproščeni so šli najprvo v Rim zahvalit se sv. očetu za rešitev. Tako bomo — če bo božja volja — g. dr. Zdešarja kmalu zopet pozdravili v svoji sredi. Iz srbskega ujetništva so se oglasili: Jakob Oblak iz Drenovega griča. Nahaja se kot strežnik v rezervni bolnici v Stude-nici. Č, g. vojni kurai Leopold Turšič je že nekaj okreval in dobil štiri tedne dopusta. Zdravi se pod Visoko Tatro v znanem kopališču O Talrafiired, v zavodu »Offizicrs-erholungsheim«, z več drugimi slovenskimi častniki. Srebrno poroko je obhajal dne 16. t. m. deželni poslanec, župan in posestnik gospod Josip Z u r c p, d. Štembur v Kandiji pri Novem mestu. Iskreno čestitamo! Razširjenje črnovojnlške dolžnosti. Iz Dunaja se uradno poroča, da se razširi čr-novojniška dolžnost do 50. leta. Med tozadevnim razglasom beremo: V naši črno-vojniški postavi pogrešamo dolečila, da bi mogel tudi drugi poziv, obsegajoč črnovoj-nike od 38, do 42. leta, porabiii v dopolnitev vojske in domobranstva. To je nedo-statek, ki ga pri vsakokratnih izpopolnitvah čet na bojišču zelo neprijetno občutimo, Z ozirom na razmere jc nujno polreb- 51 Stran 246 Domoljub 1915. Slov. lo no, da sc veljavne določbe o črni vojski razširijo v smeri, da se, prvič, črnovojni-ška dolžnost raztegne na nadalnje letnike, drugič pa v večji meri zagotovi popolnjc-vanje vojske in domobranstva. Da sc zagotovi tej neobhodni potrebi, se namerava, kakor je izvedel c. kr. brzojavni korespon-denčni urad, uveljaviti v obeh državah naše monarhije za bodoče črnovojniško dolžnost že z letom, s katerim se konča 18. leto starosti, dočim bo trajala do konca leta, v katerem se dovrši 50. leto starosti. Nadalje bo obsegal prvi poziv letnike do končanega 42. leta starosti ter sc bo nudila možnost, da se v p m v posebnih slučajih pritegnejo tudi pripadniki drugega poziva v dopolnitev vojske in domobranstva. S to uvedbo novih oddelkov črne vojske pa še ni nikakor rečeno, da sc bodo vsi ti novi oddelki tudi skupaj, takoj ali pa že v bližnji bodočnosti pritegnile črni vojski. Duhovni svetnik in župnik v Šmar-jeti vič. gosp. Andrej Zaman je umrl clnc 18. aprila. Rojen je bil dne 22. decembra 1S53. leta v Škocijanu pri Mokronogu. V mašnika jc bil posvečen 27, julija 1878. Služboval je kot kaplan v Smledniku in Semiču, kot župni upravitelj v Podgradu in od leta 1S90. nadalje kot župnik v Šmarjeti. Zadnja leta jc predvsem posvetil svoje delo in skrb zidavi nove cerkve in si pri tem zadobil velikih zaslug. Leta 1913. jc bi! imenovan duhovnim svetnikom, — Čč. duhovni sobratje naj sc ga spominjajo j v molitvi. "Cadi bolezni se je s severnega bo-jišt>. Vini! v svojo domovino vlč. g. vojaški naclkurat Hubert Rant in bode do 01 :vanja prebival pri svoji materi in sestri v Kranju. Bi! jc ves čas na bojnem po!iu in mnogokrat v smrtni nevarnosti. Spremil je k zadnjemu počitku nad tisoč vr ' 'hov, med'njimi tudi na bojišču padlega vo :. :cega kurata gosp. Rozmana. Upravni svet železnice Kranj—Tržič jc iz.olil deželnega glavarja dr. Ivana Šu-ste :ča za predsednika mesto pokojnega ba >na Sclnvegla. Ur az c. kr. deželne vlade za Kranjske 2_dne 16, aprila 1915, št. 8141, 0 cd- -.in) za mletev žita v mlinih, kj za plačilo meljejo. V mlinih, ki za plačilo meljejo od žitnih lastnikov prinešeno lastno žito, se sme terjati, oziroma dajati za plačilo ^a mletev za sto kilogramov, in sicer pšenice največ 3 K, rži, ječmena in ovsa 2 K 50 vin. in koruze največ 2 K. Glede iz-mlctja veljajo določila ministrskega ukaza z dne 28. novembra 1914. leta, drž. zak. št. 324. Za izgubo pri mletju pšenice, rži, ječmena .n ovsa se sme odtegnili največ 3rt, pri mletju koruze največ 2;; množine žita. Mlinarjcvo plačilo sc mora dajati brez izjeme v denarju; mlinarja plačevati z merico, to jc z žitom, moko in z otrobami, jc prepovedano. Prestopki tega ukaza se kaznujejo po § 12. ministrskega ukaza z dne 28. novembra 1914., leta, drž. zak. št. 324. Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Občni sbc-r c. kr. kmetijske diu- zba ..ivanjske je zboroval dne 10. aprila v Mestnem Domu. Vodil pa je predsednik p. komerčni svetnik Frančišek Po\ ki se je v svojem nagovoru sponi) njal članov junakov na bojišču. (U Opozarjal jc, da sc mora po vojsl sc bolj pospešili poljedelstvo kot H J-Primerja kmetiške razmere pri nas v Nemčiji, ki je kljub slabši zemlji boljše napredovala kot pri nas m uhaja s svojim lastnini žitom m kroni] lijem. Kljub temu, da so nam vzeli konje in veliko ljudi, je pomladansko delo izvedeno. Dosegel se bo le uspeh s slogo po geslu našega presvillega vladarja: Viribus unitis! Z zdruzenimi močmi. Govornik želi, naj bi presvith cesar doživel zmago naše armade. Zbo-rovalci navdušeno kličejo živijo presv. vladarju. Pozdravi zastopnika vlade dvornega svetnika viteza Lascbana, namestnika deželnega glavarja kanonika dr. Evgena Lampeta in predsednika Zadružne zveze poslanca tir. Kreka. Dr. Krek naglaSa v svojem odgovoru, da Je vzajemnost med Kmetijsko družbo in Zadružno zvezo izvedena. Kmet mora poznati naravo, zasledovati zdravo kmetijsko politiko. Vlada naj zdaj kmetu poleg bremeni' tudi kaj da. Glede na trgovski kredit je zadružništvo potrebno kakor voda ribi. Dež. odboi -nik kanonik dr. Lvgen Lampe pozdravi zbor v imenu vojvodine Kranjske. V svojem govoru poziva kmete: Pride naj karkoli, kmet naj ostane in brani svojo domačo grudo, (lesarski svotniK ravnatelj družbe g. Pire ,ie podal daljše poročilo, iz katerega posnemamo, da je šlela družba leta 1911 visoko nad 9000 udov. Podružnic je 1G1, (i jih je novih. Družba je vodila podkovsko šolo, družbeno sadno drevesnico in kmetijsko gospodinjsko šolo v Ljubljani, izdajala je razne poučne spise in družbino glasilo »Kmetovalec«, ki še izhaja v 10.000 izvodili. Bilanca za leto 1911 izkazuje premoženje v višini 17i tisoč 592 K 81 vin. in se odobri. V odbor se zopet izvolijo baron Anfaltrern, Jakob Jan, Alojzij Mibelčič in Viljem Rolirman. Katoliški akademiki. Tudi med vrstami naših katoliških visokošolcev seče neizprosno smrt tam na bojnih nolj.-nnh. Do-zdaj jc padlo že 14 nadebudnih mlacicničev iz vrst naših akademikov. Za domovino so c'r.?i življenje: ča d c ž Gregor iz Poijan, Ivan Dolenc iz Ljubljane, Josip I) r e š a r iz Medvod. Leopold Erjavec iz Vojskega, Matej F r i t 7 iz Moravč, Kos Franc iz Dobrove, Peter nelj Ivan iz Selc, R e i c h a r d t Mihael iz Krope, R o h 1 e k Andrej iz Gorij, Ivan Iskra iz Lcsec ter baje Anton Novak in Franc E n g e 1 m a n iz Kranja. Jurist nadporočmk Anton F e i g c 1 j iz Slov Bistrice, Št. V e 1 k a vrh in Št. T o m i n c , oba iz Ljubljane. V Karnatih je padel Ka-rol Luk man, vojak 87. pepolka, doma iz St. Juria ob Taboru, Ant, M a j c r 1 c k. ,e študiral tehniko, doma iz Črnomlja! Njegov brat dr. Majerle je padel na severnem bo,,ščl že jeseni. Anton Majerle jc bil katoh lu akrdemik. Znamke namesto denarja. Novomeška mestna občina ,e izdala vsled sklepa mestnega obcinckcga odbora, odobrenega po c kr. okrajnem glavarstvu v Novem mest,,; do n?llf0n^n, ania drobiža Mveljna) in pickllca de^rne znamke po 10, 20 in v ^menjavo 50 vinarjev. Te znamke zamenja mes' občinska blagajna v Novem mestu jJ^ tovi avslro-ogrski denar. Kadar bode prenehalo pomanjkanje drobiža, bo m P® na občina potom razglasa določila čas"', katerem jc denarne znamke mestni blagajni prinesti. Iz ruskega ujetništva so se oglasili. Ivan L c š , doma ob Sv. Jurija v Slov ricah na Štajerskem, Jakob S v e t iz p^ skrajneka pri Cerknici, Franc Flerini Domžal, Metelko Ivan iz Doba, P 0! t o č n i k Ivan z Bleda, S 1 a p n i k' Josip iz Šmartina, V o d 11 i k Ivan iz Stare Lo'.c Poroča sc, da jc bil od Rusov ujet tudi Slovenčev urednik g. Franc Tersc-glav. Dr. Ivan P c r n e , kontvptni pra!(. tikant pri deželni vladi v Ljubljani, doma s Trstenika, se je oglasil iz rus',pda u;e|. ništva, Franc S a d a r, poštar i/. Dobre-polj, Matija Sajovic iz Precln' p]j, viso-košolec Valentin Mršolj i7. R.-dovljice. Nesreče in drugo. 15m c s c O n 0 dc^ k 1 e t c c utonilo v svinjskem koritu. V Renčali na Gori-'en v hiši št. 283 biva Mozetičeva družin.- Npjnilajši otrok, 15 mesecev stara Štcf, ■<, je biia 7. materjo v kuhinji. Soseda : poklicala mater in ta je šla k njej. Ta i as pa ic šle-fanka šla iz kuhinje in priš!:: z-> hišo do svinjskega ko»iln. Ko sc je ; vrnila v hišo, je s skrbi.-; iskala svoje c' 'c no hiši; na.šln je Štefanko v koritu n.r' , Brat ustrelil no -sreči b r a l a. V Grrdcu je ustrelil 1' i sin re-zervnega narednika Urantscha, I i je prišel z j,'žnov/hodnega bojišča «'■ ov, svojega lllclncla brata Matevža, "'.^oll se jc igral z očetovim samokres« v katerega ic oče vzel prej patrone, čc rihčenl opazil. Novorojenčka p o t c ' n i 1 i iz Ljubljanice. V ponedelj^' 1 -teklega !et'na so na Trnovskem nasipu v Ljubljani iz Lji.blj- ri potegnili dobro r; i tega novorojenčka in ga prenesli v n-r' 'nico k sv. Krištofu. Po iraleri-deto ". i pcir-veduicjo. Najdeno t r u n 1 o. Dne 9. t. mes so nri vevški papirnici delavci r' 'ognili iz I-itibljrnice truplo 40 do 50 lc' • ^cga, dozdevno delavskemu stanu pr; .■ tiočega moza. Truplo tc moralo lo bili v vi li Že ka- kih se^t do esem tednov. Glavo mu je odrezalo. Dne 12. aprila je nek vojaški oddelek name- val odpeliati z kolodvor- v Wildo-nu na Srednjem Štajerskem. Ko s>- je vlak že začel pomikati, je skočil nek korporal z vlaka. Mož pa jc skočil tako nesrečno, da je prišel pod voz, ki mu jc glr.vo pop01' noma odrezal s telesa. Ponesrcč ni se imenuje Stanislav Kužer in je roden Pt»iak iz Galicije. Smrtne nesreče. Pekovski mol-ster Jakob Gerbec iz ulice sv. Antena v Gorici je vozil s kolesom od Cirgrafa P° klancu proti ulici Novi most. Hotcč se na strmini izognili vozu, se je z glavo zalet« v drevo. Težko poškodovanega Pre^ ljali v bolnišnico, kjer na je umrl. — ' " letni železničar Anton Tomšič jc v pon* deljek preteklega tedna pripenjal na težavnem kolodvoru v Gorici dva vagona, katerih eden pa ni imel odbijačev. se je izpočetka branil, toda predstojnik mu gtov Domoljub 1915. Rlrnn 247 :c ■>;• povedal, naj gre med vozove. Ko so sc \ozovi zadeli skupaj, ga je pritisnilo čez spodnji del života tako zelo, da je zvečer v bolnišnici umrl. /o pet nesreča z orožjem. — n t ustrelil brata. 18letni vajenec mizarskega mojstra Jožefa Pučkota v Sp. Pol Vavi Matija Pokrivač je obiskal 10. t. m. nje stariše, posestnika Jurija in Ivano Pokrivač v Loki. Opoldne je vzel v veži s stene puško dvocevko, ki jo je nameril in izppižil na svojega tri in polletnega bratca misleč, da ni nabita, a puška jc počila in zadet jc bil mali bratec v desno stegno. Kar. i enega bratca so takoj prepeljali v ma-rib sko bolnišnico, kjer je umrl. Pred sodi.--; cm so bosta morala zagovarjali nepre-v cd n i brat in oče, ker ni zadostno varno shranil puške. Zopet nesreča z orožjem. Nedavno je* ogledovala v Kamniku žena n ni rja Marija Pascolo v trgovini svojega moža revolver, ki se jc izprožil. Krogla ji je prodrla prsi in pljuča. Dvomijo, da bi okrevala. Vse pride prav za vojsko. Te dni bodo šolski otroci pobirali po hišah ic bakrene, medene in druge stvari, ki so bodo rabile za vojskine namene, skupicek za te stvari sc ho pa porabil v podporo vdov in sirot v vojski padlih junakov. Ko se je nabiranje teh stvari i, Jasilo, so nekateri listi posebno živahno povdarjali, da bi se dali v ta namen porabiti tudi cerkveni zvonovi. Z zgled so stavili neko protesiantov-sko cerkev, ki je baje že darovala svoj z n. Mi mislimo, da naj bi se porabile za ta namen najprvo take reči, ki so nepotrebne, katerih ne bo nihče pogrebi!. katere morda celo žalijo zdrav < kus. V Ljubljani n. pr. bi se dobilo precej takih stvari. Ali bi se dali porabili morda zato tisti zmaji na.jubilejnem mostu? Muza na Prešernovem spomeniku pred fančiškansko cerkvijo? Še več takih stvari bi sc dalo do-I »iti. Pcgieša se Jože Trat ar, pešec 1 T. pešpolku, 1. maršbataljon, 2. marš-kompanija, vojna pošta številka 201. Odšel jc na severno bojišče dne 23. av-.u i ista 1914. Zadnjič jc pisal dne 29. av-■ usta 1914. Kdor izmed njegovih tova-i isev ali poveljnikov kaj ve o njem, naj blagovoli sporočiti njegovi ženi Frančiški Tratar, Gor. Jesenice št. 17, pošla Mokronog. Pogreša se Anton V r h u n c c, rcg. št. 7, komp. št. 9, vojna pošta št. 48. Pojasnilo: Frančiški Lotrič, Selce nad Škofjo Loko. Vojna mlečna kava. Iz različnih krajev poročajo časopisi o pomanjkanju mleka. Izkušena gospodinja, predstojnica znane kuhinjske šole, izjavlja k temu vprašanju sledeč: Tudi pri pomanjkanju mleka se ni potreba navajenemu kavinem zajuterku odreči, — Če je manj mleka na razpolago, se mora naravno tudi kava manj močna zakuhati, to se pravi, da se vzame manj zrnate kave, nekoliko manj Franckove kave kot drugače, pač pa več vode, kakor je mleka pri rokah. To da seveda nekoliko manj močno, pa vendarle prav okusno vojno mlečno kavo. Pomnožitev vlakov na progah Jesenice —Ljubljana glavni kolodvor in Kranj—Tržič, C. kr. ravnateljstvo državne železnice naznanja: S 1. majem 1915 se uvedeta iz-nova na progi Jcsenice—Ljubljana glavni kolodvor vlaka št. 1724 (odhod iz Ljubljane glav. kol. ob 9. uri 9 minut, dopoldne, prihod na Jesenice ob 11. uri 5 min. dopoldne) in v obratni smeri št. 1715 (odhod z Jesenic ob 2. uri 32 min. popoldne, prihod v Ljubljano glav, kol. ob 4. uri 33 min, popoldne) po voznem redu, ki se je objavil 1. maja 1914, Vlak št. 1724 ima na Jesenicah točno zvezo na podnevni brzovlak v Monakovo in na Dunaj juž. kol.; z vlakom št. 1715 je pa ustvarjena ugodna zveza na vlak št. 715 iz Solnograda, na vlak št. 915/15 iz gornje Štajerske, Koroške in na vlak št. 16 iz Trsta in Gorice na Ljubljano. — Na lokalni železnici Kranj — Tržič bosta od istega časa naprej zopet vozila vlaka št. 2554 (odhod iz Tržiča ob 9, uri 1 min. dopoldne, prihod v Kranj ob 9. uri 48 min. dopoldne) in št. 2555 (odhod iz Kranja ob 12. uri 36 min. popoldne, prihod v Tržič ob 1. uri 31 min. popoldne). Volka so ubili dne 10. t, m. na Suhi pri Kranju. Hrana iz Ogrske. V Ljubljano je te dni došlo precej koruze iz Ogrske. Koruza je tako črna, da je ne marajo jesti niti kokoši. Ogrska bo dala Avstriji v aprilu 700 tisoč meierskih stotov koruze. Listi poročajo, da se ogrska vlada zavezala dati še ta mesec Avstriji 700,000 meierskih stotov koruze. Vojaško delo zp krojače v Škoiji Loki in okolici, je prevzela krojaška zadruga v Škof ji Loki. Kdor želi dobiti v tem kraju vojaško delo naj se zglasi zato pri načelniku krojaške zadruge g. Josip Hafner-ju ali pa g, Franc Babič-u, oba krojaška moj-strav Škof ji Loki, ki dajeta tudi vsa navo-glede šivanja in pojasnila glede zaslužka. Vojaško perilo bo oddajal zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani zopet v delo od torka 27. t, m. naprej v Šelenburgovi ulici št. 1. Ker se je nakazalo to delo le še izjemoma, bodo dobile delo le take šivilje, ki so v resnici postale vsled vojske brezposelne. Vojaško delo za krojače in šivilje. Ker hodijo glede tega razna vprašanja na zavod za pospeševanje obrti se tem potom objavlja, da zamorejo dobiti sedaj tudi posamezni krojači po deželi vojaško delo. Treba je le, da preskrbe potrebno jamstvo in da se zavežejo za .pravočasno izgotovi-lev nakazanega jim dela. Radi prihrankov na transportnih si roških pa naj se vzamejo krojači istega okraja skupaj in st razdele delo po lastni previdnosti. Tudi šivilje se brez truda lahko priuče šivanju vojaških oblek in raj se v ta namen v. kolikor mogoče zedinijo s krojači dofičnega okraja. Vojaškega perila pa zavod za pospeševanje obrti najbrže ne bo več oddajal v delo. Šivilje, ki so že šivale vojaško perilo se naj obrnejo za delo, če niso članice kake zadruge, naravnost na zavod za pospeševanje obrti. Kupujte srečke »Slovenske Straže«! Skrajni čas je, da se po vseh slovenskih krajih razvije najživahnejše kupovanje srečk »Slovenske Straže« v Ljubljani. Žre--banje je že maja mesec". Ker velja srečka samo 1 K, naj bi v vsakem kraju plemeniti možje takoj opozarjali ljudstvo na namen tega podjetja »Slovenske Sfraže«, ki bo čisti dobiček dala v korist ubogim otrokom, vdovam in sirotam padlih vojakov in invalidom. Treba je hitrega dela, da bo uspeh časten za nas vse! Velečastite župr.e, kuracijske in vilia-rijatne urade in sploh prečastito slovensko duhovščino prosi »Slovenska Straža«, da njeno veliko podjetje v korist ubogim otrokom, vdovam in sirotam padlih junakov ter invalidom primerno priporoči ljudstvu. »Slovenska Straža« jc čisti dobiček namenila najpotrebnejšim, zato je prepričana, da jo bo spremljal pri njenem podjetju božji blagoslov in ž njim vneta pomoč vseh plemenitih domoljubov. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43/4°/o brez "kakega odbitka. M« Bfl Wm 1.HHKH. Glejj imserat! Bolgarski car je prejel svete zakramente o Veliki noči. List »II Quarne-ro« poroča: O velikonočnih praznikih je sprejel bolgarski car Ferdinand sveto obhajilo. Pod kakimi pogoji je sv. Stolica to dovolila, še ni znano. — Bolgarski car Ferdinand je bil izobčen iz svete Cerkve, ker jc dal. svojega sina prestolonaslednika popravoslaviti. Kot izobčenec ni smel prejemati svetih zakramentov. Kakor jc posneti iz zgornjega poročila, se je v tem oziru nekaj izpremenilo. Gotovo sc bo o tčm kmalu kaj več. slišalo. Žena bolgarskega carja je carica Eleonora, je proteslantka, pa zelo blaga žena, ki visoko spoštuje zlasti katoliške redovnice. Sin prestolonaslednik je bil na ljubo Rusiji vzgojen v pravoslavju, za kar jo bil oče, car Ferdinand, izobčen iz katoliške Cerkve. Slaščičarne n & Dunaju žanjejo zdaj Ker ne morejo pripravljati gospodinje doma močnatih jedi, na katere je Dunajčan bolj navajen kot katerikoli drugi meščan, hiti vse v slaščičarne po šartel in po piškote' in zadnje dni so bili pravi navali na slaščičarne. Tudi v kavarnah zahtevajo gosti več sladkarij. Kavarniški gostje puste svoje grame kruha otrokom in se naložijo v kavarni z kolački. Ker so kolački 71 Stran 248 Domoljub. HM.". Jli£v. lo in piškoti narejeni iz nadomestkov moke, nima vlada kaj ugovarjati temu sladkemu življenju v grenkem času. Varujte živino! Iz Solnograda se pritožujejo, da bodo pokupili nesramni ogrski židje kmalu vso živino, Plačujejo tako visoke cene, da proda kmet vse — molzno kravo in brejo junico. Posledica bo pomanjkanje živine. Trgovci pošiljajo cele vagone na Dunaj in v Budimpešto, sami pripovedujejo, da zaslužijo pri vsakem sejmu 3000 do 6000 kron. Kmetje gospodarji! Ne polakomnite se goljufivega dobička, ki je pravzaprav Ic izguba. Nakrat se boste jokali ob praznem hlevu, prazni latvici in prazni mošnji! Pozor na bolezni! Pri sv. Verbanu, ptujska okolica, sc ie baje prikazala nova otroška bolezen. Otroci kašljajo, mečejo iz sebe in so grižni, po životu se jim izpuste modre pege. Nekaj otrok jc že umrlo. Kjer bi se pokazala taka bolezen, pokličite nemudoma zdravnika. Preskrba z živili na Štajerskem. Deželni namestnik je prepovedal nadaljnje naseljevanje beguncev v Gradcu in v graški okolici, kajii oskrba mesta z živili je trpela precej po velikem številu tujcev, ki se niso obnašali zavsein, kakor jc to potrebno v vojnem času. To se jc opazovalo tudi na kmetih in jc obudilo med ljudstvom opravičene skrbi, tem bolj. ker niso vedeli, da se jc bilo posrečilo deželnemu namestniku na':uoiti živil za 17.950 vagonov, in sicer: Činkvantina 517, navadne koruze 15.762, pšenice 235, rži 95, ječmena 123, ječmenčka 6, moke 92, fižola 16, slanine 4, ri/.a 26, krompirja 1074 vagonov. Od teh nakupov je že v deželi 21 vagonov činkvantina, 148 pšcnice, 117'L. vagonov navadne koruze, 4 slanine, 18 vagonov moke, 63S vagonov krompirja, 16 vagonov ječmenčka, 123 vagonov ječmena in 78 vagonov rži. Dr.:.-ro ?i je znal pejragaij. Martin Sire z \ isokega se bojuje v Karpatih. Rad bi bil pisal nekaj županu domov, pa ni imel pa-pirja. Znal si je pomagati na ta način, da je sredi karpatakega gozda oluoil brezo, potegnil z hiba mezdro (notranjo kožico) in izrezal iz nje dopisnico ter na njo napisal s svinčnikom svoje poročilo. Vojna pošta je dopisnico prsteno doposlala. Cesar obdaril stoletnega starčka. V vasici Stresa pri Palanci ob Jadranskem morju živi kmet Antonio Bolongaro, ki bo prihodnje dni star 100 let. Bolor.garo je leta 1849. v čolnu prepeljal tri odlične gospode iz Strese v Laveno. Eden teh treh gospodov je bil, kakor se je pozneje izvedelo, cesar Franc Jožef. Sedaj, ko je kmet star 100 let, so njegovi vnuki poslali cesarju dopisnico z podobo starega očeta s pripombo, da je pred 66 leti Bolongaro v čolnu vozil cesarja. Kraljevo italijansko okrajno načel-ništvo v Palanci je te dni prejelo nakaznico za 200 lir, kateri znesek jc poslal cesar brane Jcžef stoletnemu starčku Bolonga. riju. Italijanska kraljica-mati, ki je marsikatero poletje preživela v Stresi, je isto-tako poslala stoletnemu starčku 100 ilr. Slovenski junak. Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda je dobil Franc Graši-nar, infnnterist 87. nešpolka, doma od Sv, Jurija ob Taboru. Časi slovenskemu junaku! Grašinar piše svojim starišem: »Ljubi stariši! Prosim Vas, dajte hitro mo|c odh-kovalno pismo, ki sem ga dobil od viš)ega poveljstva, v okvir. Ako še pr.dem nazaj, mi bo še lahko v korist, Ako me pa ne bo več nazaj, ga pa imejte Vi v spomin, da sem storil smrt za česana >n za ljubo domovino. Snega imamo v Karpatih se zmi-raj zadosti, pa Rusov še tudi. Avstrijci jih še zmiraj dobro klestimo, Ako Bog da, bodo s snegom vred tudi Rusi skopneh. Sveti oče mladini. Dne 9. aprila jc sv. oče sprejel mladeniško zvezo iz mesta Neapolj. Ob tej priliki je sveti oče v svojem nagovoru rekel mladeničem med drugim: Stojte vedno v prvih vrstah krščan-skosocialnega gibanja in pomnite, da boste le z delom in verskim življenjem dosegli velike uspehe. Pa^ež Eenedikt XV. za tesno zvezo med časopisjem in organizacijami. V Italiji so katoličani ustanovili Društvo za razširjenje dobrega časopisja . Sveti oče je ob tej priliki izrazil upanje, da bo odslej med italijanskim katoliškim časopisjem in Ljudsko zvezo , ki ie največja organizacija italijanskih katoličanov, nastala tesnejša medsebojna zveza. Dečkom v Ljubeku (Liibeck) prepovedano kediti. Senat v Ljubeku je prepovedal kaditi dečkom, ki še niso stari 16 let. Kdor kadi ali prodaja dečkom pipe, tobak, smodke ali svalčice, sc kaznuje z denarno globo ali pa z zaporom do 14 dni. Letos bo mnogo gob. Nadučitelj Ja-mernik piše v graški Tagespošti , da je radi obile zimske vlage lclos pričakovali mnogo gob. Že koncem aprila in v začetku maja se pokažejo na solnčnih tleh ob robovih gozdov, njiv in plotov pr.c tr/itne gob?. Pobirajmo jih in jih st-fir.-.o, dn boi>o itreli bogato zalego suhih gob za prihodnjo zimo. Mladi ranjenci. Z gališkega bojišča so dešli v Celovec z vojaškim trr-rportom štirje židovski otroci, trije rar.icni. Ruska granata je udarila v njihovo hišo in ubila njihovo mater. Olroci so stari 3, 10, 8 in 5 let. Sreča v loteriji. Trije peki, ki delajo pri g. Schreyu v Ljubljani so zadeli v razredni loteriji. Dobili bodo 5000 krcn. Eden teh pekov je Čeh, drugi Hrvat, tretji pa Slovenec z Dolenjskega. V teh težkih časih jim pač vsakdo privošči to srečo. Ra/// Vič riince. Katoliško izobraževalno društvo Vič - Glinco priredi v nedeljo ime 2o. aprila ob i. uri popoldne zadnjo gledališko predstavo v sezoni v korist ranjenim vojakom. V prizori so izvirna narodna igra s petjem v stinh dejanjih »V e r a i n d o m«. nnmn ~ K« le ^ popol- noma nova, vabi odbor k obilni udeležbi vstopnina je navadna. Kresnice. Padel jc junak Ivan Kos iz Kresniskih Poljan, ki se je dne 3. januarja odpeljal na vojsko. Njegov oCe je bd pri odhodu navzoč, ki i bdo slovo od sina jako težko a s?n\-a zavrne rekoč: »Ako mislite-jokati kar Proč pojdite. Sram bi Vas lahko bilo dva sina imate, pa bi nobeden ne n vojak. Zakaj so nas pa tu redili? z ! smo pa, da gremo v vojsko.« — 0 pri 17. pešpolku in je padel . - ........ meseca fo bruarja. Ranjki je bil zvest naš somu ljenik in naročnik »Domoljuba.« Iz Radovice. Vojak Ivan vič i/. Radovicc št. 55 in org......„„ domačemu gospodu župniku: Letos organist piše Vam voščim veselo velikonočne praz, nike iz blatnih vrhov na novo zasneže! nih Karpatov. Po petdnevni krvav! bitki, v kateri me je dobri li0g fU()e. žno obvaroval gotove smrti, imamo par dni mir, le kaka granata ali šum. nel pade semtertje. Iz Ljubljane smo odšli 16. marca in 20 tega sorn bil že v silovitem, strašnem boju. ("> som kdaj molil iz srca, som gotovo te dni in pri;, dobri Bog me je obvaroval vsako no. sreče. Priporočam se Vam , molilev o svetih velikonočnih praznikih. V?" h GOSFODARSKI IN TRŽNI r; EGLED, Ko je začelo solncc topleje sijati, seje novo zaupanje v srcih milijonov perodilo. Ozimno žito jc dobro zimo pre !•>. Zadnji ledni so bili za oranje in seko p ugodni, Prva zelenjava, motovileč in n i sc že lahko dobi. Začetkom majnika bo za košnja rdeča detelja, ki vselej pr-, t no pomnoži mleko pri kravah. Za c: ' . t se nam lorci ni še bati posebne lakote. Rumuniia je prav umazano : bila po-manjkanje žita v naših mestih. Ina še na tisoče vagonov turšice. Določila ; /a izvoz vsacega vagona turšice 500 K c; . c, ki se morajo plačati v zlatu. Ker naš p; nirni denar danes ni v zlatu jeclnrko \ reden, se mora od vagona še več kakor fOO K, ali od vsakih 100 kg čez 5 K plač. :i. proda k n: : 100.000 vagonov, bo dob '-urnim-ska : ;iic carine 50 milijonov K. Za fižol sc jc določila carina 30 K od ! J k tj. Du- najski župan je kupil 200 va fižola, vlada na Rumunskem jc spravil * ; '■ 000 K carine. Švicarji so prepovedali izv /. rira m mlečnih izdelkov. Dovolijo pa i oz. ako se jim proda zadosti sladkorja : li drugih živil v zameno. Prvi napadi na Dardanele e povzročili znatno padanje žitnih cen v Vnreriki. Angleži so morali zelo drago plat - vati ždo v Ameriki. Delavci so grozili zar. Ji velike diaginje s štrajkom. Vladni listi so delavce tolažili, da bo žita v kratkem dosti, ko bodo angleške ladje ovsvojile tur ke utrdbe. Potem bodo dobili žito iz Ruskega prav po ceni. Na te limanice so nasedli tudi prebrisani amerikanski špekulanti, ki so z ni; žali cene žitu. — Na Ruskem imajo tudi visoke žitne cene. Tam so vse razpoložljive žitne zaloge pokupile ruske banke, da tal« po sklenjenem miru preprečijo naglo padanje cen. Seveda bi radi le nas in Nemce skubili, ko bi se jim dali. Gledati bo treba, da na vsak način doma pridelamo še cez svojo potrebo, ker od tujcev nam ni veli«0 upati« Pri nas gre cena goveje živine stalno naprej. V torek so plačevali na Dunaju za 100 kg žive teže že 210 K. Cena še ni na višku, šla bo še prav zelo naprej. V kratkem 'bodo doma prodajali kmetje kg a 2 K ^ jc čez. Rabi se toliko mesa, da ga je skoro nemogoče sproti zalagati. Saj se samn za vojsko na teden do 60.000 glav goveje živine porabi. Najhuje bodo prizadeli v severnih deželah kjer so krmili večinoma z močnimi krmili, katerih zdaj ni mogoče dobiti. En sam tovarnar je imel več sto krav, katere so krmili z dokupljenimi krmili. Vse te živali bodo morali zdaj gospodarji odprodati. Vsi veleposestniki, ki so v mesta pošiljali na tisoče litrov mleka na dan, bodo morali zdaj svojo živino odprodati. Ravno tako je z onimi malimi gospodarji v bližini mest, ki so imeli nekaj krnvic ter mleko vsaki dan sproti pošiljali v mesta. — Ker ni krme, ne bodo mogli zdaj i/držati. Za nas je to zelo važen nauk. Naša živinoreja zdaj še ni posebno odvisna cd močnih krmil, na lastnih nogah stojimo in to je naša sreča. Živina je vsaki dan dr . .. Ne prodajaj vendar ničesar, če ni posebne sile. Vsak, kdor bi rad kupil, grozi : slabimi cenami, ki vendar le kvišku [gredo. Za enkrat je skoro nemogoče, da bi šla cena živine nazaj, če se tudi kmalu mir skl; ,:e. Kje bodo pa živino dobili? Vsi naši gor, -,'r.rji so dolžni ohraniti lepo olemen-! ske žival. Mnogi mesarji so nehali sekati. Ker ;c manj mesa, so se ljudje bolj jajc in mlc' lotili. Mleko je po mestih zelo posla '!o v ceni, pa je še vedno veliko ce-[rc - , kakor pa kruh ali meso. Med vsemi | živi'' jc zdaj skoro najcenejše. C dno je pa, da r,e boli jajc ne popri-n . Še zdaj gredo velike množine n i h jajc vsa k i dan v tuje kraje, o kmetih imajo skoro ravno tako ceno za jajca, kakor druga leta. Ubogi delavci, ki • i nujo lastnega žita gredo od hiše do [h /a ječmenom, ajdo in turšico, večino-nv ; ",'onj, ker zdaj žita nobeden ne proda. K: ko lahko bi nakupili jajc in kroiri-p kar z malo mlekom popolno zado-st; :■'. Tudi prebivalcem po mestih bi bilo svetovati, naj se zdaj z jajci založijo, ker .poleti jih ne bo več v taki množini. Če se je prepovedalo izvažati krompir brez dovoljenja oblasti, bi se lahko tudi za jajca prepovedalo. Naši pridelki in naša li rana mora biti najprvo za d o -m a č e p r e b i v a 1 s t v o. Kmetje bodo pa sami veliko bolj jajca doma porabili, kakor d dej. Gospodinja jih lahko porabi pri vsaki jedi ali pa kar cela kuhana. Prašiči tudi še vedno rastejo v ceni. P I Veliko nočjo so se plačevali najboljši na Dunaju a 3.30 K 1 kg žive teže. Pri nas debelih skoro ni več za dobiti. Krompir s« plačuje 1 mernik 4—8 K, turšica je pri nas 45—60 K, na Nemškem 65—75 K našega denarja. Nekateri so svetovali naj se napravi za krmo prašičev lesena moka, Prašali so profesorja Lehmana v Gotingnu, kaj misli o tem. Rekel je, da je to neod-pustljivo zapeljevanje ljudstva, kar je vsakemu človeku že tako jasno. Kdorkoli •nore, naj letos na krompir in peso napelje obilo gnojnice. Nobeden gnoj se tako ne Pozna. Tudi pri ovsu je gnojnica prav dobra. — Sadite posebno veliko fižola. Na Dunaju plačujejo za 1 kg čez 80 vin, — Usnje je zelo drago. Pravijo, da ga kmalu ne bo dobiti. Saj bomo poleti lahko bosi hodili. KAKO NAJ POSTOPAMO LETOS PRI ŠKROPLJENJU TRT, DA PRIHRANIMO NA GALICI. Žalostna resnica je, da nam bo letos v Avstriji povsod galice za škropljenje trt primanjkovalo. Po zaslugi c. kr. kmetijske družbe jc v tem oziru dežela Kranjska še najmanj prizadeta. Boljši posestniki, ki naročajo galico pri kmetijski družbi, so ali popolnoma ali vsaj po večini ž njo preskrbljeni. Manjšim vinogradnikom pomagati je gotovo krščanska dolžnost vsakega, kdor ima galico v zadostni meri na razpolago. Ker bodo tudi nadomestila za galico (perocid, lenaks itd.) kmalu razprodana, moramo gledati, da izhajamo s tem, kar imamo na razpolago, zlasti pa moramo šte-diti z galico. Kako, to nam naj povedo naslednje vrstice. Galica je hud strup za glivico perono-sporo. ki provzroča znano bolezen rjo ali palež imenovano. Če se v kapljicah dežja ali rose, ki pade na trto, raztopi le prav neznatna množina modre galice (zadostujejo že iisočinke odstotkov), zastrupi ta množina kali glivice peronospore, da se ne morejo razvili. Če bi galico dež ne opral, bi tedaj lahko vzeli galice veliko manj kot po navadi. Le zaradi tega, ker se z apnom pomešana raztopina galice v dežju prehitro lopi, moramo vzeti močnejšo raztopino galice kot je treba. Zato so že od nekdaj strokovnjaki skušali galici primešati kakšno snov, ki jo dela težje raziopno. To jc na primer praktično izkoristil izdelovatelj »tenaksa«, nadomestilnega sredstva za škropljenje trt, ki je prav dobro in zanesljivo, Tenaks vsebuje v 1 kg še ne pol kg galice (pravzaprav le 43 dkg) in vendar ravno tako dobro učinkuje kot 1 kg galice v 1 odstotni galično-apneni zmesi. V tenaksu je namreč poleg galice in sode, ki v njem nadomestuje apno, še neka glina, ki dela galico na trti manj raz-topno, tako da je ne more dež prehitro oprali. V Italiji je priporočal neki Martini, da se poleg galice raztopi v vodi galun in potem se pridene apna kot po navadi. Pri tem se iz galuna izloči ista glina, ki se nahaja v tenaksu in zalo galica bolj učinkuje, čeprav se jej vzame polovico manj kot sicer. Martinijevo škropilno zmes se tedaj pripravlja na sledeči način: Na 100 litrov vode se vzame pol, k večjemu tričetrt kilograma galice in pol kilograma galuna. Ko se oboje raztopi kot po navadi, se pridene 1 kg apna raztopljenega v škafu vode, ki smo jo bili poprej odvzeli iz zgoraj omenjene množine (100 1) vode. Tako pripravljen, redek apnen belež se precedi čez gosto sito ali platno v kak sod ali čeber in potem se po škafih vanj vliva raztopino galice in galuna in se pri tem dobro meša. Ko je oboje dobro pomešano, vzamemo košček reagenčnega papirja in preskusimo, če smo vzeli apna zadosti, to je, če ni pripravljena škropilna zmes več kisla, kajti kisla škropilna zmes opali, kakor vemo, trto. Bel (fenolftaleinov) reagenčni papir mora, pomočen v to zmes, postali rdeč, (lakmov) papir moder (plav). To sredstvo je tudi pri navadni galici najbolj zanesljivo sredstvo, po katerem spoznamo, če smo vzeli apna zadosti, Martinijevo (škropilno zmes) galico, galun in apno je pred kratkem na shodu veščakov v vinarstvu in kemiji na Dunaju, katerega se je udeležil tudi podpisani, priporočal g, dr, Ripper, ravnatelj kmetij-sko-kemičnega preskušališča v Gorici, ki jo je sam kot popolnoma zanesljivo iz-skusil. Ker se da ž njo galica za polovico nadomestiti z veliko cenejšim galunom (galica slane sedaj že 250 K, galun 35 K me-terski stol), kakor tudi ker imamo galice sploh premalo, priporočam našim kranjskim vinogradnikom: rabite Martinijevo škropilno zmes! Na galici se pa da tudi mnogo prihraniti, če imamo dobre škropilnice in prave razpršilnike in če pravilno škropimo. Najbolj priljubljene in priporočljive so pri nas škropilnice »Avstrija«, tvrdke F. Nechvile na Dunaju. Od razpršilnikov se najbolj priporoča njegov polncškropeč razpršilnik »Komet«, Hipna zatvornica in vravnalec pritiska na škropilni cevi omogočuje, da dela škropilnica le z močnim pritiskom, tedaj da le fino razpršuje in da se dotok (curek) lahko z enim prstom ustavi. To pride zlasti prav pri škropljenju grozdja in mladih trt, da se galice po nepotrebnem ne trati, Cedilna cevka na škropilni cevi preprečuje, da se razpršilnik zamaši, škropljenje gre tedaj hitro in brez sitnosti od rok. Vse te novejše iznajdbe se dajo porabiti za vse Nechvilove škropilnice (Avstrija, Hidrolina, Avtomata itd.). Komur sredstva dopuščajo, naj si jih nabavi. Pred vsem pa velja: p r o č s »š k a r -j a m i«, najslabšo škropilnico na svetu. Ta trt ne škropi ampak obliva. Polovica drage galice gre po tleh in pri tem so trte še slabo poškropljene. Kdor škropi s škarjami, zlasti letos, je potratnež! Konečno naj sledi še navodilo, kako je Ireba pravilno trte škropiti: 1. Ker nam galice primanjkuje, škropimo lelos samo trikrat v letu. Prvič, ko odraste Irtna mladika 40 cm na dolgo, drugič 14 dni za prvim, tretjič tri tedne za drugim škropljenjem. Le ako bi bilo vreme deževno, škropimo prvič prej, v krajših presledkih in štirikrat v letu. 2. Za prvo škropljenje vzemi enod-stotno, za drugo in ostala škropljenja pol-drugodslotno raztopino. Če škropiš s pero-cidom, vzemi ga za polovico več. 3. Apno ima le ta namen, da odvzame galici kislino, vzemi ga tedaj le toliko, kolikor je treba, da reagenčni papir barvo spremeni. Pri galici je treba navadno živega apna toliko kot galice, vgašenega polovico več, 82 Pri perocidu je treba aj*>na šc manj. Preveč apna škoduje. 4. Raztopi apno samo zase in galico (o: irema galico z galunom, oziroma pero-cid) tudi zase. Neposredno pred škropljenjem vlij zalopino galice (ozir. galice m gr.lrna, ozir. perocida) raj v raztopino apna kot narobe. Dosegel boš finejšo galično usedlino, ki bolje učinkuje, 5. Pripravi le toliko galične zmesi, kolikor ie moreš v enem dnevu porabiti. Ga-l:ca sama stoji lahko poljubno dolgo, z apnom pomešana je že drugi dan slaba, 6. Škropi trte le kadar so suhe, a ne v n; '-hujši vročini. Prcdno pride prvi dez, se .• ::ra galica na trti dobro posušiti, sicer ii škropljenje nič izdalo in ga je treba po- žene malo živine in torej ni več take izbire kot je bila pred nekaj časom. Vnovčevalnica kupi živino naravnost od kmetovalcev in jo pošilja kupcem naročnikom. Za svoje delo pa si računa lo malo odškodnino. Za vsakega rejca ;-.:...■..„ imvnn il.n 1001'fi SVOjO Zl- 110 VI ti. 7. Ne oblivaj trt, ampak škropi jih tako fino, kakor da bi padla rosa na nje. Pri tem porabiš manj galice in trte so bolj zavarovane proti bolezni kot če jih na grobo škropiš. 8. Škropi trte po celem vinogradu naprej le od ene strani in ko ta osaline, po drugi strani. Tako ne boš škropil nič po ne-oolrebneni dvakrat in prihranil boš na ga-lici. 9. Ne škropi samo listje, ampak škropi tudi grozdje, zlasti pri prvem in drugem (ozir. še tre'jem) škropljenju. Grozdje jc treba tako močno poškropiti, da od njega kaplje. Ne pozabi škropiti tudi pozneje od-gnalih, novih, zclenocepljenih itd. trt večkrat in pogostomn. 10. Če napade percnospora vršičke in zalistnike, odreži (najbolje od druge polovice avgusta naprej) in sežgi jih. Nekaj dni pred škropljenjem poveži trte. Zatiraj pa tudi plevel v vinogradu, kajti plevelr.at vinograd je najbolj izpostav- trtiiim boleznim. B. Skelicky, c kr, vinarski nadzornik. XXX Ječmenovi otrobi ža oblodo prašičem so dobe, dokler je kaj zaloge pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. Ker je prepovedano krmiti prašičem ječmen, ki je za rejo prašičev zlasti prascev neobhodno potreben, oskrbeti si mora vsak prašičerejec neko nadomestilo in to so ječmenovi otrobi. Ti otrobi se priporočajo zlasti za prasce. Kdor toraj želi kupiti teli otrobov naj ne odlaša z naročilom, kajti množino teh otrobov niso velike. Dobijo se tudi razne vrste tropin zmlete in nezmlele. Naročila je pošiljati na naslov Gospodarska Zveza v Ljubljani. F Semenski prasci, nekaj jesencev, plemenski mrjaščki, breje svinje, krave breje in s teleti, plemenski biki pinegavske pasme, volički za delo so vedno lahko kupijo in prodajo Vnov-Ccvalnici za živino v Ljubljani. Vnovčevalnica za živino poskrbi, da pride naročeno blago po želcznici kupcu na njegov najbližji kolodvor, voznina za tako plemensko živino pa jc znižana. Sedaj ko se pričenja glavno delo na polju ne kaže tratiti časa s pohajkovanjem po sejmo vili, na katere se pri-72 na m Illtliu uu-nv«""— —— . -v živine jc tudi važno, da more svojo z vino kam ponudili kadar jo ima r prodaj. Toraj nudi priložnost kupcei in prodajalcem, da se je poslužujejo. Naročila in ponudbe za kakoršno koli živino naj se pošilja na naslov: Vnovčevalnica za ž i v i n o v Ljub-1 j a n i. Slike in CXLVII. f Ivan Lovšin. V daljnih sibirskih stepah leži pokopan stud. med. Ivan Lovšin, član katol. akad. društva »Danica«. Umrl je sredi meseca marca. Ker je bil ranjki zvest prijatelj »Domoljubov«, zato je primerno, da mu postavimo v tem listu skromen spominek. Rojen ie bil meseca aprila leta 1890. v Ribnici. Študiral je v Ljubljani na II. drž. gimnaziji. Po dovršenih srednješolskih študijah se je podal na Dunaj, kejr se je posvetil medicini. V začetku vojske je pa tudi on moral vstopiti med vrste borilcev ter bil prideljen sanitetnemu oddelku 47. pešpolka v Maribor. Meseca novembra je odšel s svojo stotnijo na bojno polje in je padel v rusko ujeništvo. Oglasil se je iz Kijeva. Toda tam se ni dolgo mudil. Poslali so ga v Sibirijo v Omsk. Tudi od tam je poslal karto, na kateri je v kratkem popisal bojne grozote. Zadnji stavek se je glasil: »Prijatelj, kdaj bo mir? Piši mi takoj!« — Ko smo prejeli pa žalostno vest, da si preminul, pritekla je marsikomu izmed Tvojih znancev solza v oči, ker s Teboj smo izgubili mnogo. V cvetju življenja si nas zapustil, — svoje življenje si položil preljubi domovini na oltar. Blag, miren, tih in ljubeznjiv značaj s; bil vseskozi. Grenka je bila kupa Tvojega življenja, Ti nisi poznal veselja in zabav, Tvoj spremljevalec dijaških in visokošolskih let je bilo trpljenje. Nisi pa obupal nikdar. »Naprej!« — skozi trpljenje k zaželjenemu cilju, to je bilo Tvoje geslo. Toda neizprosna smrt li je pretrgala v najlepših nadah nit življenja. In sedaj počivaš daleč od svoje domovine, deleč od svojih staršev, daleč od prijateljev in znancev v sibirskih stepah. ivoj grob pokriva že zelena trava in prvi cvet pomladi. Mirno snivaj, naj Te ne moti tujčeva noga, ki bo stopala po Tvojem grobu! Zdravstvu) prijatelj naš, zdrastvujl V ljubezni smo bili združeni v tej solzni dolini, v ljubezni upamo biti zopet zdru- ven1/ VeČTSti' nN<2 m°rem° Ti Prožiti venca svežih cvetlic na grob, položiti Ti pa hočemo venec gorečih molitev. Odšel prijatelj, odšel od nas, odšel iz ujetništva k prostosti, iz trpljenja k veselju in ■z smrt, v večno življenje. 6 prijatelj 'svet e lep, epa m ljubeznjiva je pomlad lepo todaTn"0 'e Ž'V-lienie V Pom'aieni naravi; toda lepše, neprimerno lepše je nebo, kS mor se je preselil Tvoj duh. Zdravstv ■ prijatelj naš, zdravstvuj le za kratek f Na svidenje nad zvezdamil s CXLVIII. Pismo ženina nevesti. Neki vojak piše iz bojnega polja svoii zaročenki v Žeje na Krasu tako: Draga! Oprosti, da Ti toliko časa ne pošljem nikakega obvestila. Vzrok je nam reč ta, da radi neprestanega prodiranja za' staja vojna pošla tako, da po več dni/ čujemo o nji, kaj pa šele vidimo. Bil seia brez papirja in odkar sem tukaj, imam šele danes prvič čas, napisati Ti nekoliko d?lj pismo. Pisati sicer ne moreni veliko, to upajmo, da pride čas, ko Ti bom moge povedati mnogo, mnogo. Ko pišem ta list ležim v strelnem jarku ter vsak trenutek pričakujem sovražnikovega napada. Vse naokrog se razlega grom topov ter strojnih pušk, pa vse to nič ne de, kajti navadil sem se popolnoma temu bojnemu hrupu. Odkar sem prišel v Galicijo, sem vedno v og. nju, in sicer v strašnem ognju. Prebiraj časnike, čula bodeš več o tem. Zares čudim se, kako da sem v toči krogel, šrapnelov in granat še vedno popolnoma zdrav, sam Bog me varuje. Težkoče, ki jih mora vsak posameznik tukaj prestati, so grozne in strašne, da se jih popisati nc da. Sicer [ pogum, bo že bolje. Ker imam ravno čas, naj Ti omenim, kaj se mi je sinoii pripetilo, Po tridnevnem krvavem boju pridem z dvema tovarišema po naključju do ulnjaka. Vsi do smrti utrujeni in lačni, segli smo hitro po satovju ter slastno jedli. T.-da naglica nikjer prida ni. S sladkim medom vred smo použili žive čebelice, nakar so nas strašne bolečine v želodcih mučile dolge pol ure, nato so nas muke z m pustile, mi pa naravnost v boj. — Priporočam se Ti v molitev in če Ti je mogoče, p < jmi svete zakramente za mene. Pozdrav! CXLIX. Jakove zgodbe. Te zgodbe je pripovedoval Matetov Jaka iz Gradiša. Zapisal Anton Stražar. Bil je soparen dan meseca vgusta... Ležali smo v rojni črti in streljali na Ruse-Sovražnik je slabo zadeval; nam ni bilo dosti mar, da bi premišljeval, kdai bo temu ali onemu sedla smrt na vrat. Toda M popoldne smo pa postali nekam čmerffl in čedalje bolj molčeči; žeja jc ' do naloga ... Bilo je že sredi popoldneva, žejalo na) je čedalje huje. Jaz začnem premišljevali, L ko bi napravili konec tej nadlogi. Svoje misli povem našemu četovodji. On mi z veseljem pritrdi, če sem toliko pogumen, da bi sel iskat vode. Za varstvo mi da tudi par vojakov, da drugim tovarišem donesemo vode. Par minut pozneje gremo, varno W zoč se med robidovjem in drugim Žrn1oV' jem, da najdemo kak studenec. Po mn°' gem iskanju najdemo v malem gozdicK« mali studenček z zdravo hladno vodo. smo pili! ,, Ko si ugasimo žejo, pa napolnimo tu posode, da ponesemo vodo svojim že)M tovarišem. Ko dospemo nazaj, se nam I g I e v. J £____ nudil pretresljiv prizor: naše tovariše so mcd tem časom zasule in zakopale granate, Le tupatam je gledal iz zemlje kak ud; roke, noge in glave. Tako sem bil prvi pot rešen gotove smrti. Mrzla burja je piskala po galiških planjavah; na nebu pa je sijal mesec v družbi bre;: števila zvezda. Vsi moji tovariši so žc spali, jaz pa nisem mogel. Zvedel sem namreč, da so prišli rekrutje domobranci iz Ljubljane nam v pomoč, Med njimi je bil tudi moj brat Janez. Zavijem se trdno v svoj plašč in ga grem iskat, ne meneč se za razne nevarnosti. Proti jutru ga šele najdem. Spali so vsi kot nedolžna jagnjeta, brez skrbi, kot doma. Precej truda sem imel, da sem sklical brata. Dve uri sva se razgovarjala. Predno sva šla narazen, sva bila žalostna, ko sva se poslovila. Tri tedne pozneje, larširali smo proti Karpatom, zeblo n;.;. in lakota je hodila za nami. Na po-pok'c doidemo ostanek domobranskega rcjji; cnla. Srcc mi je začelo burno biti in polastili se me je razburjenje. Je-li še moj brat nied oddelkom, ali ga žc krije hladna zemlja9 Zavzel sem se in za hip obstal kakor od rele zadet. Kako se je v tem času sprt ienil moj brat Janez! Vpade.l je, da jc i 'ledal kot bolnik, ki se poslavlja od te:,, sveta. Prve njegove besede so bile: Ja! lačen sem, daj mi kruha!« Kakor bi mi porinil nož v srce, tako mi je bilo, k u revež tudi drobtinice nisem mogel d: i. Ta dan sva bila zadnjič skupaj v tej sc1 i dolini. Ravno pred veselimi božič-ri i oraznikkje odhitel gori v nebeški Bc-i! ' ' CL. Iz strelskih jarkov. Frančišek G o s t i š a , narednik 2". domobranskega pcšpolka, ki se nahaja že od začetka vojske na severnem bojišču in c bil že odlikovan s srebrno hrabrostno sviiinjo, piše svojemu prijatelju: Predragi! Še enkrat Te prav iskreno z;!: val ju jem za Tvoje velezanimivo pismo. J. z sem še vedno na istem mestu v okopih, ki sc nahajajo na pobočju neke gore, na robu borovega gozda. V dolini pod nami leže razvaline, deloma od granat in šr, onelov, deloma iz strategičnih ozirov požgane in podrte vasi. Na nasprotni strani vasi so zakopani Rusi v svojih okopih. Tako ležimo eden drugemu nasproti že kakih šest tednov. V zabavo si vedno rne-varno svinčenke ter se pripravljamo za dostojen spreiem naših »gostov«, katerim Pa naša gostoljubnost nič kaj ne ugaja. Ko so nas 4. februarja prišli obiskat v večjem številu, smo jih mi pogostili z dobro namenjenimi svinčenkami, katerih pa njih želodci niso prenesli. Od tistega dne se nas bolj ogibljejo, popolnoma pa seveda ne izostanejo. Ponoči pošiljajo navadno majhne oddelke k nam na obisk, da bi poizve-deli, če imamo kaj »boljšega« pripravl)e-nega. Ko pa sc dotično odposlanstvo približa našim postojankam, jim takoj sporočimo, da smo doma, a da obiskov ne sprejemamo. _Domoljub 1915.___ Razvaline tu pod nami so večkrat po-zorišče malih bojev, ki nastanejo med našimi in ruskimi patruljami. Rusi navadno kmalu pomečejo puške proč in se vdajo. Vendar jih pa ne smemo preveč podcenjevati! Ko sem sprevidel, da ostanemo dalj časa na enem mestu, sem si dal napraviti podzemeljsko stanovanje, v katerem se prav dobro počutim. Tudi moji tovariši imajo podobne »halupe«, v katerih se shajamo enkrat pri enem, drugič'pri drugem ter se pogovarjamo o sedanjem resnem času. Kadar smo prav dobre volje, tudi zapojemo kakšno veselo. Bilo je pred par dnevi zvečer okrog 8. ure. Naenkrat zagrme ruski šrapneli čez naše postojanke. Obenem začno Rusi strašno kričati v svojih okopih. Vse je kazalo, da nas nameravajo Rusi naskočiti. Mi smo bili seveda vsak takoj na svojem mestu. Naši neustrašeni Slovenci so veselo pričakovali: Sedaj pridejo moskali, mi jim pokažemo! Začeli so prav po kranjsko vriskati. Rusi so se seveda tega zbali in so opustili naskok. Ker imam ravno nocoj službo, moram prekiniti pisanje in iti stražo pregledovat. No pa naši kranjski fantje so pogumni in zanesljivi ter vedno spolnujejo svojo dolžnost. Torej nazaj v sobo! Brrr — mrzla zimska noč. Oster sever brije čez poljane, posnemajoč tulenje volkov, ter nese gosto naleiavajoči sneg čez drn in strn in nam zasiplje strelske jarke. Naši fantje se neumorno trudijo ter mečejo sneg iz okopov — a vse zaman. V prihodnjih desetih minutah je jarek zopet poln snega. V daljavi se sliši pokanje mišk. Naše straže podvojijo pozornost. Tudi jaz sem zlezel iz moje halupe«, da se prepričam, če se tudi nam bliža nevarnost. Streljanje poneha, a neusmiljena burja nadaljuje svojo dolgočasno melodijo. Bile ste najbrže dve patrulji — ruska in naša — ki sta zadeli ena na drugo. Oprosti moji slabi pisavi — jako hitim — in papirju, ker nimam druzega. O priložnosti kaj več. Pozdravi v mojem imenu vse tovariše ter razveseli kmalu s kakim pismom Tvojega Franceta, ki Te po vojaški pozdravlja. CLI. f Kamnarjcv Polde, Komaj so umolknili zvonovi, ki so zadnjič tako ganljivo peli v slovo Br. Brc-celjniku, kateri jc umrl vsled zadobljene rane na severnem bojišču, je že prišla iz Karpatov druga, enako pretresljiva novica: Kramarjev Polde iz Vižmarij je padel. V začetku tega ni hotel nihče verjeti, saj je še pred par dnevi pisal, da je zdrav in da se mu še precej dobro godi. In kolikokrat se je že govorilo, da je ta ali oni ubit, pa ni bilo res! A v tem slučaju se je, žalibog, novica potrdila. Ranjki Polde je bil dober fant, vesel, priden in varčen. Kot izučen mizar si je toliko prihranil, da si je sezidal lepo hišico v bližini rojstne hiše, še preden je bil potrjen k vojakom. Gotovo je težko zapuščal svoje stariše, brate in sestre in svojo hišo, o kateri je s ponosom trdil, da je sad njegovega truda -- a ni pokazal žalosti niti ko je odhajal za dolga ___ Stran 1 tri leta v Beljak, kjer je služil pri gorskem topništvu. Preden jc odšel iz Beljaka v vojsko, poslal jc domov testament, v katerem sc je spomnil vseh domačih, zlasti pa starišev in bolne sestre, z lepimi darovi. Iz njegovih pisem se vidi, kako je bil vdan v voljo božjo in kako je ljubil zlasti svojo mater. V dostavku svojega testamenta piše: Pa sedaj, mamica, ne smete žalovati, če so te vrstice napisane, saj, če je volja božja, rad umrjem, lahko se pa tudi zdrav vrnem. Kakor je božja volja, tako naj bode!« Domov je pisal od Božiča vsak teden in vedno veselo, da le ne bi mati bila v prevelikih skrbeh zanj. Šele sedaj je njegov tovariš sporočil, da je bil Polde tudi bolan; on sam tega v nobenem pismu ne omenja. Vajen že poprej varčnosti, ni tudi pri vojakih trosil po nepotrebnem denarja, ampak prihranil si je lepo vsoto in jo poslal domov. Da je tudi na bojnem polju vestno izpolnjeval svoje dolžnosti, o tem priča pismo njegovega nadporočnika A. Schonerja, ki piše materi: »Cenjena gospa! Dovoljujem si sporočili Vam sledeče: 27. marca 1915, cb pol 1, uri popoldne, se je razpočila granata v cevi topa. Vsled tega je cev razneslo in kosi topa so razen treh drugih mož zadeli tudi topničarja Leopolda Napast. Težke rane na glavi in prsih so provzročile takojšnjo smrt tega pridnega vojaka. Napast je bil z enim svojim tovarišem ob navzočnosti častnikov in moštva pokopan na robu gozda v bližini gozdarske hiše Rožanka \Vyšnia. Naj Vam bc. pri tej žalostni vesti v tolažbo, da je ta dober mož umrl pri izvrševanju svoje službe za cesarja in domovino, kakor je v tolažbo tudi nam, ki za pokojnim tovarišem žalujemo.« Poldeta torej ni več! Ne bo več prišel na »Urlaub«, kakor je še dne 23. marca pisal: »Kakor je leto dolgo, moram reči, da mi je jako hitro minilo, in ko enkrat mine še ta vojna, potem, mamica, bomo že kmalu prišli na »Urlaub«. Božja Previdnost je pa odločila drugače. Ne boš več videl Šmarne gore, v znožju katere si hotel živeti in umreti, ampak tvoje truplo počiva v tuji zemlji, v Karpatih. Bog daj tvoji duši na priprošnjo Marije sladki mir, domačim pa (še trije bratje so pri vojakih) obilo tolažbe, V. H. V poduk za vofsMu eas. Začasni dopust srednješolcem za opravljanje poljskih del, Ako stariši žele dobiti sina za nekaj časa domov iz mesta (iz gimnazije, realke, učiteljišča), da bi jim pomagal na polju in travnikih, naj stopijo k županstvu s pismeno prošnjo, katero župan presodi, potrdi in pošlje ravnateljstvu šole. Prošnja se usliši, če jo 1. vlože starši ali njih namestniki; 2. če je učenec že tudi prejšnje čase opravljal poljsko delo; 3. če je njegova pomoč resnično po*rebna; in 4. če je učenec tudi sam pripravlien in voljan pomagati na polju in travnikih. — Pri prošnji se mora tudi dostaviti, za k o -lik o časa je dopust potreben. Ako učenec ne bi delal, ampak lenaril doma, bi sc ure štele kot neopravičene. In na to se bo pazilo! — Župan je torej v to poklican, da 02 Si ran prescdi. 'e-li pri tisti hiši res potrebno, da dijaka uobiio clomov ali ne. Prošnja, ki jo spišejo slariši (ali iz prijaznosti morda župan).'se lahko tako-le glasi: fi';:\::cmu c. kr. ravnateljstvu I. (II.) gimnazije v Ljubljani. Podpisani posestnik prosi, da bi njegov sin I. I. dobil dopust ... tednov {. . . mesecev) za pomoč pri poljskih delih. Učenec je tudi prejšnje čase o počitnicah pomagal na polju in pri gospodarstvu. Letos je njegova pomoč nujno potrebna, ker so starejši bratje v vojski (ali: ker ni dobili moškega delavca). Tudi jc učenec rade volie pripravljen pomagati pri poljskih delih. V E-ukovščici, dne . . . aprila 1915. I. I. oče (varuh), (mati). Podpore za vpoklicane vojake. Vedno bolj se šil i število onih, ki vlagajo prošnje za podporo, ker so domači oblekli vojaško suknjo. Nekateri, ki so bili odbili, vlagajo prošnje ponovno. Pošel jim je živež, ali pa je treba denarja za najete delavce, in je tedaj nastopila nevarnost za preživljanje družine. Te podpore so v sedanjih hudih časih velika tolažba. Vlada gre ljudstvu na roko in zakona o podporah ne razlaga prestrogo. Tako smejo po novi razlagi dobiti podporo tudi oče in mačeha ter otroci, katere je vpoklicani prizmi]. Nadalje imajo pravico do podpore družine onih, ki so bili svoj čas prestavljeni v nadomestno rezervo, pa so j i Ji poiem pritegnili v aktivno službovanje in pa tistih, ki so bili leta 1914. asentirani, pa predčasno vpoklicani, potem oni, ki so dobili odlog nastopa prezemne službe čez čas, ko bi bili morali vsiopiti v vojno četo, in slednji." tudi rodbine prostovoljcev. Frer-krba vojaških vdov in sirot. Izšla naredba o prispevkih za preskrbo vdov in sirot gažistov in moštva stalne armade (vojne mornarice), deželne ) i-.-ambe in črne vojske, ki so ali pred sovražnikom padli ali pa umrli na ranah ali vsled vojnih naporov. Vdove po častnikih in gažistih s častniško stopnjo bodo dobile pokojnine z doklado vred po razredih (12) od 1050 do S100 K. Sirota bo dobivala, če je brez očeta, vzgojevalni prispevek do 24. leta, in sicer vsaka od 210 do 500 K na lc-lo. Skupni znesek za vse otroke je pa enak onemu vdovske pokojnine. Za sirote brez. staršev, ali če mati ne uživa pokojnine. jo vzgojevalni prispevek po razredih od 525 do 4050 K. Dobivale bodo nadalje vdove po infanteristu letnih 108 k, po prostaku 144 K, po korporalu 180 K, po četovodji 216 K, po podčastniku 270 do 360 Iv in po kadetu 450 K. Če so vdove popolnoma dela nezmožne dobe še letni prispevek 96 K. Za vsakega nepreskrbljenega otroka dobo pri fantih do 16 leta in pri dekletih do 14. leta po 48 K. Za vsako nepreskrbljeno siroto je določenih po 72 K. 62 Vojaški delovni dopusti. Prednost za dosego dopustov za delo na polju imajo pred vsem ranjeni m bolni vo- , j a ki, ki so se vrnili z bojišča, m sicer potom, ko so okrevali, ali pa se je n h zdravstveno stanje v toliko zboljsa o, da se jih lahko odpusti iz bolnišnice. Moštvo, ki jc bilo radi hrabrih anov odlikovano, uživa glede dopustov posebne ugodnosti. Uporaba kaznjencev za delo cb žetvi. Pravosodno ministrstvo je pooblačilo predsedstva višjih deželnih sodišč, da smejo poljedelcem na njih prošnjo po možnosti dajati kaznjence na razpolago za dela ob žetvi. Z ozirom na izredne razmere je pravosodno ministrstvo tudi dovolilo, da se smejo v ozira vrednih primerili dati kaznjenci na razoolago edino proti plačilu stroškov, ki jih ima država dejansko pri tem. Poljedelci se zaradi preskrbe kaznjencev lahko sami obrnejo do predsedstva višjega deželnega sodišča v Gradcu ali pa na deželno delavsko posredovalnico, ki potem dalje potrebno ukrene. V vsakem slučaju se mora natančno navesti, koliko kaznjencev želi poljedelec dobiti, za kaj jih potrebuje in kako jih bo preskrboval. Kaznjenci se bodo oddajali le v skupinah, ne posamezno. Frepovedani obisk vojakov v Bosni, Hercegovini in v Dalmaciji. Poveljstvo balkanskih vojnih sil jc prepovedalo vojakom, ki služijo v tej armadi, sprejemati obiske svojcev. Potovati se do preklica na take obiske ne sme. Osebe, ki hočejo v ta namen priti v navedene dežele, so ob deželni odklonijo in morajo potovati domov nazaj. vprašanja m odgevorL F. R. ž. Obrnite sc na naslov: Gemeinsa-iiics Zentralnachvveisburcau: Auskunftstelle iiir Kriegsgefangene. Wien I., Jasomirgott-strasse C. — Pišete lahko slovensko. D. T. K. F. Imate pravico. Napravite potom županstva prošnjo. M, A; J. Denar lahko pošljete, obleke in drugih Stvari pa ne kaže pošiljati. Za pošiljanje denarja dobite na pošti nalašč za to napravljene nakaznice. A. K. Bo šlo težko. Piošnjo pa lahko napravile. T I j <čfl, m. prizadene sicer bolečine, pa vendar zboli mnogo več ljudi vsled jedi, kakor pa vsled pomanjkanja. Prebavni organi mora,o neprestano in veliko delati in konečno ni nič čudnega, če se seniintja pokažejo kake težkoče. Za pospesitev prebave, proti želodnim bolečinam, go-recici, lenivosti črev, zaprtju in drugim težkočam so najboljše sredstvo Felltitjeve rab J rbara-krOBU ice Z znamko ,,Elza-KroEjljtce". Pospešujejo tek, urejako prebavo, lajšajo krče, urejajo odvajanje, odstranjajo kolcanje, pehanje omotico, napenjanje in bolečine v želodcu in so tudi izborno sredstvo za preprečenje odebelosti. — Zaradi njili lagodnega učinka in prijetnega okuva jili rade za-vzivajo tudi ženske in otroci. — 6 škatljic »Elza-krotrliic« pošlje poštnine prosto za samo 4 K 40 vin. lekarnar E. V, F t Ilir, Stubica, Elzatrg St. 16 (Hrvatsko). sioše-I Tedenska 23. 3aprila. Sv. Vojteli (staronemški A.i ilhort .\i hrceht pomeni plemenitega rodu ,,ii V(Jj tolažnil<, ogrski Ilcla), rojen iz p; ■ nite roi bi ne na Češkem 1. 050. v I.ibiei < . reki Cid lini. Njegov oče Slavnik jo bil kia z in vlaljal je nad južno vzhodnimi češkimi I i/mm, je bil izvoljen škofom v Pragi in ... uredil dis eiplino v svoji vladikovini. Potem j« potoval v Rim. kjer je stopil v samostan i, nediktin cev. Ko se je vrnil na Češko, jo o! i -koval cerkve svoje razsežne vladikovirie, s'ki heC p0^e(Kj za povzdigo kršč. življenja, v Osti , ,.nu je krstil madjarskega kneza Vaeo. ki je potem spre-jel ime .Štefan in postal svetnik, v. Vojteha je pri maši umoril neki fanatični paganski duhovnik 1. 097. Njegovi sv. osi - nki počivajo v stolnici sv. Vida v Pragi. Solnce v. 4. u. 59 min. — z. i;, 59 m. Luna v. 11. u. 29 min. - z. 2. u. 12 m. 24. aprila. 1. Sv. Jurij (grški Georgios ) ■ aeni kmet) je bil rodom iz Male Azije, njeg.o oče je bil tudi mučcnec. Jurij se je posvetil vojaškemu stanu in je šo mlad postal ob času iv.-arja Dioklecijana polkovnik, sloveč zavoli.i svoje po-guninosti. Ko pa je opazoval krv.- a.o in krivično preganjanje kristjanov, je i očital pogumno cesarju in obenem se je - i priznal b krščanski veri. Zastonj so mu ob :!i najsijaj-nejšo prihodnjost, ako odpade, sv. .lurij je bil neomahl jiv. Po grozovitem trpi -noj je bil končno obglavljen 1. 110,'i. v takia < stolnem mestu Nikodemiji. Sv. Jurij je p- ui vitezov, njemu na čast jn ustanovljeno v i. alih državah več redov, katere deli vladar zasluge, Sv. Jurij jo tudi deželni varuh na ranjskem. — 2. Sv. Konorij (lat., slovenski: < t rad, Ct: rad). Solncc v. 4. u. 57 m. — z. T. a al m. Luna v. 12. u. 4(1 m. — z .2. 1 m. 25. aprila. Sv. Marko /lat., pomeni: boje-, . evangelist, prvotno so je imenoval Jai Njegova mati je imela v Jeruzalemu hišo. 1 ier so se verniki shajali. Bil jo spremljav tako sv, Petra kakor sv. Pavla. Od njega j.- aui evangelij. ki obsega 16 poglavij. Sam -letoval t Cireni (seda j Tripolis), v Libiji in v ; -iptu. naposled se je nastanil kot škof v .\ a ksandrijl. Tam so ga pagani ujeli in pri nega na vrvi vlačili po ulicah in ga tako vi Beneški trgovci so v IX. stoletju prepela !i njegove ostanke v svoje mesto in sezidali i na čast lepo cerkev. Danes gre tudi ljudstvo iz n- e v sprevodu na njive, da izprosi dobro le* '. 'lo sego jc potrdil papež Gregorij Veliki, s 1 razniKom sv. Marka nima procesija nobene ; ze. saj 1® bil praznik ustanovljen več stol i pozneje, ko so bili taki sprevodi žo zdavnaj v navadi. Sciflce v. 4. u. 55. m. — z. 7. u. "1 ni. Luna v. 2. u. 03 m. — z. 2. u. 2 m. 20, aprila. 1. Sv. Fiilelis (lat. ime, pomeni: zvest) b S i g m a r i n g e n a , muč. Bojen I. 1 .7. 1° pil v kaupcinski red v Švici, 1. 1' 1° bil i Sevizi od razkačenih helvetov ub: S'' Kjel, papež, umrl !. 00. — 3. Sv. M,-.reeto. pež in muč.. umorjen ob času česa i Dioiu cijana 1. 304. — 4. Sv. Bazilij v A. >ariju. 5. Sv. Klarcncij. Solnce v. 4. u. 53 m. — z. 7. u. 03 m. Luna v. 3. u. 21 m. — z. 3. u. m. 27. aprila. 1. Sv. Sava, nadškof in patron SrbijM uredil s jiomočjo vladajočega brala stei« cerkvene zadeve v deželi in ustanova '£?,, škofij. Pri papežu Ilonoriju III. .je izprosil» svojega brata kraljevsko krono, liati-ro m j potem sam stavil ria glavo. To jc naisiavo j ? doba v srbski zgodovini. Umrl je 1<'1-lo'nL. Trnovu 1. 1237. Njegove sv. ostanke. H se* . n i jo v Milešovu. so 1. 1595. oskrunili Turki. -- 2. Sv. Bogomil (Gottlieb) škof v n senu. — 3. Sv. Anastazit II„ papež 'iJ ^cstU — 4. Sveta Žita (1221-1272) v laskom n"- je služila zvesto let v rodbini viteza Fatincili- Solnce v. 4. u. 52 m. — z. 7. u. 05 m. kuna v. 4. u. 43 m. — z. u. 20 m. 28. aprila. 1 Sv. Pavel od Križa, ustanovitelj reda p^jj. -tov, ki so sc So do dandanes ohranili v ltn: ..-iji. Rumuniji, Belgiji in Avstraliji. — o sv. Vitnl in njegova žena sveta Valerija, dtuiši bratov sv. Gervazija in Protazija. — ti. Sv. p i alencij, škof v Tarakoni niv Španskem. __'/,. Sv. Enodij. — 5. Sv, Hermogen. — H. Sveta Teoilo a, tunučena v Aleksandriji ob času ce-saii;, i:o'klecijana 1. 300. Solnco v. 4. u. 50 m. — z. 7. u. 00 m. ,ia v. 0. u. 09 m. — z. 't u. 44 m. 29. aprila. !. Sv, Peter Vercnski. muč., ubit od kri-ih Albigencev 1. 1252. — 2. Sv. Robert, itelj cistercijaškega reda v divjem fran-kraju Cito (Citeaux) pri Dižonu, živci 100, Zaslužil se je posebno s tem, da je -tirnih oživil nekdanje vzorno redov-ivljenje. Med Slovenci je v Zatičini ci--ka opatija. ice v. 4. u. 48 m. — z. 7. u. 07 in. ta v. 7. u. 40 m. — z. 4. u. 00 m. VOVia ustni eosk' 1017 V Ml nišk-štev •C. —j P le Za cerkvene zbore. , lo Adamič. Kraljici nebes in zemlje. / . ka Marijinih pesmi za. mešani zbor, sam • oeve in orgle. — Cena partituri K !.: glasovi po 40 vin. V Ljubljani 1915. Za'( !a Katoliška Bukvama. . Karlo Adamič jc stolni organist v Sc po svoji neumorni pridnosti je postil lcien komponist, kar je dokazal s svo; , posvetnimi in cerkvenimi skladbami so mile, ljubke in prikupljive, lepo z ii -žene po obliki in gorko občutene; i; ' ba lepa, harmonizacija povsod pravil . O izrednem glasbenem talentu pa pričal posebno najnovejše Adamičeve Mariji: . str.i, pod naslovom »Kraljici nebes in Ije«, Te skladbe so globoko zamisli uprav mojsterski izpeljane in pri-c o temeljitem znanju teorije, harmonije in ! , 'rapunkta. Melodija teh skladb je posti o izrazila, zmerno moderna, pa vendar močem naših zborov na deželi umerjen evovodji, ki se bodo poslužili meseca ika in ob Marijinih praznikih Adamiče zbirke bodo gotovo veseli izredno 1'k1 ;h uspehov. Varčna kuharica. Zbirka navodil za Pji i'e čase, katere nam bo Bog podelil! — * iiga ima namreč mnoge prav posebne v ' >e, katerih ne skazuje nobena druga fi; odinjska knjiga. Predolgo bi bilo na tr; mestu naštevati vse le vrline; natanč-13 pa so opisane v predgovoru, katerega naj vsaka gospodinja pazno prečita; že zaradi pojasnjenja nekaterih slovenskih izrazov, kateri se rabijo v knjigi, da se ji ne bodo očitale jezikovne pomanjkljivosti. Najbolj se odlikuje knjiga po tem, da se strogo ogiblje dajati navodila za razkošje in potrato, pač pa vpošteva povsod varčnost in šledljivost in uči naše gospodinje, kako naj si pomagajo z malimi sredstvi in živili, kateri so vedno in povsod na razpolago, ne da bi trpel pri tem okus in pravilna, človeškemu telesu potrebna prehrana. Vsa v knjigi našteta navodila so večkrat in dobro preizkušana in so se sprejela v knjigo le ona jedila, ki so se skazala kot zares okusna, da se lahko postavijo na vsako, tudi imenitno mizo. S to knjigo v roki ti tudi ne bo treba dolgo premišljevati kaj boš danes ali jutri kuhala. Za vsakdanje potrebe namreč ti nudi ta knjiga v pregledni razvrstitvi zadostno izbero. Tudi sredstva za ta jedila so pri rokah in se boš torej lahko hitro odločila, pri lem pa postavila na mizo mnogo novih jedil, oziroma boš znala tudi podati večkrat eno in isto živilo v najrazličnejših, popolnoma drugačnih oblikah in si boš vedela pomagati vsak čas z majhnimi sredstvi. Posebno ti bo olajšalo izbero, na nov, silno pregleden način, sestavljeno kazalo, kjer najdeš našteta v abecednem redu razna živila in takoj pod njimi najrazličnejša jedila, katera moreš iz vsakega posameznega živila pripravili. Knjiga bo nudila vsaki gospodinji mnogo novega, pa tudi nekaterim jedilom, ki so jih imeli naši predniki v časti, moda pa jih je zavrgla, bo pripomogla zopet do zaslužene veljave. Želeti je, da bi si to knjigo nabavila vsaka- gospodinja, ki je ali želi postati varčna in hoče nekaj pripomoči k blagostanju svoje družine, pa tudi celega naroda; zelo nizka cena bo tudi veliko pripomogla, da se knjiga hitro razširi. Dr. Valiavec. Laško - slovenski slovar. Nad 40.000 besed z bogato fra-zeologijo in kratkim imenikom krstnih zemljepisnih imen. Vez. 4 K 50 vin. — Slovar, ki je izredno popoln in temeljit, bo služil dobro ne le zasebniku, temveč tudi šolam in ljubiteljem laškega slovstva. Slovar je jezikovno in tehnično na višku. Kljub svoji obširnosti ima pa prav priročno žepno obliko. SKRIVALNICA. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, dne 14. aprila. 59. 66. 43. 10. 41. Gradec, dne 14. aprila. 6. 20. 24. 67. 13. Line, dne 17. aprila. 74. 76. 90. 10. 5. Mlajši krojaški pomočniki kakor tudi šivilje za šivanje šotorjev, plaht itd. se takoj sprejmo v tovarni Tfcondorf, p. Licbenau pri Gradcu. 726 Ipip Učenka s primerno izobrazbo iz poštene rodbine se sprejme v trgovino. Kje pove uprava domoljuba" pod št. 853 če se priloži dopisnica za odgovor. 853 Hrastova drva 1 in dolga, kupim vsako množino, postavljena na vagon železniške postaje. — Ponudbo na: Jos. Samsa, Ilir. Bistrica. 840 kupujemo. Cenjene ponudbe z navedenjem cene za 1 kg in z vzorcem brez vrednosti na naslov 815 Vydrova tovarna živil Praga VIII. (Na Češkem.) Kje je gostilničar pri »Zlati zvezdi«? Iščo se maiar za večji pašnik. Slu/.bo je nastopiti s 15. majem, Prednost imajo tisti, ki so že enako službo izvrševali. — Ponudbe je poslati upravništvu »Domoljuba" pod šifro »Pašnik 807". [liEmcmT/mrumfi\m?QM '' lekarnarja PICCOLl-ja v Ljubljani I \Vtf epta Modec,pospešuj ta Vve-^)av'0 oiv^i® PO POVZETJU 9 sfehfcsii&a 20 BsSuarjjeu. Naročila po povzetji. Domačo letelo in lucerno kakor tudi druga poljska semena priporoča Franc Pogačnik v Ljubljani, Dunajska cesta št. 36, nasproti mitnice. Kupuje žilo, fižol, suhe gobe, predi vo, ježice, vinski k a in en (Weinslcln) in vse druge deželne pridelke vedno po najvišji ceni. 704 5 Edino dober šivalni stroj ie samo „Griizner" za obrt in rodbino. 10 letna garancija! fi «- Ljubljana za vodo, levo, blizu frančiškanskega mostu. 3165 ="™" 42 Stran 254 Domoljub 1015._ _šfov. i« iiiiiiiiiimiiiiiii: ........................llUtlllllllllll; stane dopisnica, potom katere izvolite zahtevati moj glavni cenik s 4C00 slikami, obsegajoč bogato izbero pripravnih predmetov za vsakdanjo rabo in darila; cenik se počijo vsakomur zastonj in poštnino prosto. Fiva lovarna ar JAN KONRAD, o. in kr.dvorni založnik, Briix št. 782 (Češko). Pristne nikeln. žepne ure jio -l'-0 K. o'— K. srebru S'40 K. O oO K. Nikeln. budilka 2 00 K, me s kukavico 7'S5 K, uro z nilmlom 'J-— K. Pcšiljft se po povzetju. - Neugitjajoče se za-572 ' menja ali denar nazaj. .'lltllllltll......MIH,lil,,111111111 M. Za v°r0'110 mož-Uo obleko (H ml Orno blago ali blago iv.odcrr.il> vzorcev za lo......15* Za moj. žensko obleko (i1;., m) blago za ... . K 13' 10 m ostankov za obleke, bluze, l.erilo .... K 22'-:o m ..............k li so in ostankov i>ifoi:.> in tkanino.......K 16'- i kos 12:1 m) itlpske tkanine.........K 14' širokih riuh...............K 16' "3 tncata j-Jatn. brisa«' in '.g tu« , robcev .... X 8* Kavo Čil a po iiovzotju se iocno izvvac. SI. ttetoisa. Sy!ova pri Slurliciiliac!!«, GcšSe. C- U S 8 llil Iztloluviini-' in največja zalogu (bruh-bandov) TretiuSni pas od K 5, l i do 20; klini pasovi on K 4,5, ti in 5: pasovi na obe strani podvojeno cene, litisovi za otroke otHU'60, t!o 4. - Zaloga Mana iz nemila a lističe in bolnice. punijeva nogavice in lila/ine. Umetne noge, roko ild. Za eosp. zdravnike žaln a vsakovrstnih Instrumentov- /:i ol.il ni1, naročila si* K. PIOTHOWSKI, Ljubljana 33 Sv. Petra cesta (LevCeva hiša) št. 33. Po kor.huicnCnih cenah. Vprašanjem po polti na} se priloži znamka. Ki ^ vsake vrste, oprano in neoprano ^ I kupim po najvišji ceni! f ^ Prevzamem vsako množino H? U proti gotovini. Vožnino po # železnici ali pošti plačam sam. OEOZJE in KOLESA nii obroke. Posamezni tleli najceneje F. Dušek, lov: run orožju, - -ies, šivnlnib slroiev. OiioCno ob f'r/. 2eI. L-1CeSlio. 5557 Kupi se yee vagonov JŠIP Vse gospodinje navdušeno hvalijo staroslovito, domačo čajno znamko »Esr Ponudbe pod naslovom »mrva; poštno-ležeče Jezica pri Ljubljani. <38 [L >::•■ preči ehiženju so moramo tembolj zavarovati, ker nastopajo zdaj z večjo močjo bolezni, kakor krlntiea, ošpice, koze, kolera, tifus. Zato naj se uporablja povsod, kjer so take bolezni, rnzkufevalno sredstvo, ki mora biti v vsakem gospodinjstvu. Najbolj priljubljeno razkuževalno sredstvo sedanjosti je neoporečno Ji j^b K< f Br< t> ki se dobi brez duba, nestrupeno in poceni v vsaki lekarni in drožeriji po 00 vin. Učinek I.ysoforma jc liiter in gotov, radi česar ga priporočajo zdravniki zu razkuževanje na bolniški postelji, za izpiranje ran, oteklin, za antiscp-Učne obveze. Lgsoform-milo je prijetno toaletno milo, ki vsebuje I o.„ I,y-soforiua 111 učinkuje antiseptično; lahko se rabi za najobčutnejšo kožo. Naredi kožo mebko in prožno. Zanaprej boste rabili samo to izborno milo, ki je le navidezno drago, a je uporaba prav ekonomična, ker milo dolgo traja. Komad stane K1-20. Lgsororm s poprovo meto je močna antiseptična ustna vodo, ki slab duh iz ust takoj in gotovo odstrani in zobe beli in obrani. I.ahko se tudi rabi na zdravnikovo odredbo pri katarib v grlu, kašljanju in nahodu za grgranje. Par kapljic zadostuje na eno kupico votle. Originalna steklenica stane 1K60 vili. Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje in razkuževanje" pošlje na željo zastonj in poštnine prosto komik Ilubmann, Dunaj XX. Petraschg t. jlitj j< likiij D wMBalcc z najfinejšimi, opečno brušenimi, prvovrstnimi lečami. optičnih preilmelov Iti ko vsi spojeni v '■noga so popoln, ' kup zložo, ■/. ivoijo tega zelo priprav-ni za nosil, v žepu Vojno Uttltnlo -Meni" jo porabilo za: operno kn-_ *a <>• vojno I: tikalo, za vsako oko, prniskavnn o,"i vr,t, 0 '"'""ste, z objektivnim nosil en za ^njn, „ »"»k/usko,, kompas ki dobro kaže, ^"j^^M^fc' lupo za preiskovanju, tlal;not led , ,V. 10 ,lvo|n'' oko. slereoskop, p.ior« S I>™Piaven vanko ekuio ki jo vodno rr"rokl iVlcTn Wl'?' ,0,,0<-'""u '<•«-tako fimogosironsKO uporaben Cono v'n"b" "" "1'nntl 3 K, 3 l-onl o K. III/2, ffiessg. 13.404. — Dobiva sc le v izvirnih zavitkih z varstveno znamko »Kitajski deček« v vseli zadevnih trgovinah. :JI6 Zastopnik za Kranjsko: Grummer & Co., Ljubljana. '"'^^^^mBŠm^^mm^sm-' ---{v® Atlo f Haupimann-a nasietl. A. ZANKL sinovi tvornica bnvv, lakov in firr.tvev priporoča oljnalc, suhe, emajlnc in fasadna larve, firnež kranjski, laki, mavec (Gyi::;), olje za pode in stroje, knrbolinej, co;-iči itd. Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, Ljubljana. 152 Cenik zastonj. šasgsi&sim^šmmsjik^T&jth--'-. ■ I:§L m« p. a. flež. živil, in rertne. nezfl. in jarr^ sprejema zavarovanja na dožive je in smrt, otroških dot, renina in ljudska, ne rodna n jamstvena zavarovanja. •laven zavod. Absolutna varnost. Nizk. premije. Udeležba na dividendnh pri življenski znvarov. že po prvem letu. Stanje zavarovanj koncem 1013 K l<0.-'l7.HjW® •Stanje gar. tondov koncem 1013 K W.!24 4JK» V letu 1013 se je i/plačato za-varovnneem na dividendnh čistega dobička.....K in2.232'» Kdor namerava življenjsko zavarovani.', nuj s,cV Instno korist obrne do gori imoiiovaiicp'. lrn'"lice' Prospekti zns onj in poštnina i Tlrj Sposobni zastopniki sc | sprejmejo poti najugotl- 'j^j ■""'^J nej širni pogoji. . —r-i T- ' posl liiio leto« je veliko ležeče na dbbrem poljskem orodju r ' ,„.|o z lahkoto In hitro opravi, vsied leg.i naj vsak koot " naroči le pri gospodu kose 7tSH 12 F.S. Skrabar v Višnifgort katl . več lcl razpošilja priznano naJboljSo, garantirano dotro turške kose v dol.' ti 56 81 67 cm 73_78 in 84 c:n K~1 HO K iiU pri ločilu na 10 komadov skupaj poštnine proslo na vsako ] ostajo. Preprodajalci dobe primeren popust. Priporočamo cenjenemu obfiinstvu edino domaČo tvrdlco m. m špeciialna imovina šivalnih strojev .n i.olos. Ljubljana, Sodna nI. 6, katera ima po ugodnih cenah in obrokih oil trokovnjakov priznano najboljše šivalne stroje v Evropi in to so »PFAFF« v veliki teburi in zalogi. Pouk v vezenju brezplačen. Zastopnike sprejemam. j Cenike pošljem na ogled. £ Umetne Brez ruvanja zobnih korenin se ustavljalo ame-rikanski umetni zobje, posamezno ali cela zobovja, izvzcm&i nedel/e m praznike vsak dan otl k. ure ziutraj do 6. zvečer v kane. zobnrsk. atelje O. Seydl 10 L/ubl/ana, Stritarjeva ulica št. ?. o ' o c 0 o OSTANKI novega blaga za obleke, izgotovljeno 11 erilo in najnovejše svilnate rut e so došli na zalogo. Ostanki prodajajo so vsako sredo in sobolo za skoro polovične cene na zalogi pri podjetju „HERMES" bratov Vokač, v Ljubljani v Selenburgovi ulici St. 5, v prvem nadstropju, nasproti pošte. — Ostanke pošiljamo s pošto vsak dan, tako) ko dobimo naročilo, —Zahtevajte cenik od ostankov, perila in rut. Naslov za pisma zadostuje: 0 n P P ____ __ |o ^^TTC^oT^Tr^Oee^roo Q O OOVOffl 820 Podjetje „HERR2ES" Ljubljana Šelenburgova ulica št. 5 D. Edini alovenslii zavod lirez tujega liap'tala jo: 1440 VZAJEMNA ZRVRHOVRIi^ICA proti požarnim škodam in poškodbi eefkvenih zvonov Ljubljana, Dunajska cesta 17, Lijubljana. Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstno izdelane stavbe, kakor tudi stavbo med časom zgradbo. 2. vso premično blofco, mobilijo. pol ske orodjo, stroje, živino zvonove in enako, 3. vse poljsko pridelke, žita m krmo. 4. zvonovo proti prelomu 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in drugo kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebo za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katero ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad in udnine, ki so znašalo 1. 1912 lv G13.35C17, so poskočilo koncem 1. 1913 na k 735.147'17. Tedaj, čim večje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad. Ponudbe in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjeništvo v Celju in na Proseku, kakor tudi po vseh farali nastavljeni poverjeniki. Ceno primerne, hitra cenitev in takojšnjo izplačilo. e odfašafte ampak pišite takoj po vzorce in cenik z več tisoč slikami, da se prepričate o nizkih cenah in dobrem blagu prve gniske mmWn IIIHIISMI1, Kranj, št. 151. 669 Stanje vlog eez 22 milijonov kt*on. LJUDSKA POSOJILNICI! registrovana zadmga z neomejeno zavezo 6 MIlana. Miklošičeva cesta sliv. 6. prllHčIe. v hrti m nasproti Hotela ..Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni ===== zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska ^ /n /o in jih obrestuje po brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož-nik od vsakih vloženih 100 kron čistih I* obresti 4-75 krosi na leto. Za nalaganje po pošti so poštnohranil-nične položnice brezplačno na razpolago, •• , • ,,,m„ii<- vod in oraSCak državni in deželni poslanec, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. Od-Fran Povše, komercijalni sveti k, vod1i, grascaK, ar«vn h k Dr. Joslp Dermastia, Hnton Kobi, deželniposlanec .pobom i ki: Hntou Belec, posestiidc,podjcn.yn trgovec v Ljubljani Matija Iiolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, hišni sestnik in trgovec, Breg p. B. K^o1 Kau8«eBfl^velleporann« posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar posestnik v Ljubljani. Fran Leskov.c, MSnl pos«tniK n^ravn i i p j na RudniUu. _ J SII'Mn "Ml I >i um 101;"). Št cv. 16 \ ' isUi.lt lun Huvn t..p,i iilbr.,1, u.iluUttt nluuMiKi ti l iV i > l i i »' U« I «• | ■«■ v. , i i u I I. ■ i.-, i umu t t \ i . ... , . 0 .1,1.k .1 .1 i ... A - . 1 i\ ti«» •I .1, » S M, , 4U luutu. ilvnu tlkjll n- \ oiluu \ f> m ttUu'.oU | a ii i n i h i< ii A I..- Iu> .-.ti' lil il 11 lil I I' 11.11 * 111 Iltovo 10 ki iiu rtun .iM.ui.ttt, p.- . a i ullu \ |• i• mil i K.« . .1 ti" \ m in \ Oi U. .11 l\.tsU'\ II.I čevljarski pomočniki ■/.» oli-i Thondorl, 727 Jcrmonnrji in Aivtinso tnkoj sprejiuo v toviirui l.loboumi pii Grmiču Velika svota denarja sc znniore naključiti vsakomur i i nre, naročnik. — Brezplačna im^-MiJ Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana Iv;:5-; — ' ^ ^ f ' T^mSŠSBSM pANATC )RR 1M-EMC )NA \ ...V.\'v \ . . ; . v s;,' v: M v H 3 v l\NA.-KC^lENOKGa\U-tCA.4 E ! \ . • • ■ K a,:ax,: j rJ(i\m>vl,,tno lota Ustanovljeno leta 1093. reg.strovana zadruga z ome,eniin jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po lioutnl it.iveli plačuje i z svojega, l.iiuaujliu vlagateljem so za poši- €5! ljanje denarja na razpoiago brez. rilfirnn nnlnvnipA nn; pa^c^gj. i , ... ...... 1 Uu UI JQ piacno položnice poštne hranila: Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 71_>, 15 ali 2212 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenem odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila i roti zaznambi na plačo in zavarovalni polici aii proti poroštvu, Prospekti na razpolago. Prnštveno lastim premoženje zraša čez GC0.0C0 K. Deležnikov je bilo fcr: :r-a leta lt)13 2492 z 17406 deleži, ki reprezentnjejo jamstvene glavnice za G,7:8.340 K, Načelstvo: A Andre; K*lfln. u; kanonik v Ljubljani t'k II. podpredsednik i V 1 JC K \ro'. Pollak ml., toramr j Dr. Ferdo Cekal. »tulni ka dr. Jo2e: Gruden. >■..: . i. u; . ir.i Anton Kob • Or. Jako* Mobjrtv. dr.rritP.uei. :-,0.. A--oa 8u4a:k. " • i r. - .-r r i dr Vii>m :. Jr A.oi l - on A. Fran Verblc. .r .1-: Anton Cade: . ■ v 1 Avrui V" % v . v ' v ? Si fl$[2¥l , ■ *w ■"'I"!' - - '-"-• : i »Mteaa ploščah, mesto na rubinih: pri : "r™- 'o :...'. |«r nobene »par* citra. SpiraJa izloči pri . " ^ to*lo< IMfAltre, tka e pa mrzlo, zaostaja, tali m . , - Ob ■ -r . .. ... :. , •. ■ ■ v -.en Oliru res zav CM hI S^&ž •v- - v. ^ A> 1 . 3 ; i- < J ■ ** i r J. 4 "V A / W 7 \' ^ a p $ v V C Rjr-jc«.. i --*9Jto Uustrovmi Sju au pa ra. t«č« ca rabinih, aa veselje ž n^o. Zaiost: * hrrdki H. Sttttatr, Liubl;; muRimim IOHT.^ :..i.i ; rLn , - v jri^.oa '.T. r ■ ■■ai-tn. • 5 in-;. rr 4:.mn. . . . . • ' '• v n i r r -r c o ?. s niza- cošPe. - ff^oik s tsač podobami zahtevajte presto. ■ ta T >Oi VfV A mm "1 1 Ii y * :m Največja šp^jja^a za bo\]se ura. 1