Duh na podstrešji
V  vasi Zlebeu blizu Brdovca na Hrvatskem imajo Ijudje to navado,  da ne sme nihče po noči iz Mše, kadar imajo mrliča v njej.    Posebno bojazljivi otroci ne gred6 niioli dalje od peči.   Kakor povsod, tako je tudi v Zlebcu ta navada, da mrliča ,,čuvajo" colo noč.   Med temi euvarji (stražarji), je bil tudi vojak Marko.
V  omenjeni vasi je pa tudi živel malopriden človek Bukvan,  ki je prerad po tujem blagu segal, t. j. ljudje so govorili, da je — tat,  ker jim je uže vefikrat kako kokoš, slaniiio in jajea na tihem odnesel kakor kak duh. Ali: ,,nič nij tako skrito, da bi ne priSlo jedeakrat na dan," pravi uže star pri-govor, — iii tako so tudi pri sosedu Ladroviču vjeli duha.   ČuTarji, ki so bili ofcoli mrliča,  pripovedovali si so redoma razLiene pripovesti,  govor je bil bolj in bolj živahen, — ko se okoli pol dvanajste ure spravi  Bukvau ua pod-streSje, ter lačae straštto lomistiti ia si slaiiiuo n.a rarae naklada.ti, kakor da. bi prBel strah na podstreSje.   Ali vojak Marko,  ki je  bil korfajak v vojski, nij se dal uatrašiti.  Nagovori tov&riše, iu hajdi ua podstrešje! Duh pod imenom Bnkvan je uže imel slaniao na rami.    ,,Stoj, uboga duša!'' zavpije vojak,  a. duh, da bi ustrašil čnvarje, zažune vso slanino ua nje.   Toda čuvarji zagrabijo diiha, zvežejo ga in drugega dae izroče sodniji, kjer je bil tudi po zasluženji kazuovao.   Od tega iaaa nij bilo v Žlebcu nobenega duha »eč na podstrešje.
M. Špoljar