mSIlOVENECU Kopaurjevi ul. 6/111 ~ ^^^^ jeva 6. telefon 2S>99 Telefoni uredništva: dnevna alažba 209» — nočna 2996. 2994 io 205« —--Uhaja vsak dan ijutraj. razen ponedeljka In dneva po prazniku Mu čno pripravljanje podonavske konference *T°"Zh"če 4. maja vBenetkah Avstrijo m Madžare ' Lani „italijanski trikot" proti Mali zvezi - letos za sodelovanje z njo Rim, 29 .aprila. TG. Tukaj potrjujejo vesti, da je predsednik italijanske vlade Mussolini povabil zunanje ministre Avstrije in Madjarske, naj se snidejo dne 4. majnika v Benetkah, da se z italijanskim državnim podtajnikom Suvichem razgovore o raznih vprašanjih, ki se ti. ejo bodoče podonavske konference. Pri tem je zelo važno podčrtati popolnoma novo dejstvo, da je šef italijanske vlade v svojem vabilu naglasil, da razgovori ne bodo vzeli za podlago pogodbe, ki je bila sklenjena med Italijo, Avstrijo in Madjarsko lani 18. marca (tako imenovani italijanski trikot), ker so se takrat zvezali proti MZ, katero so smatrali za nasprotnico, ki jo je treba oslabiti, marveč da bodo razgovori v Benetkah vzeli za podlago italijansko-francosko rcsolucijo, sklenjeno v Rimu ob priliki Lavalovega obiska pri Mussoliniju dne 7 .januarja letos, ko je Mala zveza v očeh italijanske zunanje politike nehala biti sovražnica, ampak skupina držav, s katero Italija želi prijateljskega sodelovanj? Italijanski trikot, ki bo zboroval v 3ene n.ih, bo moral torej spremeniti svoj rojstni list v jsno-vah ter študirati, kako pridobiti za prijateljsko sodelovanje v Podonavju tiste države Male zveze, ki jih je imel prvotno namen slabiti in razkrajati. Posvetovanje Italije, Madjarske in Avstrije je postalo nujno, odkar sta Francija in Italija prišli do prepričanja, da v podonavski kotlini ni mogoče ukreniti ničesar proti volji Male zveze in da bo avstrijska neodvisnost — kajti to je poglavitni predmet italijanske diplomatične akcije — samo takrat zavarovana, če bodo za njeno neodvisnost jamčile predvsem države Male zveze. Suvich bo v Benetkah brez dvoma vprašal Berger-Waldenegga in barona Kanyo, kako si Avstrija _ in Madjarska zamišljala zbližanje s svojimi sosedi, predvsem kako si predstavljata to zbližanje, ko istočasno vstrajata pri svoji zahtevi po svobodi v oboroževanju — zahteva, ki jo države MZ^ glakdo odklanjajo vse dotlej, dokler niso dobile _ otipljivih enakovrednih jamstev za to, da ojačeni Avstrija in Madjarska ne bosta svoje pomnožene vojaške sile obračale proti njim. Podonavska konferenca namreč, ki je bila prvotno najavljena za 20. majnik, ki je bila nato preložena na 3. junij in se bržkone ne bo mogla sestati pred 15 junijem, ima pred seboj toliko gradiva, toliko na prvi pogled nepremagljivih ovir, da je treba začeti odkopavati pot od začetka. Po italijansko - francoski resoluciji z dne 7. jan., naj bi sosede Avstrije podpisale pogodbe o nevmešavanju v medsebojne notranje zadeve, ki naj bi izključila tudi vsako podpiranje propagande, ki bi^ ogroževala neodvisnost kake države podpisnice, ali bila nevarna njenemu političnemu in socialnemu režimu. Po podpisu te pogodbe bi posamezne države dobile pravico, da se med seboj, d v e p o dve skupaj, povežejo s posebnimi »izvršnimi pogodbami«, to se pravi z drugimi besedami, z vojaškimi pogodbami. To se bere gladko in lepo. Toda kdo bo verjel, da bo Nemčija to pogodbo podpisala in koliko je takšna pogodba vredna brez nemškega podpisa? Isto je z Madjari, ki se nagibljejo sedaj k Nemčiji. Italija vodi sedaj dolgovezno in dolgočasno debato z Nemčijo glede te pogodbe. Vse to so prazna besedičenja, dokler ni razčiščeno drugo temeljno vprašanje, to so Habsburžani, ki ga smatrajo države Male zveze za mednarodno vprašanje in ga brez vsake debate sploh odklanjajo, česar [ pa vsaj dozdaj niti Avstrija, niti Italija nista hoteli uvideti. K temu pride sedaj še zadeva z oborožit- ] vijo Avstrije in Madjarske. Preden se bodo pogajanja za podonavski pakt prebredla skozi vse te ovire, bo trajalo še silno dolgo, tem bolj dolgo, čim počasneje bodo velesile in Avstrija sama uvi-devale, kaj je za države Male zveze v Podonavju , bitno, kaj pa ne. . [ Sestanek v Benetkah je brez dvoma znamenje dobre volje italijanske vlade, da izvede zamisel podonavskega pakta, ker sedaj države Male zveze pričakujejo, da se bodo po sestanku lanskih zaveznic Italije, kmalu pričeli tudi sestanki z onimi, ki naj bi to postali letos. Tudi Baltik v Podonavje Italija med Poljsko in Litvo Kaunas, 29. aprila. TG. »Lietuvos Aidas« poroča, da je dobila litevska vlada od Italije uradno stavljeno vprašanje, če bi sprejela italijansko posredovanje za sporazum med Litvo in Poljsko. List pripominja, da je to posledica sestanka med poljskim zunanjim ministrom Beckom in Suvichem v Benetkah, kjer je bilo sklenjeno, da bo Italija storila od svoje strani vse, da pritegne baltske države v načrt podonavskega varnostnega sistema, da bi s tem izključila možnost, da bi bil Baltik izročen izključno le na milost in nemilost sovjetske Rusije. List pravi, da Litva posredovanja ne bo zavrnila, ker sprejme radevolje vsako pomoč, da pride do svojih zgodovinskih mej (Vilnal op. ured.). Italija upa na Nemčijo Dunaj, 29. aprila, c. Tukajšnja »Reichspost« javlja iz Rima, da je italijanska vlada v tesnih stikih z državami Male zveze glede priprav na podonavsko konferenco in da se iskreno trudi, da bi pridobila sodelovanje Nemčije. Baje so v Rimu mnenja, da je to pričakovanje utemeljeno Italija bo izmodrila Madjare Pariz, 29. aprila, c. V Parizu so bili nekoliko presenečeni zaradi tega, ker je Italija za dan 4. majnika sklicala v Benetke predhodno ožjo konferenco med Italijo, Madjarsko in Avstrijo. Tej konferenci bo predsedoval celo sam Mussolini. V francoskem zunanjem ministrstvu so to presenečenje kmalu opravičili s tema dvema dejstvoma: Italija si nadeva sedaj zelo važno nalogo, da pripravi Madjarsko do tega, da pristane na podonavsko pogodbo, ki se izdeluje. Madjarska pa se te pogodbe brani, predvsem: 1. zaradi tega, ker ne mara opustiti svojega revizijonizma, 2. ker zahteva poseben statut o zaščiti narodnih manjšin. Glede tega sta se Francija in Italija že zmenili na rimskem sestanku, ki je bil letos začetkom januarja. Zato bo Italija že znala izmodriti Madjarsko. Kar se pa tiče manjšinskega statuta, pa se tudi ni treba bati presenečenj, ker Italija gotovo ne bo podpirala Madjarske že zaradi manjšin, ki jih ima sama dovolj pri sebi. Zato so tukaj prepričani, da bo Italija na tej konferenci v Benetkah samo skušala utirati pot splošnemu sporazumu, k: bo sprejet v Rimu v začetku junija meseca. Varšava, 29. aprila, b. Iz vladnih krogov se čuje, da bo v najkrajšem času prišlo do poljsko-litvanskih pogajanj, ki so bila prekinjena tedaj, ko je grozila vojna med Poljsko in Litvo zaradi Vilne. Medn. pogodba proti terorizmu Pred Zvezo narodov 20. maja Ženeva, 28. aprila 1935. Lani, dne 10. decembra je bila od sveta Zveze narodov sprejeta resolucija, s katero je bila Madjarska vsaj delno obdolžena sokrivde v marsej-skem atentatu. Resolucija je od Madjarov zahtevala, da poroča, kaj je v tem pogledu ukrenila. Madjarska je poslala v Ženevo daljšo spomenico, v kateri priznava sokrivdo nekaterih uradnikov, kakor tudi, da jih je za to že kaznovala. Spomenico Ustoličenje novega primasa Anglije London, 29. aprila. TG. S stoletja starim sijajem, ki se je ohranil samo še v Angliji, je bil danes v Londonu v vvestminstrski katedrali ustoličen novi katoliški primas Anglije nadškof Arthur Hinsley. VVestminstrska katedrala je bila vsa preoblečena v rdečo svilo in na tisoče sveč in luči« jo je razsvetljevalo. Ves angleški episkopat jc prišel k obredom, ki jim je sledila zunaj in znotraj stolnice tisočeroglava množica vernikov. Obredom je prisostvovalo več aktivnih ministrov, ves diplomatski zbor, veliko število poslancev in članov zbornice lordov. V svojem govoru je novi nadškof povedal, da prinaša seboj iz Rima papežev klic po svetovnem miru in njegov poziv, da naj Anglija stori svoje, da se bo v mednarodno življenje vrnil mir, potem ko bosta iz njega izrinjena s pomočjo krščanstva samoljubje in zavist. Še vedno ni Irancosho - ruske zvezne pogodbe Pariz, 29. apr. c. Pogajanji za podpis pogodbe med sovjetsko Rusijo in Francijo se še zmeraj vlečejo naprej. Danes se je izvedelo, da je Laval v soboto Potemkinu povedal nekoliko prijateljskih nasvetov, ki jih naj takoj sporoči v Moskvo in zaradi teh prijateljskih nasvetov se je včeraj, v nedeljo, sestala moskovska vlada sovjetskih komisarjev na sejo, kjer je obravnavala nov-francoske pomisleke proti pogodbi. Danes popoldne ob 17 pa se jc Potjomkin podal k Lavalu v zunanje ministrstvo in bo s svoje strani prinesel nekoliko prijateljskih nasvetov iz Moskve. Splošni prijateljski ton teh razgovorov postaja zmeraj širši in zato še ni računati, da bi bila pogajanja končana že jutri, kakor je bilo to dogovorjeno v soboto. Današnji sestanek med Lavalom in Potjomkinom je trajal nad eno uro. vendar pa po sestanku ni bilo izdano nobeno poročilo o tem, kaj sta govorila in kdaj lahko pričakujemo podpis sovjetsko-francoske pogodbe. Francosko javno mnenje se sedaj mnogo bolj obrača na probleme, ki se tičejo ureditve odnoša-jev med srednjeevropskimi državami. S tem v zvezi je Laval danes dopoldne sprejel italijanskega veleposlanika v Parizu, grofa 1'ignattija (li Custozzo. Ta razgovor je trajal zolo dolgo in sta se oba razgovarjala predvsem o bodoči podonavski konferenci v Rimu, ki jo organizirata Francija in Italija skupno. so preštudirali predstavniki držav Male zveze i* pride pred zasedanje sveta Zveze narodov dne 20. majnika. Poročevalec o tem predmetu je angleškf minister Anthonv Eden. V zvezi s študijem madjarske spomenice in končne izjave Zveze narodov, če je z madjarskimi ukrepi zadovoljna ali ne, pride na dnevni red vprašanje mednarodne pogodbe proti terorizmu, ki je bila tudi omenjena v resoluciji z dne 10. decembra. Postavljen je bil poseben odbor predstavnikov 11 držav, med katerimi tudi predstavniki Madjarske same in sovjetske Rusije. Jugoslavija v tem odboru ni dobila mesta, kar je takrat ženevske kroge malo začudilo. Osnove mednarodne pogodbe proti teroristom je napisal že francoski zunanji minister Laval v posebni spomenici. Toda kljub temu imamo tukaj vtis, da pogodba šc ni dozorela. Po splošni debati pred svetom Zveze narodov bo bržkone v okviru »teroristične komisije«:, kot tukaj imenujejo odbor 11 držav, postavljen še poseben pododbor, ki bo s pomočjo pravnih izvedencev sestavil besedilo pogodbe, ki bo omogočila tesno sodelovanje vseh policij pri zasledovanju teroristov in pri pobijanju terorizma. „To je nov dokaz, da Nemčija ne drži besede'* London, 29 aprila, c. Danes se je sestal angleški parlament, jutri pa se sestane zbornica lordov. Obe zbornici bosta obravnavali mednarodni položaj in se v obeh pripravlja zelo ostra debata proti Nemčiji, ki je v soboto sklenila, da bo zgradila 12 podpornic in s tem znova prekršila ver-saillsko mirovno pogodbo. Kmalu po pričelku seje je prišel v parlament zunanji minister sir John Simon, Takoj se je dvignilo več poslancev, ki so ga interpelirali glede odločitve Nemčije, da se začne oboroževati na morju. Sir John Simon je mirno odgovoril sledeče: »Znano mi je, da je v soboto zastopnik nemškega vojnega ministra obvestil našega monariškega atašeja v Berlinu, da bo Nemčija zgradila 12 podmornic. Naša vlada sedaj proučuje to novo dejanje kršitve mirovnih pogodb. Poudariti pa moram, da kljub temu, da še ni rešeno vprašanje graditve podpornic. Nemčija ni smatrala za potrebno, ds bi nas obvestila, da je že pred nekaj tedni odprla prvo podčastniško šolo za armado na podmornicah. To je nov dokaz, da Nemčija ne drži besede in ne misli iskreno. Zato angle'ka vlada sedaj proučuje ves ta problem v celoti in bodo tozadevni sklepi sprejeti na seji vlade, ki bo v sredo.« Lurd in svetovni mir Mnenja o trajnosti evropskega miru so kakor splošno znano zelo deljena. Če zasledujemo mišljenje evropskega vodilnega tiska, najdemo v tem pogledu mnogo optimistov, ki enostavno ne morejo verjeti v tolikšno zlo in nesrečo, ker so sami dobri in miroljubno razpoloženi. Takšen optimizem učinkuje dobro že s samim zgledom, ker dviga in pomirjuje duhove, ki jih tlači k tlom vedno več razburljivih vesti o vso hujših vojnih pripravah vodilnih evropskih držav. Toda kljub optimizmu, ki ga tudi mi delimo, bi bilo napačno prezreti nevarnosti, ki za evropski mir dejansko obstojajo. Vidimo namreč, kako kljub Briand-Kellogovemu paktu, s katerim so se vse države sveta odrekle vojni kot sredstvu medsebojnega obračunavanja, sami državniki, ki so pogodbo podpisali, v njegovo moč ne verujejo. Drugače ne bi svojih držav oboroževali in ne bi v vsej naglici sklepali brambnih in napadalnih pogodb. Pred 14 dnevi so se v Stresi sestali vodilni politiki nekdanje Velike an-tante, ki je v mirovnih pogodbah v glavnem tudi določila meje novi povojni Evropi. S posvetovanj je toliko prodrlo v javnost, da med njimi ni več enotnih pogledov na evropski politični položaj. Tega vtisa nam tudi teden^ pozneje Ženeva ni mogla čisto popraviti, čeprav je sporazumno bila Nemčija obsojena, ker je s svojim militarizmom in ponovnim strašnim oboroževanjem prelomila v mirovnih pogodbah sprejete obveznosti. Toda čez formalni protest proti Nemčiji Evropa ni prišla in v sedanjih razmerah kaj drugega posebno učinkovitega tudi ni mogla napraviti. Vemo pa, da je od tedaj Hitler s svojim štabom zaklenjen v Monakovem v pravcatem konklavu, kjer ne moremo slutiti, kaj se bo skuhalo. Ali bo Nemčija skupno z drugimi državami pripravljena prevzeti garancijo za evropski in svetovni mir, ali pa bo s še hujšim oboroževanjem pognala tudi ostalo Evropo na isto, za mir v resnici zelo opasno pot, ki bi nas vedla v nič kaj veselo bodočnost. Vse bolj postaja jasno, da miru ne bodo vzdržale same pogodbe in pa politične državne zveze. Preveč namreč čutimo, da nad nami leži nekaj demonskega, ki je postoter-jen izraz golemu materializmu in sebičnosti predanega poedinca. Odkar se mnogokje ofi-cielno no priznava več nauk o Bogu očetu vseh ljudi in vseh narodov, in odkar se za-metajo tudi dolžnosti, ki za nas vse iz tega nauka izvirajo, imata pravica in pravičnost v zgolj državnih paktih tako malovredno poroštvo, da jih državniki ne brez ironije v resnici lahko imenujejo le »cunje papirja«. Kjer ni več priznana Pravica in večni zakon, je odprta prosta pot krivici in nasilju. Če ne odloča več pravo, odloča nasilje, kakor ga diktira narodni ali državni egoizem. Kdor je močnejši, si lahko upa vse! Ta miselnost je pravo netivo za vojne strahove. Kajti, ako sili zoperstaviš zopet le silo, potem imaš pačjvojno, katere posledica bi bilo, to vemo, splošno uničevanje. V tem začaranem krogu se suče danes Evropa in počenja nekaj, česar prav za prav ne bi hotela, ter pripravlja vojno, o kateri že vnaprej ve, da bi bila skupen grob vseh vojujočih narodov. Očividno tega fatalnega razvoja ne bodo zavrle ne pogodbe ne državni bloki. Zavreti in preusmeriti ga more samo nov duh, ki ne bo gnan in hranjen od nacionalnega sovraštva ter državnega egoizma, temveč ki bo odmev pranaravnega klica človeških duš, da so »bratje vsi narodi«. To je krščanski duh pravice in ljubezni in vseh drugih čednosti, ki življenje že v navadni družini napravijo veselo in zadovoljno in ki naravno tudi človeško družbo spreminjajo v eno samo veliko družino narodov. V tem duhu narodi ne iščejo, kar jih loči, ampak kar jih zbližuje. Skupnost kulture, civilizacije, gospodarstva in zlasti vere so močne in trajne mednarodne vezi. Edino ta duh je zmožen resnično razorožiti Evropo. Te dni smo slišali o veličastni mirovni manifestaciji katoličanov v Lurdu, ki se nam kot doprinos k mednarodnemu miru zdi važnejši dogmlek, kakor vse ^ drugo, kar se je zadnje čase na tem področju podvzelo. Nad 300.000 vernikov je bilo zbranih, zastopani so bili skoraj vsi katoliški narodi sveta, ki so drug ob drugem v bratski slogi dvigali z zaupanjem svoje prošnje k Kraljici miru, da pri Bogu izprosi mir za ves človeški rod. Takšne mogočne entene src Evropa že dolgo ni videla, zlasti če pomislimo, da so v Lurdu bilo s svojimi brati in sestrami združene desetine milijonov katoličanov vsega sveta. Želimo le, da bi ta duhovna zveza src v vsakem slučaju in v vsaki preizkušnji držala. Cerkev jc tokrat za vsakogar nedvomno spregovorila, preprosti državljani in vodilni državniki ne bodo mogli prezreti njenega klica, kakor svet ni mogel presli-šati pred nekaj tedni odločnih besed sv. očeta, ki je kot poglavar največje duhovne sile na zemlji klical prekletstvo na tisti narod, ki bi hotel vojno. Naj hi se duh miru in mednarodnega prijateljstva iz lurške votline raz-lil čez vos svet, naj bi vsi katoličani brez razlike narodnosti postali njegovi iskreni apostoli! Po svetovni vojni so katoličanom večkrat očitali, da so v lotih pred vojno in zlasti 1914 premalo storili za ohranitev svetovnega miru. Očitek je bil zlasti pogosten od strani socialistov, pa čeprav so bili baš oni, ki so v oni usodni dobi predstavljali kot II. internacionala brez dvoma najmočnejšo mednarodno organizacijo, katera pa razven nekaj izjem, kakor so se našlo v vseh taborih, res ni ničesar bistvenega pokrenila, da prepreči krvav spopad. Ni tu mesto, da bi preiskovali, v koliko so katoličani leta 1914 v vodstvu evropske državne politike _ odločevali. Tudi ne izključujemo možnosti, da so kje res Dodloirli splošni vojni psihozi, kar pa je ob izbruhu vojne, ko je vsak narod bil navezan le še na oficielna in tendenciozna tolmačenja dogodkov, ki niso več pripuščala prave resnice — bilo kaj lahko umljivo. Toda Cerkev se je tudi tedaj trudila, da prepreči krvoprelitje, ali da ga vsaj čim preje konča. Benediktov osnutek mirovnih pogojev jo izšel pred Wilsonovimi 14 točkami. Ko bi ga tedaj v celoti sprejeli in bi si zlasti osvojili duha, ki ga preveva, bi Evropa danes brez dvoma bila bolje urejena, gotovo pa ne bi strašila narodov nova vo.ina vihra. Toda zmagovalci so se bolj zanašali na svojo modrost. Kljub temu se Cerkev ni užaljena umaknila mirovnemu delu. Toplo je pozdravila ustanovitev Zveze narodov in njeno delo; podpirala jc vsak korak za zbližanje in iziuirjenje med narodi. Še bolj energično, kot pred 20 leti, nastopa Cerkev danes za mir. Katolicizem pod vodstvom papeštva je vodilen v boju za mednarodni sporazum. Cerkev porablja vsa sredstva, ki so ji na razpolago, da bi razprtim narodom vdihnila duha miru in sprave. Vredno jc omeniti, da jo pri tem z vsemi simpatijami podpira tudi protestantizem, zlasti v severnih državah, potem pa v Angliji in v Ameriki. Ve pa tudi Cerkev, da je mir pri človeški naravi, kakršna jo, velika milost, ki si jo mora človeštvo od lloga šele sprositi. Zato takšne mirovne manifestacije, kakor tridnevnica v Lurdu. ki se ne zaključuje s plnmtečimi resolucijami, temveč s ponižno prošnjo Vsemogočnemu, da razlije nad r>]nyo£tyn s vo j mir ker svet ga sum od sebe ne more dati. drin. Indija - zvezna država Miinchen. 29 aprila, b. »Mtinchner Neueste Nachrichten« poročajo iz Sinile, da je več kot polovica indijskih samostojnih knezov že privolilo * to, da pristopijo k zvezni indijski državi. S tem sklepom bi bila sprememba Indije v zvezno državo zagotovljena in po sedanjem načrtu za federativno ustavo Indije, ki leži pred angleškim parlamentom, bi liilo mogoče že prihodnje leto ures ničiti zamisel pokrajinskih avtonomij in bi I. 19.17 zvezna indijska država postala že dejstvo. Dunajska vremenska napoved: Se nekoliko jasno. Poslabšanje vremena z južnimi vetrovi. Jevličev govor v Zagreba Včerajšnji »Ponedeljski Slovenec« je že priobčil nekaj misli iz Jevtičevega govora na volilnem shoda v Zagrebu. Danes prinašamo dobesedno nekaj posnetkov iz njegovega govora. * Zagreb, 28. aprila. AA. Ko sc je predsednik vlade g. Bogoljub Jevtič pojavil na odru, ga je ogromna množica ljudi sprejela z navdušenimi ova-cijami. O. predsednik vlade je imel nato govor, v katerem je med drugim dejal: Opozicija Gospodje! Sedanja volilna borba nam kaže pojav, ki so ga opazili ue le pni nas, marveč še po; sebno ludi v inozemstvu. 'I udi tisti, ki so vodili leta in leta politiko abstinence iu bojkotiranja javnih poslov, so prišli na politični oder. in sodelujejo pri volitvah 5. maja. To bi bilo treba pozdraviti, če bi stopili pred svoje volilce, kakor bi bila njihova javna dolžnost, z jasno določenim, javno objavljenim konstruktivnim programom. Na žalost, temu ui tako. Edino resna jc opozicijska lista g. Mačka. Ta lista naj predstavlja tako zvatto »združeno opozicijo«. Po pravici smemo vprašati, v čem sc je opozicija združila, kakšen je njen pozitivni program in kdo ga pozna. Vi veste, da je bilo prvo dejanje sedanje kraljevske vlade ukaz o pomilostitvi »■. Mačka. l'o strašni marsejski tragedija se jc moralo omogočiti g. Mačku, naj v prostosti in brez obvez izpraša svojo nacionalno vest in pretehta svoje prejšnje hude napake. Slo je za lo, da prevzame svoj del odgovornosti pred narodom in pred našo narodno zgodovino. Ta odgovornost je brez dvoma težka, iu na nas ni, da bi jo olajšali. Kraljevska vlada je ravnala po svoji politični uvidevnosti, vendar se v g Mačku ni ne zmotila ue razočarala. Drugi del združene opozicije pa je sestavljen iz raznih vrst in brez skupne akcije. Manjka mu vsakega programa. Taisti možje, ki so uživali nekoč ugled, pripovedujejo svojim velikem enkrat tako, drugič pa drugače, kakor nanese. Kakšna in kolikšna je politična in pozitivna vrednost takšne opozicije, ni težko uganiti. Zato se m čuditi, da v 15. letih našega nacionalnega življenja ni mogla urediti medsebojne odnošaje svojih načelno zulo omahljivih skupin, iu zaigrati v naši državi resno vlogo. Prijatelji! Naša dolžnost je, da odtod opozorili^ neke svoje hrvatske brale, naj se ne dajo zapeljali oil negativnih stremljenj, preteklosti, marveč naj vedrega čela in s popolnim zaupanjem poiščejo svoje lastne sile in bodočnost samo v zedinjeni nacionalni državi. V njej bomo vsi lahko našli zadostne pravce in vso željeiio enakost kakor ludi spas od vseh nevarnosti okoli nas in med nami samimi. Medtem ko bomo mi iskali najboljše oblike strankarskih sporazumov, pa bodo drugi narodi tekmovali med seboj s sodobno organizacijo moči in napredka, prihajajoč preko vseli ostankov preteklosti. Ali smemo dovoliti, da naš kmet iz Zagorja, kakor oni v Sumadiji, še naprej gospodarsko propada in kulturno nazaduje? Ali naj še dalje gledamo, kako naj naš narod še dalje socialno in zdravstveno propada? Jaz pravim ne in nikoli več. Preveč smo sc zadnjih 15 let pečali z drugimi vprašanji, samo ne s pravimi potrebami in željami našega naroda. Začeti moramo od spodaj in zgraditi na homogeni, gospodarski in socialni osnovi jugoslo-venstva spoštovano, zdravo in močno nacionalno državo. Na tej podlagi bomo najlažje zgradili svojo trdno bodočnost in pospešili napredek vseh slojev našega naroda. Banovinske samouprave Kraljevska vlada, "os]X)dje. bo z oporo narodnega zaupanja predložila narodnemu predstavništvu zakon o organizaciji širokih banovinskih samouprav. Id je ena njenih glavnih političnih nalog. Smatra jo za pogoj racionalne državne organizacije in za poroštvo naše notranje ureditve. Sodobna država jc pravna država, v kateri je spoštovanje zakonitosti in zajamčenega pravnega reda nedotakljivo načelo. Priznati moramo, bratje, da jfe ]>otreba resna in da moramo zaradi tega ta svoj ugled še posebej in brez vsakega kompromisa negovati. Posebno pa moramo skrbeti, da ustvarimo čim večje možnosti dela in kapitala v naši nerazviti in gospodarsko slabo organizirani državi. Čim več kruha in čim več dela zn vs?! To naj 1» naše geslo v sedanjih hudih časih brezposelnosti, in socialne in moralne zmede. Konkordat Bratje! V svoji deklaraciji v narodni skupščini je kraljevska vlada poudarila, da čim pravilhejše uredi odnošaje države s katoliško cerkvijo s sklenitvijo koukordata s sveto slolico. Srečen sem, da lahko pri tej priliki sporočim, da so pogajanja za konkordat s sveto stolico dokončana in da bomo v kratkem lahko sklenili konkordat med sveto stolico j in kraljevino Jugoslavijo. Kolikšne obojestranske ■ koristi in moralnega spokoja za obe strani bo to, ni treba posebej nagalšati. Medsebojno neopra-j vičeno nezaupanje, ki je trajalo leta in leta, se bo I umaknilo prijateljskim odnošajein in sodelovanju. Komunistična nevarnost v Kitaju Dvoboj med Japonsko in Rusijo Pred 19. malem v CSR Dejstvo, da jc češkoslovaška republika še I danes v trhli, fašističnega in komunističnega nasilja polni Evropi, takorekoč otok široke demokracije, lahko pripisujemo predvsem dvema okolnostima: prvič je v zavidanja vrednem položaju, da se ji namreč svetovna gospodarska kriza do nedavna skoro ni poznala in da niti danes v republiki ni zavzela takšnega obsega, kakor v srednjih državah. Življenjski standard jo zlasti na Češkem iu Moravskeiu še sedaj prav visok. Zadovolj-tiost ljudstva pa omogoča večjo individualno svobodo, kar je zopet osnova močne države. Drugič pa jc osebnost predsednika Masaryka še vedno tako silna in uživa toliko odkritega spoštovanja pri vseli petih narodnostih v republiki, da pred njo klone vsak poskus nedemokratičnega nasilja. Sedaj pa sc zdi, da je ta, lahko bi rekli izjemni položaj bratske republike v nevarnosti. Žc lani je bila vlada prisiljena predložiti zakon o pobijanju brezposelnosti. Ukrepi, izdani z namenom, da se ojači brambna noč države, niso naleteli na odpor; kajti bilo bi blazno zatiskati si oči jired grozečo nevarnostjo kljukastega križa. Nesporazume pa je povzročilo več gospodarskih reform in to ne le med vlado in opozicijo, pač pa celo med vladnimi strankami samimi. Sledil ,jc predčasen razpust parlamenta in sonata ter razpis novih volitev. Javnost je pričakovala, da bodo volitve šele jeseni; kajti navadno želi sleherna vlada ohraniti moč čim dalj v rokah. Važno vlogo pri odločitvi majskega termina so imeli agrarci, ki sc boje, da bi jeseni močno nazadovali, če bi kmetje ne mogli dobro prodati pridelkov. Kaj prinesejo volitve, prve, ki sc bodo vršile v znamenju naraščajoče krize! Posebnih presenečenj ni pričakovati. Agrarna stranka po smrti dr. S veh le sicer nazaduje, vendar ni verjetno, da bi izgubila prvo mesto. Narodni socialisti bodo morda še pridobili s svojimi odločnimi zahtevami po utrditvi državnih mej ,jio preosnovi državne uprave, po agrarni in gozdni reformi, z zahtevo po državni kontroli bančnega kapitala itd. Sicer pa vprašanje starih strank in starejših volivcev ni tako važno in ne bo prineslo večjih sprememb. Pomebna pa bo odločitev onih, ki so v zadnjih šestih letih dobili volivno pravico, to ju mladih. So tu ljudje, ki krizo najbolj občutijo in ta jim kaže skoro brezupno bodočnost, pa naj gre za delavce, kmete, obrtnike ali razumnike. Koliko teh mora po dveh letih vojaščine čakati leta ua skromno službo ali pa, v boljšem slučaju. životariti z nekaj sto kronami mesečno. Te ljudi pač lahko pridobe le radikalne smeri. ki jim dajejo upanje na nagel in temeljit preobrat. Ravno radikalnost in fanatična doganatičnost še tako neresnih gesel pa sta glavni oznaki dveh, sicer različnih, a v svojih metodah vendar tako podobnih pokretov: komunizma in fašizma. Razumljivo, da ab-solut na gotovost v uspeh navadno prav negotovih načrtov ter obljubljanje vsega, omami mladino, ki v borbi in strahu za vsakdanji kos kruha nc more in noče razmišljati. Zato je verjetno, da bosta komunizem in Stribr-nega narodno zenotenje (fašizem) dobila ravno iz teh vrst največ. Prej še fašizem kot komunizem, kajti Cehi in Slovaki sn narodno globoko zavedni in te zavesti, ki je vodilu oba naroda skozi desetletja v borbi zu svobodo, ni tako lahko hitro zamenjati /. meglenim in-ternacionalizmom, ki doslej še ničesar dobrega ni pokazal. Nasprotno, komunizem, ki negira zavest narodne pripadnosti iu ki jc igral v CSR vedno dvolično vlogo, izgublja na račun narodnih pokretov in Zciiotenja. Zlasti sc to vidi na Slovaškem in v Podkar-patski Rusiji, kjer ti pokreti močno naraščajo (tudi na račun vladnih strank). Slovaki in Ukrajinci, ki pomanjkanje v.o močno občutijo, računajo tla bi jim decentralizacija, ki pomenja več narodne svobode, prinesla omiljenjc krize. Tako bi laže ome- jili dotok češke inteligence, ker bi pr; novih uradih lahko zaposlili svojo, ker bi.se kol manjša enota gospodarsko laže uredili in konsolidjrali in ker bi enakopravni s Cehi brez svoje škode izmenjavali poljedelske pridelke za industrijske izdelke. S sigurnostjo računajo, da bosta na Slovaškem autouoini-stična. Hlinkova ljudska in Huzusdva stranka narasli. Zlasti prva in to kljub temu, da nima denarnih sredstev za agitacijo, niti nc spretnih agitatorjev. Vstaja pač v ljudstvu samem prepričanje, tla lii se mu bolje godilo, če bi imelo samo vpliv na svojo usodo, če lii bilo doma svoj gospod. In to mu lahko da le samouprava. Tudi med Ukrajinci se pojavljajo nacionalni pokreti, ki pa pri teli volitvah šcjic bodo mnogo pomenili. Voditelji (n. pr. Kurtyak) delajo v sporazumu s lilin-ko in da bi drug drugega pri volitvah ne ovirali, so si celo razdelili obmejne slovaško-podkarpatoruske okraje po pretežni večini prebivalstva. Volivni boj .jo v republiki v politem razmahu. Časopisje napada, grozi, obljublja, vladno tudi objavlja razne predvolilne vladne ukrepe, ki razbremenjujejo ljudstvo, še več pa mogočih in nemogočih obljub za po volitvah. Stranke se bore za simpatije ljudstva, kajti tajnosti volitev jamči, ila bo le res priljubljeni zmagal. Položaj koalicije, ki je na vladi v teli kritičnih časih, ni pač zavidljiv. Da pomaga praktično vzdržati evropsko ravnotežje, ki ga razni »papirnati dogovori le slabo podpirajo, mora vlada pristajati na nove in nove kredite za obrambne vojaško svrlie. Ti izdatki in pa naraščajoča gospodarska kriza pač hudo pritiskajo delo na finančno tako močno republiko. Povrhu grozi z zapuda vedno bolj kljukasti križ, ki sc je že, vgneZdil za mejo. na vzhodu pa grozita poljski imperializem in madjarski revizionizein. Praga bo najbrž dovolj modra in bo spoznala, da je nastopil trenotek, ko si mora zagotoviti tudi za bodočnost popolno notranjo solidarnost. To bo dosegla najlaže s tem, da bjo izvedla decentralizacijo in dala Slovakom in Ukrajincem široke samoupravne svoboščine.^ (O tem v poučenih krogih že deli časa govorijo.) S tem bo še bolj pokazala razliko med seboj iu bkolnimi fašističiio-čcntra I i stičnimi državami, obenem pa dosegla, da sc je bodo vse narodnosti, že iz lastnih interesov, trdno oklenile. Praga rabi močno hrbtenico, ki ji bo pomagala proti nevarnosti sivega zapada. Ta hrbtenica ji more vsaj sedaj biti lc veren, zvest in enakopraven narod, ki .ca bo nanjo vezala ljubezen. * Praga, 2!). aprila, b. Danes popoldne bo sc.ja vlade, na kateri bo najbrže prepovedano delovanje, sudetsko-neuiški domovinski •'ronti i/, razloga, ker njeno ime ue ustreza zakonskim določbam. Arabci na pomoč Abesiniji Rim, 29. aprila, b Po informacijah tiska je abesinska vlada pred kratkim poslala v Arabijo svoje delegate, ki so obiskali kralja lbn Sauda i ti mu stavili predlog, inj bi Arabci pomagali Abesiniji za slučaj, čc pride do vojne med njo in Italijo. Izgleda, da je lbn Saud, ki želi zaenkrat ostali še nevtralen, v abcsinsko-italijaiiskcm sporu odklonil abesinski predlog, ki bi tvoril za sklenitev sporazuma med kraljevino lbn Sauda iu Abesinijo. Po liosetu v Gadi potuje abesinska delegacija sedaj v Evropo. Abesinska vlada in abesinski ccsar sla poverila to delegacijo, da konzultira vlade evropskih držav v akciji, !:i bi se imela izvršiti v Zvezi narodov glede neodvisnosti Abesinije. Abesiinija računa tudi na pomoč Velike Britanije, ker so sc žc tekom tega meseca vodile debate glede abesinsko-italijanskega spora in kjer je prišlo do izraza Na Kitajskem je zopet vse narobe. Potem ko si je Japonska prisvojila Mandžurijo, so ruska sovjetska unija pripravlja, da odtrga od »cesarstva sredine zapadne kitajske province, predvsem- tako-zvani Vzhodni Turkestan. Ker je to deželo, ki je od ruske turkestansko-sibirske proge še vedno par lisoč kilometrov oddaljena, ne glede na visoka gorovja in puščave, ki leže med njo in Rusijo, težko osvojiti r. zapada, skušajo sovjeti doseči svoj cilj s leni, da so zopet z bogatimi denarnimi sredstvi oživili komunistični pokret na Kitajskem, ki zavzema zlasti osrednje province te ogromne države. Ruska sovjetska unija je obrnila svojo pozornost na Kitaj že od samega začetka. Bil je čas, ko se je zdelo, da bo komunizem, ki ima močno oporo v veliki bedi kitajskega kmetovalca, preplavil ves Kitaj, in znani sovjetski agent Karalian je bil v resnici zrovblucioniral vso to državo, ki je zaradi te propagande razpadla v tri dele: v severni Kitaj, ki je danes pod vodstvom patriotične-ga diktatorja Čankajšeka, v južni Kitaj, kjer v Kantonu sedi skoroda neodvisna vlada, in pa v srednji Kitaj, ki je bil celili šest let pod popolnoma neodvisnim komunističnim režimom. Ta režim je obsegal takozvani notranji Fukijen in južni Kjangsi, je imel svojo armado, svojo zastavo, svoj tisk 111 $vi)j denar. Nemški vojaški inštruktor, znani general von Seeckt, ki je vodil vojaške operacije narodne kitajske vlade v Nankingu, komunistov ni mogel premagati. Nato je začel proti njim ofenzivo Cankajšek sam, ki jih je potolkel. Obenem se je pod pritiskom japonske nevarnosti Kanton spravil z Nankingom. Toda znaten del komunistične armade se je prebil skozi oblegovalno vladno armado in se zatekel v gorate province Kvejčov in Sečuan. Tam so komunisti do današnjega dne rogovilili, ne da bi mogli doseči kakšnih večjih uspehov kakor samo lo, da so večali kitajsko anarhijo. V zadnjem času je Moskva svojim prijateljem na Kitajskem zojiet priskočila z izdatnimi sredstvi na pomoč. Razen v omenjenih dveh provincah Kvejčovu in Sečuanu, so so vsidrali komunisti zo-pel ludi v najjužnejši provinci Kitaja Junaiiu, ki meji lia francosko Indokino, in v provinci Kansu, ki veže Sečuan s kitajskim Turkestanom, kjer danes popolnoma prevladuje ruski vpliv. Če bi se kitajski komunisti na tej črti uveljavili, je jasno, da bi bila odprta sovjetskemu vplivu iz Rusije nevtralna pot tja do osrčja Kitaja, ki bi bil jire-rezan v dva dela. Samo provinca Sečuan je tako velika kakor vsa Nemčija in ima okoli 50 milijonov prebivalcev. Zdi se, da so komunistične armade tukaj pred tedni potolkle vladne čete, ker je baje ena cela divizija Čankajšeka prešla k njim. O čankajšeka pa pišejo, da leži v Nankingu na bolniški postelji. če te vesti odgovarjajo dejstvom in ne pomenijo samo pretiravanja kakšnih komunističnih uspehov v svrho propagande, potem je ta zadeva tako resna, da zanima tudi evro|>sko javnost. Vprašanje je namreč, kako bo na to reagirala Ja-potiska, ki je v zadnjem času postala pravi zaveznik Čankajšeka in njegove vlade. Vemo, da je Japonska ponudila kitajski vladi veliko posojilo, s katerim naj bi se organizirala močna kitajska armada pod japonskimi častniki. Ni dvoma, da bi se ta namera kmalu uresničila, ako bi kilajsld komunizem resno ogrožal kitajsko državo. Ruska komunistična propaganda v Evropi je zadnje čase vsaj na videz popustila samo zato, ker so sovjeti svojo pozornost obrnili predvsem na osvojitev Kitaja po svojih rumenih prijateljih. O tem pričajo uvodniki sovjetskih časopisov, ki pišejo o tem, kako da je treba osvoboditi Kitaj Čankajšekove nacionalistično-kapitulistične diktature in pa njenih prijateljev v Evropi in Ameriki. Razume se, da japonska diplomacija tega ne bo mirno gledala. Ta diplomacija je bila te dni in je še zelo marljivo na delu, da prepreči alianco med Francijo in Rusijo iu je v tem oziru tudi precej uspela. Francija ima v Kitaju province, katere bi bile po zmagi kitajskih komunistov ogrožene. Že samo iz tega razloga ue more skleniti prave aliance z Rusijo, ki na Kitajskem vodi propagando proti interesom evropskih držav, dn ne govorimo o tem, da Francija ninia absolutno nobenega interesa na tem, da bi se po alianci z Rusijo zapletla v konflikt z japonskim cesarstvom. Ruska propaganda v Kitaju je tudi vzrok, da se Japonci nočejo odzvali na ponovne ponudbe sovjetske unije, nai bi Japonska z li.jo sklenila pakt o nenapndanju. Kar se pa politike velesil v Evropi tiče, japonska diplomacija ne pusti neizrabljene nobene prilike, da se poveča razdor med evropskimi velesilami, zakaj, čim bolj se Evropci med seboj prepirajo, tem večje so šance za sporazum med Japonsko in Kitajem. Iz vsega tega se da razlagati ludi izvestna desorien-tacija britanske zunanje politike, kar sc tiče Daljnega vzhoda. Na eni strani daje sir Simon potuho ruskim sov.jetom, ker se Anglija silno boji kitaj-slco-japonske zveze, ki bi pomenila najhujši udarec. kar jih je kdaj zadelo Veliko Britanijo, katera bi prenehala biti velesila, če izgubi Indijo. Na drugi strani pa se Anglija zopet zelo boji, da ne bi japonske prehudo razdražila, zakaj potem nastane za Anglijo v Aziji druga nevarnost: boljše-vi.zar.ija zapadnega in južnega Kitaja, kar bi tudi pomenilo konec angleških pozicij v Aziji. Vsi ti momenti silijo Evropo, da posveča dogodkom v Aziji veliko pozornost. Znano je, da je Japonska že zdaj dala nankinški vladi na razjjola-go več. vojnih ladij pod pretvezo nujne obrambo proli komunistični nevarnosti. V resnici gre seveda za to, dn bi se kitajska politika z japonsko politiko Mstousmerila« — če hočemo rabiti izraz iz hitlerjevske terminologije. Japonska gre svoje pot dosledno naprej. 99 Največji revolucionarec Amerike Roosevelt o katoliškem duhovniku Coughlinu ti bi bilo dati Abc^i^."ii' iipcdvisnosl kakor Avstriji. Ves svet je moralo osupniti vest, da živi v Ameriki duhovnik, to je Charles E. Coughlin, ki svoije krščanske ideje širi ameriškemu ljudstvu kar s pomočjo 28 radijskih postaj. Njegove nedeljske pridige posluša kakih 50 milijonov ljudi. Nikakega dvoma, torej ne more biti, da so te pridige res učinkovite. Sam predsednik republike Roosevelt je Coughlina imenoval največjega revolucijo-narja današnje Amerike. Coughlin je predsedniku razlagal encikliko >Quadragesimo Anno« vrsto za vrsto. Kdo js prav za prav ta Coughlin? Sedem let je študiral filozofijo v kolegiju v Ontariu. Leta 1918 je zapustil samostan in postal dušni pastir na fari. Ko so se mu zazdele meje lare pretesne, je stopil na radijsko postajo v Detroitu in prosil ravnatelja, da bi smel pridigali po radiu. To je bilo oktobra 1926, ko je Coughlin imel prvo pridigo. Ameriškemu ljudstvu je najprej govoril o evangeliju. Poslušalci so osupnili nad zgovornostjo tega tnoža in pričeli so se mu zahvaljevati v številnih pismih. Ta pisma so ga tako vzpodbujala, da jc pričel govoriti bolj konkretno, to je o gospodarskih in soc:alnih vprašanjih. Napadel je komunizem, kapitalizem in prohibicijo. Vsaka nedelja mu je skoraj prinesla novo radijsko postajo. Danes prenaša Coughlinove pridige že 28 postaj. Na tisoče in tisoče pisem prihaja v njegovo pisarno, v kateri dela ICO tajnikov, Uradništvo plačujejo s prispevki poslušalcev. 8000 dolarjev stane pisarna na mesec. Zločinska ugrabitev nemškega emigranta Praga, 20. apr. b. Na obmejni postaji Železna Ruda se jo odigrala snoči vznemirljiva ugrabitev 'nemškega emigranta in bivšega vojaka Reichsvvehra Landesbergerja, ki je že dlje časa bival na Češkoslovaškem v emigraciji. Landesberger je prišel na to obmejno postajo na povabilo svojega prijatelja iz Monakovega, ki mu je ■ tamkaj napovedal sestanek. Landesberger je pričakoval mo-nakovski vlak na kolodvoru. Ko je vlak vozil na kolodvor, je skočilo iž njega nekaj mladeničev, članov nemških SA-oddelkov, ki so takoj napadli Landesbergerja in ga skušali s silo spraviti čez mejo. Neki češkoslovaški finančni stražnik, ki je opazil razbojniški napad, je holel napadencu takoj priskočiti na pomoč, vendar pa so ga člani nemških SA-oddelkov vrgli na tla obenem z Lan-desbergerjem ler so oba surovo pretepli. Finančni stražnik je obležal nezavesten v krvi na tleh, kjer so ga podivjani narodni socialisti pustili ležati, potem ko so pretepenega Landesbergerja, ki je tudi krvavel iz več ran, prenesli čez mejo v Nemčijo. Na kraju, kjer so izvršili zlobni napad, so inladen iči pustili le dve čepici svoje org napraviti veliko trgovinsko središče, ki bi stalo na poti med srednjo Evropo in bližnjim vzhodom. »Vreme« predlaga, naj se tudi v Belgradu osnuje ustanova velesejma. List poroča, da so lansko leto ustanovili v Belgradu odbor, ki naj bi organiziral velesejem v jeseni. Poskus je propadel, zato poziva list prizadete kroge vnovič, naj se lotijo tega dela. »Politika« je pisala: »Četudi zadnji med balkanskimi državami, moramo kljub temu vse sto-i riti, kar je potrebno, da napravimo iz Belgrada I gospodarsko središče in ognjišče trgovskega prometa.« — Ti članki so toliko bolj simptomatični, ker so se pojavili v vseh listih več ali manj v istem času. Zagreb proti nemorali V saborni dvorani v Zagrebu je »Društvo katoliških mož« sklicalo anketo o pobijanju nemorale v Zagrebu. Prišlo je kakih 70 mož. Posvetovanje je vodil msgr. dr. Rittig. Poudaril je, da je dolžnost vsakega katoličana, da sodeluje pri akciji za pobijanje nemorale. Za njim je govoril vseučiliški profesor dr. Šilovič. Naglasil je, da je Litijn, 29. aprila. Na Mamolju, podružnici polšniške fare, jo bilo v nedeljo žegnjanje, za katero je vladalo lotos posebno veliko zanimanje, ker sta so obenem poročili tudi dve Mamolčanki z dvema Šmarčanoma. Vino pa je_ fantom sto-pilo v glavo in pričeli so se običajni fantovski prepiri, ki pa so se tu v nedeljo kaj žalostno zaključili. Gruča fantov je posebno robantila v Podmilju. nedaleč od Mamolja. V hiši posestnika Petriea sta se spoprijela 26-letni posestnikov sin Albert Sedevčič, j>o domače »Kostajev« iz Preske, in 28-letni Janez Vodenik, po domače »Seruški«, posestnikov sili iz Podpolšnika. Najprej sta se obdelovala s pestmi, nato pa sta naglo pograbila nože, toda Vodenik je bil hitrejši ter je z enim samim sunkom prerezal Sedevčiču vrat. Sedevčič, ki jo tudi že imel nož v rokah, je hotel še zamahniti proti Vodeniku, toda napravil je le nekaj korakov, nato pa se zgrudil, iz vratu pa mu je z debelim curkom tekla kri. Vodenik mu je prerezal glavno žilo v vratu. V nekaj trenutkih je Sedevčič umrl. Orožniki so Vodenika kmalu nato aretirali ter ga odvedli v litijske zapore. O Vodeniku samem trdijo ljudje, da je bil dru-gnče miren in posten fant ter dosedaj neoporečnega vedenja, zato kar razumeti ne morejo, kako je moglo priti do kaj takega. Truplo Sedevčiča je ostalo na Petričevcin domu. Danes popoldne je na Mamolj odšla sodna komisija, ki so jo tvorili sodnik dr Pavlovič, zdravnik dr. Ukmar in zapisnikar g. Peenik. Komisija jo ugotovila dejanski stan in odredila pokop trupla. Številni ponesrečenci V noči na danes in čez dan je ljubljanska bolnišnica sprejela celo vrsto ponesrečencev, od katerih je nedvomno najhujše ranjena žrtev morilskega poskusa Marije Tomažinove z gradu Bogenšperka pri Litiji in o čemer poročamo na drugem mestu. Poleg nje pa je bolnišnica sprejela še devet drugih ponesrečencev in poškodovancev. V vasi Črnivec pri Radovljici .je ponoči neki avto povozil 23-letnega čevljarskega pomočnika Alojzija Balanta. Balant jo dobil jioškodbe na glavi. — Ponoči so na Ambroževem trgu v Ljubljani neki ljudje napadli in gretepli 42-letnega zasebnega uradnika _Al-ina Ižkoviča z Domobranske ceste 23. Ižko-vič je dobil poškodbo na glavi. — V Zamo-stecu pri Sodražici se je polil s kropom 19 mesecev stari Ivan Marlot, sin posestnika. Ima hudo ojiečeno glavo. — V Zagorju ob Savi je padel z drevesa ter si zlomil Jovo nogo 6-letni delavčev sin Milan Rejiovž. — Pri žoganju si je zlomila desno roko 16-letna Leopoldi na Sušnikova, hči krovca iz Flor-janske ulice 18. — S stola je padla ter dobila notranje poškodje 9-letna liisarjeva hči I?o-zalija Kroparjeva iz Zgornjega Brnika pri Stari Loki. — Na gorenjskem kolodvoru je butnil vlak vlakovodjevo hčer Terezijo Naj-gerjevo iz Medvedove ulice 25. Pri padcu je jionesrecenka dobila poškodbe na glavi.v — V gozdu je podrla smreka 79-letnega užit-karja Janeza Novaka iz vasi Apno jiri Cerkljah. Novak si je zlomil levo nogo. — Neznani fantje so ponoči napadli s koli 20-let-nega delavca Ludvika Cifrerja iz Zabnice pri Stari Loki. Cifrer ima poškodbo na glavi. »Narod, ki pozablja brate v sužnosti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. Pristopajte!« Trbovlje Za evharistični kongres se je treba priglasit! ta teden v župnijskem uradu. Mladostni brezposelni od 14. do 21. leta sc morajo nujno zglasiti na občinskem soc. uradu med uradnimi urami. Cepljenje zoper koze se bo vršilo za okolico Loke—Retje na vodenski šoli 1. maja ob 4 pop., priti morajo tudi učenci rudarske, obrtne in trg,-nadaljevalne šole. Za Trbovlje, Knezdol in okolico pa bo cepljenje 2. maja na trboveljski šoli ob 3 popoldne. Cepljenje je zakonito obvezno za otroke, rojene 1934 in starejše, ki še niso bili cepljeni. Vozila vseh vrst je treba prijaviti na občino, v kolikor lastniki tega še niso storili. Koncem maj-nika bo uraden pregled vseh voz in koles. Izlet na Sv. Planino s sv. mašo ob 9. uri napravi Ju gosi. strokovna zveza rudarjev v sredo dne 1. maja obenem s svojimi prijatelji. Ostro streljanje se vrši vsako nedeljo od drugj ure popoldne naprej na strelišču na Dobrni. Iz-vešena bo tudi zastava v znamenje, da se je treba ogniti nevarnemu kraju, da ne bo kake nesreče. Šmarje pri Ljubljani Prosvetno društvo Šmarje na belo nedeljo ni vprizorilo pasijonske igre »V času obiskanja«, ampak jo vprizori prvič v četrtek, dne 2. maja ob 8 zvečer v Prosvetnem domu za domače oziroma za bližnje goste. Najvljudneje vabimo, da se udeležite v obilnem številu. Otrokom k tej predstavi vstop ne bo dovoljen, ker bomo napravili zanje enkrat posebej. Izjeme so le kaki manjši in sicer v spremstvu staršev. Kdaj bo druga predstava, še neverno. Objavili bomo vsakokrat sproti v časopisih in razposlali vabila. Vstopnina bo sledeča: I. sedeži po 8 Din, II. po 6 Din, III. po 5 Din; stojišče 3 Din, za otroke 2 Din. S prosvetnim pozdravom Odbor. STOLI iz upognjenega lesa so elegantni, okusni in solidnil Kadar kupuiete kakršnekoli stole ali drugo pohištvo, povprašajte v Kersnikovi ulici (poleg SlamiCa) kjer dobite samo dobro blago od svetovne tvornice Remec (0., Duplica pri Kamniku Ako trošite denar, morate vedeti, zakaj ga trošite. Izplača p* Vam se kupovati samo blago, ki je Irajno in lepo. Zato štedite Vaš denar in kupujte samo stole „RE vlEC-CO". Dr. F. Kimovec: Sv. Rešnje Teto ali Evharistija? Naša stoletja stara beseda za največjo skrivnost naše vere, za največji, najsvetejši zakrament Kristusove cerkve je Rešnje telo, ali : sveto Rešnje Telo. V najnovejšem času, zlasti pa letos, ko se pripravljamo na evharistični kongres (shod Rešnjemu Telesu na čast), se menda po vseh listih, celo po nabožnih, ki so pred vsem namenjeni preprostim ljudem, rabi kar naprej tuja, grška beseda E v -li ar isti j a.2 — Zakaj? Ali naša stara, morda po skoro tisočletni rabi v razumu, srcih ukoreninjena, z našo vero posvečena beseda ni dobra? Ali bistva te velike skrivnosti ne zadene? Ali naša beseda vsebine tega zakramenta ne pove? Ali je tuja beseda bolj točna ko naša? Ali bistvo in vsebino najsvetejšega zakramenta bolje zajame in izraža? Kaj beseda Evharistija pomeni? Evharistija je grška beseda in pomeni hvaležnost, zahvalo, zahvaljeva-nje. Potemtakem beseda sama z najsvetejšim zakramentom naravnost nima zveze. Prav nič ne zadene njegovega bistva; saj niti izdaleka ne namigne, kdo je v tej skrivnosti navzočen; niti tega, da je ta skrivnost daritev nove zaveze, s ka- 1 Na prošnjo glavnega odbora pišem tele vrstice. ' Izjema so letošnje šmarnice, kjer besedo »evharistija« komaj kateri pisatelj rabi. tero edino moremo Boga vredno častiti in hkratu božje žalitve — svoje grehe — popraviti. — Nič nam tudi ne pove, da p>od podobo kruha uživamo Jezusovo Telo, ki je bilo za nas v smrt dano, in pod podobo vina Jezusovo Kri, ki je bila za nas prelita v odpuščanje grehov. Sv. pismo novega zakona, ki besedo »evharistija« v grščini večkrat (desetkrat) rabi, jo rabi vselej v pomenu »zahvale«. Prvikrat jo ima v sedanjem ]xmienu zapisano starokrščanska knjiga »Nauk dvanajstero apostolov« okoli 1. 110. po Kristusu, torej deset let j>o smrti sv. Janeza. Tam je zapisano: »Nihče naj od vaše zahvale — evharistije — ne je niti ne pije, razen ti, ki so krščeni v Gospodovem imenu.« In še razloži, zakaj ne: »Ker o tem je Gospod rekel: Ne dajajte svetega psom.« Zato smemo po pravici mislili, da so prvi kristjani poleg drugih to besedo za sv. Rešnje Telo rabili že v apostolskih časih. Zakaj so besedo »zahvalo« — evharistijo izbrali? Že »Nauk 12. apostolov« nam namiguje, da so prvi kristjani to skrivnost vflrovali kot posebno svetinjo. Jezusov opomin: »Ne dajte svetega psom in svojih biserov ne mečite pred svinje« (Mt. 7. 6) so obračali na Jezusovo Telo in Kri, skrivnostno bivajoče pod obema podobama. Te skrivnosti o Jezusovi pričujočnosti v hostiji in kelihu niso raz-odeli niti tem, ki so jih poučevali v Kristusovem evangeliju (katehumenom). To pa zato, ker so se bali, da bi kdo te skrivnosti ne izdal, ne oskrunil, ov ic nO SO novi kristjani bili krščeni in preizku- šeni, so jim jo razodeli. Prav iz te skrbi, da bi se skrivnosti Rešnjega Telesa ne zgodila kaka nečast, da bi nepoklicana ušesa slučajno ne prišla za to skrivnost, so za njo izbrali nedolžno, glede tega zakramenta nič pomembno besedo »zalivalo« — evharistijo. Tako se jim ni bilo treba bati. da bi kdo njih pogovor o tem poslušal. Kaj pa je zvedel, če ie n. pr. slišal kristjana govoriti: »Danes sem zahvalo (obhajilo) prejel«; ali: Jaz imam za »zahvalo« (R Telo) doma zlato, srebrno skrinjico; ali: Za »zahvalo« imam pripravljen dragocen vezen prlič; ali: Prijatelju neseni zahvalo; po zahvalo grem; nocoj bomo na tem in tem kraju darovali, dobili zahvalo — evharistijo? Kako zahvala človeka osreči, kakšno moč ima z a -hvala za naše srce! — Nobenega na smrt obsojenega ne smemo pustiti, da bi umrl brez z a h v a -1 e; vsakemu moramo pred bojem, pred smrtjo dati zahvalo — — —? Prav nič ni mogel sumiti, da se za nedolžno »zahvalo« skriva največja krščanska skrivnost. Največ si je morda mislil: Kako so ti ljudje nespametni in neumno prevzetni, ko jim je toliko za zahvalo, ko se jim tako dobro zdj, da se jim kdo zahvaljuje! Prav iz istega razloga je beseda prišla tudi v starokrščanske spise." Ker je bila beseda »zahvala« — evharistija za ta zakrament že stoletja udomačena, jo je cerkev po vsej pravici tudi po končanem preganjanju ohranila v svojem latinskem obrednem (liturgičnem) in znanstvenem jeziku. " Kadar je pa duhovnik obhajal, je sv. Rešnje Telo verniku položil na dlan desnice (ženske so jo pokrivale s prtičem) in rekel: »Kristusovo Telo«, in vernik' je odgovoril: »Amen«, Rešnje Telo po-'iuhil in ea 'aužil. se tuiej sam obhajal. Kaj pomeni naša beseda: Rešnje Telo — sveto Rešnje Telo? a) Sv. Rešnje Telo kot daritev. Naša beseda bistvo te skrivnosti v srce zadene, vso vsebino zajame. Vse delo Jezusovo za naše odrešenje nam v živi podobi nazorno opisuje. In sicer v obojnem zmi-slu. Najprej kot daritev: Rešnje Telo pravimo. 1 isto Telo torej, ki je nas in ves svet rešilo. Kako? Brž nam ob tej besedi pred očmi vstaja križ, na njem pa Jezusovo telo vse razbito, ranjeno, razorano, odeto v škrlatni plašč rešnje krvi, ki teče iz rok, iz nog, iz prebodene strani... In misel hitro preskoči od križa k povzdigovanju, kjer se sredi maše grozotno križanje Jezusovega telesa skrivnostno obnavlja in nebeškemu Očetu daruje, da nam Oče zaradi njegove skrivnostne smrti prizanese, nam grehe odpusti in nas večne smrti in pekla reši. Beseda sv. Rešnje Telo je torej stvarna, točna, hkratu živa, nazorna (konkretna), dejavna (aktivna). Bistvo te skrivnosti v srce zadene in nam ga živo ponazori. b) Sv. Rešnje Telo kot hrana. Prav tako določno in jasno nam pove drugi zmisel te skrivnosti, v kolikor je zakrament. Najprej naša beseda natanko naznanja Jezusovo navzočnost v tem zakramentu. Pove nam čudovito preprosto pa tem natančneje in globlje, da je pod podobama kruha in vina pričujoč Jezus s svojim živini, trpečim, rešnjim telesom. Enako jasno naznanja, kaj ta podoba kruha, naše vsakdanje hrane, vsebuje: ta hrana ni navaden kruh, marveč je Jezusovo telo, našim dušam za hrano pripravljeno. (Nadaljevanj«:.) Ljubljanske vesli: Smola madjarskega časnikarja Ljubljana, 29. aprila. Danes se je pred preiskovalnim sodiščem zaključila pustolovščina madjarskega časnikarja Ev-gena Reinthalerja, ki je bil 15. aprila ponoči aretiran v mednarodnem vlaku Budimpešta—Ventimiglia in k; je bil izročen našim obmejnim oblastem na Rakeku. Reinthaler je zastopnik nekih budinipeštan-skih in dunajskih Hstov ter je prepotoval že vso Evropo. Meti" Kotoribo ter Ptujem se je vozil v II. razredu z nekim trgovcem in njegovo soprogo v skupnem kupeju. Vsi trije so bili utrujeni ter so želeli poleči po klopeh. Reinthaler je bil kavalir tcr se je umaknil iz kupeja, da sta mogla sopotnika leči vsak na eno klop. Naprosil je sprevodnika, naj mu dovoli, da malo posedi v sosednjem kupeju I. razreda, kar mu jc sprevodnik dovolil. Reinthaler ie šel v prvi razred, tam pa je videl več spalnih ku-pejev zaprtih. Misleč, da so ti prazni, sam pa je bil truden, si je zaželel postelje. Spomnil se je, da ima s seboj vitrih, ki ga je uporabljal za odpiranje še nedograjene poletne hišice svojega očeta v bližini Budimpešte. Odprl jc en spalni kupe, toda na- Jakopičev paviljon Obiščite Ma&oličevo razstavo Od 9 do 18 0 Uspeh Toneta Kralja ua Dunaju. Kakor znano, razstavlja naš umetnik Tone Kralj sedaj na Dunaju. Dasi je tam tujec, vendar je pri vsej dunajski dnevni kritiki dosegel soglasno in navdušeno priznanje, kakršnega je deležen le redkokateri inozemec. Kritika zlasti poudarja elementarnost slovenskega umetnika, ki ustvarja iz sebe in svoje močne individualnosti in ki se jc že povsem otresel vplivov pariške šole. Tonelu Kralju čestitamo k dunajskemu uspehu! O Tivoli spremenjen. Vrtnarska dela v Tivoliju prav lepo napredujejo ter so povsod že napravljene grede pomladnih rož. Sveže zelenje privablja mnogo sprehajalcev v ta lepi park. Pešpoti so po večini že suhe iu ravnane, klopi so postavljene že povsod. Številni sprehajalci se posebno čudijo krasni gredi pred Trubarjevim spomenikom. Ta greda ie napravljena iz samih mačeh iil živo-rdečih tulipanov ter nudi čaroben pogled. Greda s temi tulipani seveda ue bo (rajala dolgo, ker tulipani kmalu odcvelo, toda občinstvo je kljub temu zanjo in še za mnoge druge mestni vrtnariji prav hvaležno. © Jcgličevci-pevci! Danes ob 8 zvečer v Akademskem domu pevska vaja. Zaradi bližnjega nastopa udeležba nujno potrebna. Prinesite s seboj Mohorjevi pesmarici. O Kino Kodeljevo. Danes »Amor na vrvici« Magdo Schneider, in lepi dopolnilni filmi. Cene znižane. O Vošnjakova ulica (nekdanja Ulica na gorenjski kolodvor) jc ena najprometnejših pa tudi najbolj zanemarjenih in najnevarnejših ljubljanskih cest. Po njej gre vsak dan neprestano mnogo ljudi od jutra do večera, posebno na gorenjski kolodvor in z njega (zjutraj tudi polno šolarjev) ter stanovalcev Šiške in Bežigrada. Ulica pa je vsa blatna ali pa prašna. Ob lepem vremenu pa jo škropilni avto namoči prek in prek, da si mora človek po njej čevlje zamazati. Želeti bi bilo, da bi jo vsaj ob eni strani malo tlakovali ali pa večkrat na leto ob eni strani hiš više nasuli, da bi pešci imeli svoj »trotoir«. V slepo Kersnikovo ulico so ga lansko jesen napravili, še mnogo potrebnejši bi bil po Vošniakovi ulici vsaj med Gosposvetsko in Blei-weisovo. Po njej tudi včasih neprestano vozijo vozovi in avtomobili in služi torej tudi za tranzit s Tyrševe ceste preko Dvorakove na Gosposvetsko. Da bi bili otroci in šolarji pa tudi odrasli varni pred vozniki na ozki ulici brez trotoirja, bi želeli, da bi jo vsaj za vozni tranzit v Dvorakovo ulico zaprli, kot je zaprta za tranzit na Bleiweisovo cesto, ter vozni promet po njej dovolili le za hiše, Majniskekipe od najfinejše do najpripiostejše izpeljave v vseh velikostih Vam po konkurenčnih cenah nudi Prodajalna H. Ničman - Ljubljana Kopitarjeva ulica 2 glo je nekdo vstal in vprašal, kdo je. Reinthaler je bil duševno pri sebi ter je naglo odvrnil »Revizija!« Pri drugem kupeju se mu je zgodilo isto in dal je enak odgovor, toda potnik ui verjel ter je skočil za nočnim obiskovalcem. Ta pa se jc skril v vlaku. Potnik je alarmiral spremstvo vlaka, češ, da je na vlaku nevaren vlomilec. Preiskali so ves vlak ter res našli pri Reinthalerju vitrih in svederc. Reinthalerja so na Rakeku izročili obmejni straži, ki ga je prepeljal« v Ljubljano. Tu ga je zaslišala ljubljanska policija. Žc takoj pri prvem zaslišanju se je izkazalo, da ta juha ne bo tako vroča, kakor so jo skuhali in da oblastem v resnici ni padel uikak mednaroden vlomilec v železniške kupeje 1. razreda, temveč le nekoliko preveč predrzen časnikar, ki seveda takih slvari ne bi smel poleti. Ljubljanska policija je Reinthalerja vseeno izročila sodišču, ki ga je natančno zasliševalo ter poizvedovalo o njegovem življenju in izkazalo se je res, da Reinthaler ni kriminalen tip. Danes je ljubljansko sodišče Reinthalerja izpustilo in s tem je vsa »velika« zadeva tudi srečno zaključena ter se je Reinthaler že vrnil v Budimpešto — Kalija pa mu je le ušla. Mariborske vesli: Okoliško trgovstvo ki so ob njej. Naj nc bi kaka nesreča šele tega dosegla! 0 Zobozdravnik dr. Rodoschegg zopet redno ordinira. 0 Pustolovci silijo k nam. Poleg plic selivk, ki so se že ali pa se še bodo vrnile k nam, oznanjajo ]>omIad tudi številni pustolovci in globetro-lerji, ki prihajajo v našo deželo ter se zlasti radi ustavljajo v Ljubljaii. Različni so ti pustolovci: od skromno oblečenega nemškega dijaka, ki trdi, da je na znanstvenem potovanju, pa do mednarodnih pustolovcev in sleparjev, ki si najraje iščejo petičnih družb in v njih svoje žrtve. Ljubljanska policija je prijela 34 Ičlnega Rusa Jurija P., doma iz Leningrada. Policija sumi, da ji je padel v roke mednaroden slepar večjega kova. Mož je bil namreč že v Ameriki, od koder se je pred kratkim vrnil v Evropo, živel nato skoraj v vseh evropskih državah, v zadnjem času največ v Nemčiji, Avstriji in na Madjarskem. Na policiji pa aretiranec ne more povedati, s čim se peča in od česa živi. Policija bo o njem vprašala nekaj policij v sosednjih državah. Ni izključeno, da tega možakarja išče kakšna policija. Možakar je bil tudi v veliki zadregi, ko so ga vprašali, po kaj je prav za prav prišel v Jugoslavijo, ko tu vendar nikogar ne pozna in nima nobenih zvez. O Prestavljeni električni kandelabri. Pretekle dni so na Jegličevi cesti vzdolž Sarabonovega vrta pred dvema letoma vzidane olktrične kandelabre za napetost žice, podrli in odstranili, mesto teh pa postivili v notranjosti imenovanega vrta močne, vlite železno drogove. Seveda bo treba zdaj raz-kopani asfaltni hodnik zopet »zalili«. 0 Pasja straža v mestni klavnici. V ljubljanski klavnici je priklenjenih čez dan pri ondotnih objektih pet močnih volčjakov inozemske pasme. I Ponoči so pa ti čuvaji prosti, da se neovirano gibljejo po dvoriščih. Vodice Evharistični križ. Na veliki petek zvečer, ko smo v cerkvi opravili običajne vsakoletne pobožnosti ob božjem grobu, smo v rimski procesiji z lučicami, tako lepi in tako veliki, kakor je še ni bilo v Vcdicah, prepevaje evharistične pesmi in na čast križu, šli v četverostopih skozi vas pred križ, ki je postavljen na razpotju cest. K prisrč ii pobožnosti ni prihitela samo vsa župnija, tudi iz sosednjih župnij je prišlo prav veliko ljudi, zlasti mož in fantov. Križ je prav pomenljiv. Narejen je iz hrastovega lesa, 6.80 m visok in umetniško izdelan. V sredini križa je kelih in hostija, od znotraj električno razsvetljena. Globok vtis naredi po noči na popotnika, ko zagleda žarečo belo hostijo in zlatožareč kelih, kakor bi skrivnostno sama stalo v zraku, ker se križ zaradi temne barve v temi ne razloči. Po dnevi pa se vidi zlatoobrobljena hostija in zlatoobrobljen rumen kelih. Pravilno je pojmoval to znamenje oni, ki je rekel, da kelih in hostija nista samo kažipota proti naši nebeški domovini, ampak tudi kažipota srečnega zemeljskega življenja. Po volji faranov bo lo znamenje stalno tukaj in vse noči razsvetljeno, ko je tukaj razsvetljava naravnost potrebna iz javnih ozirov. Pred simbolom vere smo se zbrali na ta skrivnostni večer velikega petka. V krasnem, globoko zasnovanem govoru nam je dr. Mihael Krek razlagal pomen križa, kelilia in hostijc, poda! ženam, možem, dekletom, mladini in posebno fantom, vsakemu stanu posebej krasne nauke in navodila za čednostno življenje. Pet četrt ure dolgi govor nam je kar prehitro minul. S himno »Povsod Boga« se je zaključila slovesnost blagoslovljenja križa. Križ pa naj bo s hostijo in kelihom trojni s'mbol in trojni opomin k farni skupnosti in k življenju iz vere. Lepo sliko stanovanjske zavednosti je podalo včeraj popoldne trgovstvo iz obeh mariborskih po-litičnih okrajev, ki se je udeležilo v izrednem številu občnega zbora Združenja trgovcev Maribor-okolica. Združenje jc številčno med najmočnejšimi v Sloveniji, pa tudi po svojem vzornem gospodarstvu spada med najboljše stanovske organizacije. Občni zbor je vodil predsednik Janko Kostajušek, ki ie skupno s tajnikom podal izčrpno poročilo o delovanju v minulem poslovnem letu. Uvodoma so zborovalci počastili spomin blagopokojnega našega vladarja ter se spominjali šest umrlih članov, nato pa je predsednik našteval težave, ki, ovirajo razvoj (rgovine v mestni okolici. Krošujarstvo, šušmarstvo, prevelike davčne obremenitve, nelojalna konkurenca med Šmarnične pobožnosti V stolnici: Majniška pobožnost, tako priljubljena vsem vernim Mariborčanom, se začne v stolnici prihodnji torek zvečer in so vrši ves mesec majnik v sledečem redu: zjutraj ob 0 blagoslovila sv. maša pri 'glavnem oltarju, ob koncu se molijo lavretanske litanije. Zvečer ob pol 19, se moli skupno sv. rožni venec, ob tričetrt na 19. litanije s sv. blagoslovom, ob 19 majniška pridiga in po pridigi vsakikrat Marijina pesem. Ta red velja tudi za nedelje in praznike v majniku s to izpremembo, du je takrat blagoslovila sv. maša ob pol 7. V frančiškanski baziliki: V sredo ob 6 slovesna služba božja za uvodni začetek priljubljenih šmarnic. Vsak večer ob 18 bodo v baziliki šmar-nico za mladino. Najprej pesem, potem kratko či-liinje, litanije z blagoslovom, Marijine pesmi. V sobotah in pred praznikom pele litanije. Ob nedeljah ob 15, v soboto ob pol 15 pevska vaja v pevski sobi. Mladina, pridi kakor lani, tudi letos v velikem številu k Majniški Kraljici. Magdalenska župna cerkev: Šmarnice bodo zjutraj in zvečer. Zjutraj začetek ob četrt na 6, zvečer pa ob 7. □ Največja prireditev v maju bo gotovo koncert »Maribora« dne 8. maja zvečer, pri katerem sodelujejo odlični solisti: ga. Lovšetova, ga. Bernot Golobova in g. Marijan Rus, nadalje orkester Glasbene Malice in vojaška godba. Izvajali bodo Satt-nerjevo Oljki, ali solo iz oratorija Mesija in Dvor-šakov Te Deum. Koncert se vrši v korist spomenika kralja Aleksandra I. Zedinitelja. □ Držite se zapiralne ure. Mestno poglavarstvo prejema čimdalje pogosteje prijave, da se mnogi obrtniki in trgovci ne drže predpisanih zapiralnih ur. Uradno so bile ugotovljene hude kršitve tozadevnih zakonitih predpisov. Mestno poglavarstvo opozarja, da se bo zanaprej vsako prekoračenje predpisane zapiralne ure strogo kaznovalo ter se ne bodo upoštevali nobeni izgovori. □ Majniški izlet na Pohorje priredimo v nedeljo v slučaju lepega vremena. Zbirališče ob 6 pred Veliko kavarno na Glavnem trgu, odkoder gremo k Mariborski koči. Začetkom maja so izleti na Pohorje najlepši, ko se odene gozd v novo zelenje in je vpliv sončnih žarkov najučinkovitejši. □ Smrt znanega gostilničarja. V nedeljo dopoldne ob 10 je umrl v Spodnjem Radvanju zidarski mojster, posestnik in gostilničar ;{. Anton Moste. Njegovo gostilno poznajo posebno smučarji in obiskovalci Pohorja. V mariborski okolici, zlasti v Radvanju. je postavil pokojni veliko hiš. Pogreb bo danes popoldne ob pol 4 iz hiše žalosti na rad-vanjsko pokopališče. Naj počiva v miru. □ 10 odstotno znižanje mezde. V predilnici tekstilne tovarne Zelenka in Comp. se je delo že pričelo, v tkalnici se pa prične 3. maja. Kakor smo že pri odpustu delavstva domnevali, da sc bo izvršila pri ponovnem sprejemu kaka izprememba, tako se je ludi zgodilo. Podjelje je znižalo v predilnici vsem delavcem mezdo za 10 odstotkov. Povprečna mezda najboljših delavcev je bila dosedaj 3.50 na uro, večina je zaslužila zaradi raznih ocliegljajev še dokaj manj. □ Novosti v gledališču. Mariborsko gledališče pripravlja veseloigro madjarskega pisatelja Bus-Fe-kete »Trafika« in Nedbalovo opereto »Poljska kri«. □ Mrtvec ob cesti. Med Hočami in Slivnico je našel v nedeljo popoldne neki avtomobilist poleg cesfe negibno ležečega mladega človeka, ki je močno krvavel iz ust in nosa. Poleg njega je ležalo kolo. Ležeči je bil že mrlev ler je avtomobilist skraja mislil, da gre za nesrečo, ko pa je opazil v desnici ležečega samokres iil v sencu rano od strela, je vedel, da gre za samoumor. Obvestil je orožnike v Hočah, ki so odredili prevoz (rupla v mrtvašnico. V mrtvecu so spoznali 24 letnega krojaškgea pomočnika Branka Lovrika iz Maribora. Dopoldne se je mudil v Razvanju, kjer je v Lebejevi gostilni ves čas pisal. Nato jc oddal pisma v nahrbtnik, sedel na kolo ler se odpeljal proti Hočam v smrt. □ Ropar v hišni veži. Razburljiv dogodek je doživela v noči od nedelje gospa Aignerjeva, ko se je vračala v družbi prijateljice Golčmanove domov v Židovsko ulico. Ko je odklepala hišne duri, je planil iz temnega skrivališča proti njej neznanec, članstvom, so glavne hibe. Položaj trgovca v oko lici mesta je mnogo težji, kakor onega na podeželju, tudi zaradi tega, ker večina prebivalstva krije svoje potrebščine v mestnih trgovinah. Združenje šteje J57 članov z 48 pomočniki, 40 pomočnicami, 21 vajenci in 19 vajenkami. Kljub krizi je število članov napredovalo, prijavljenih je bilo lani 37 novih obrti, odjavljenih pa 22. Združenje vzdržuje v Mariboru lastno trgovsko nadaljevalno šolo, ki jo je obiskovalo 26 učencev. — Gospodarski položaj je ugoden; imetje znaša 148.240 Din. Na pradlog člana nadzorstva je dobilo vodstvo soglasno razrešuico, na kar se je vršila kratka debata o vprašanju novoletnih koledarjev. Občni zbor, ki se je začel ob 14, je trajal v najlepšem redu do 16. ure. jo zgrabil z roko za vrat, z drugo pa poskušal polastiti se ročne torbice, v kateri je bilo nad 1000 dinarjev denarja. Gospa se je roparju krepko postavila v bran ter začela obenem na vse grlo klicati na jx>moč. Pogumen nastop iu klici na pomoč so roparja oplašili, da je jadrno pobegnil. Celje & »Celjski Zvon« v letu 1934. V soboto zvečer ,je bil v Domu v Samostanski ulici redni letni občni zbor pevskega društva Celjski Zvon. To mlado pevsko društvo si jo v kratki dobi svojega delovanja pridobilo sloves društva, ki z vso resnostjo goji glasbeno umetnost. Pod vodstvom pevovodje g. prof. Mirka Močana .je pevski zbor Celjske-gji Zvona dokazal, da bo dosegel v bodočnosti še velike uspehe. Bistvo delovanja Celjskega Zvona ,jo bilo v neprestanih vajah, katere je imel zbor skozi vse leto. V teh ne-številnili urah je zbor s svojim pevovodjo krepko gradil na stavbi glasbene umetnosti. Ti večeri, v katere so pevci in po vo vodju položili mnogo truda in dela, moremo z mirnostjo trditi, da so prinesli polno uspehov. Zbor .je nastopil skupno z drugimi z Ilandel-lovini oratorijem »Mesija«, ki ga je izvajal na evharističnem kongresu v Mariboru, meseca marca. Takoj nato je začel zbor s slovenskimi pesmimi iu mogočno rusko glasbo. Na veliki petek pa jc nastopil s Tomčevo skladbo Sedem besed, s čemer je zbor dokazal. da resno goji tudi cerkveno glasbo. To so bili trije večji nastopi Celjskega Zvona v dobi enega leta. Omeniti pa moramo še sodelovanje pri različnih drugih prireditvah in proslavah: cerkveni koncert pri kapuci-nih, akademija Jadranske straže, žalna svečanost za pokojnim kraljem, petje na dan Vseh svetnikov na pokopališčih, Slomškova proslava in božičuiea Vincencijcve konference. Društvo je tudi v stalnih stikih s Pevsko zvezo, v kateri je včlanjeno. Društveno finančno stanje ,je zadovoljivo. Tudi arhivarka je poročala, da je arhiv precej dobro založen z notnim materijalom. Pri volitvah je bil izvoljen novi odbor s predsednikom g. Fr. Jeričem, ravnateljem Ljudsko posojilnice na čelu; podpredsednik je g. J. Jurač, strojnik v Mohorjevi tiskarni; tajnik g. K. Kompan, uradnik Ljudske posojilnice. blagajnik g. Ciril Debeljak, uradnik Mohorjeve tiskarne; arhivar g. Tone Vrabl. Dosedanji predsednik g. Močan, ki si je pridobil za dosedanje društveno delovanje velikih zaslug, je bil izvoljen v nadzorni odbor. Sedaj študira zbor resno gradivo za nastop na evharističnem kongresu v Ljubljani. er Šmarnične pobožnosti v celjskih cerkvah. V sredo, dne 1 .maja se začno v vseli celjskih cerkvah šmarnične pobožnosti. Pri oo. kapucinih in pri Sv. Jožefu bo majniška jjobožnost. vsak dan ob 5 zjutraj, v opatijski cerkvi zvečer ob pol 8 najprej govor, nato litanije Matere Božje. V prvi polovici meseca majnika se bo pri govorih obravnavalo o Marijinem češčenju, v drugi polovici pa o presv. Evharistiji, kar naj bo obenem priprava za evharistični kongres. V Marijini cerkvi bo pobožnost vsak večer ob 7. & Vlom pri Jugolesu pojasnjen. Po veliki noči smo poročali o predrznem vlomu in tatvinah dragocenih rezil pri tvrdki Jugo-le.s v Celju. Sedaj se je ugotovilo, da je bilo ukradenih 8 žag v vrednosti 8000 Din. Vodji kriminalnega oddelka celjske policije gosp. Zavcu se je posrečilo v soboto razkriti to lopo zadevo. Zvedel je, da jc bilo tako rezilo prodano nekemu Žagarju mod Celjem in Konjicami iil da je tisto žago prodal 32-ictni pos. sin Anton M. iz Trnovelj. V soboto zvečer je g. Zavet; Antona M. doma aretiral. Fant je najprej vse tajil, ko se jo pa peljal v spremstvu z avtomobilom v Celje, jc priznal tatvino. Kulturn« obzornik Evharistične šmarnice Ljubljana, 1935, str. 356. Pripravljalni odbor za evharistični kongres jc »za evharistično leto 1935« izdal posebne šmarnice, posvečene tej največji skrivnosti naše vere Sv Rešnjem Telesu, ki je osrednja misel naše veroizpovedi vse katoliške liturgije. V Njegovem imenu se je torej začela duhovna obnova verskega življenja pri nas. Srečna je bila misel prirediteljev, naj bi mesec maj s svojimi slaroslavnimi šmarnicami pripravljal naše du5e na veliko evharistično slavje, ki ga svojemu Bogu, pričujočemu v svetem Rešnjem Telesu, pripravlja naša dežela, s tem, da ob Njem, kol »mikrokozmuc vse naše religije, obnovimo vse prvine našega veroizpovc-danja. In zato te šmarnice niso delo enega pisatelja, temveč plod najboljših naših bogoslovcev, ki so od vseh strani osvetilili to sveto skrivnost. V početku govore šmarnice o najstarejši zvezi med češčenjem sv. R. T. in češčenjem Marijinim ter o evharističnih kongrcaih sploh (Turk), o veri v zakrament (Košmerlj), o njega dogmalični skrivnosti (Fabijan) ter o zgodovini« sv. R. T.: njega staro-zakonskih prispodobah manj in velikonočnem ja^njetu (Slavič) ter o novozakonskih obljubah in. postavitvi sploh (Snoj); o starokrščanskih simbolih in današnjih imenih (Dostal); o prvih obredih (Fr. Ušeničnik) in prvih mučencih (Lukman) ter o prvih zmotah (Odar). To bi bile nekako dogmatično-zgodovinske »študije«, ki so jih napisali strokovni bogoslovci, da pokažejo vire, odkod je Cerkev zajelo vero v sv. E, T., kje sloni ta živa vera, ki rodi mučenike, in kako je sila krivovercev ni uničila, — Nadaljnji majski dnevi so kontemplativnega značaja, ki naj v nas pokažejo načine češčenja sv. R. T. (Žerjav), na zvezo s Cerkvijo in na sv. R. T. kot pospeševatelja cerkvene edinosti (Grivec), na žarišče misijonskega žrtvovanja (Ehrlich), navdih umetnosti (Kimovec), in središče sv. maše (Fabijan). Škof Rozman govori o duhovništvu Kristusovem, drugi zopet o duhovniških šolah (Potočnik) in o sv. R. T. v dušnem pastirstvu: o obhajilu — viru življenja (Fajdiga), o cerkveni zapovedi vel ko-nočnega obhajila (Klinar), o pripravi in zahvali zanj (Koretič), o pogostem in vsakdanjem obhajilu (Jaklič), o obhajilu za otroke (Demšar) ter o sv. popotnici (Klinar). Sv. R. Telo pa ima tudi svoj sociološki vpliv na človeka v družbi, na družino (Tcrčelj), na družb-o sploh, ki ji ustvarja največjo vez ljubezni, je obramba trudnim in zapuščenim (Ahčin) in izmirilev naroda (Ujčič). Zadnji šraar-nični dnevi pa so posvečeni sv. R. T. in človeškemu trpljenju (Finžgar) ter veselju (Aleš Ušeničnik), zaključek pa Zakramentu kot poroštvu častitljivega vstajenja (Opeka). Tako so letošnje šmarnice nekaj izrednega in prvovrstnega, ki bodo privlačile seveda najbolj inteligentne vernike. Ob duhovnikovi razlagi pa bodo deležni njih bogastva ludi najširše plasti naroda. Ob sv, R. Telesu se bodo vsem odprle globine katoliškega verovanja, njega temelji, ki so za večnost postavljeni, kar bo tudi utrdilo vero v naših srcih, obenem pa jo poživilo, da bo prerojena in rešena vsakršnih dvomov na novo zaživela v čistem, prakt čnem kntoličanstvu. In taka verska obnova ie cilj in aamcu evharističnega kongresa, ki ga lepe letošnje šmarnice približajo srcu. Sicer pa je knjižica lako notranje bogata na mislih in zgodovinsko - znanstvenem gradivu, ter živem religioznem življenju, da izgublja znak majskih prigodbic ter se označuje kot bogoslovni almanah o najsvetejši katoliški resnici — sv. Evharistiji ter tvori važen donesek naši bogoslovni književnosti. td. Hergišicj Strani i domači Izvanredno izdanje Matice Hrvatske. Zagreb, 1935. Str 192. Matica Hrvatska jc zopet izdala novo delo, iu sicer zbirko feljtonov znanega literarnega delavca in publicista dr. I. Hergešiča. Čeprav knjiga nc prinaša ničesar izrednega in ludi ne posebno novega — saj sta od vseh 40 feljtonov samo dva prvič objavljena — ima vendar svojo vrednost in pomen, zlasti v tem. da nam pokaže uspeh desetletnega dela in razvoj pisatelja, ki je šel zvest znani Keyserliti-govi maksimi, da najkrajša pot do samega sebe vodi skozi svet. od tujega k domačemu. Po predmetu, o katerem govori, je Hergešičeva knjiga silno pisana in raznovrstna. Govori o Puškinu in nam poda nekaj značilnih črt iz njegovega življenja iil ustvarjanja ter njegove sledove v hrvatskem leposlovju (posebe proslava slolelnice P. rojstva 18991); slika nam življenjsko žak>igro Lenaua, »pesnika jeseni : kramlja o pismih gospe de Sevigne, o simbolistu in zapoznelem roniaiiliku E. Bourgesu, o umetniški karijeri in pomenu M. Gorkega (tudi odmev pri Hrvatih), o pisatelju iu bojevniku Blascu Ibanezu, o D. G. Roseltiju, začetniku »prerafaelit-ske šole- na Angleškem. Črta nam življenje in delo skeiMič"ec;i iu pesimističnega prola F. Keyserlini?a, razvoj Ibsena kol dramatika, pesniški pojav modernista in futurista Apollinairea, Taineov scienti-zem in tragična nasprotja v njegovem znanstvenem sostavu, Wedekindovo drainatsko delo in prizadevanje, Edmonda Rostanda in skrivnost njegovih gledaliških uspehov, jx)ezijo in umetniški nazor Fr. Jamrnesa, rusko »moderno« (dekadenco) in njenega očeta [lesnika Baljmonta, H. von Hofmansthala, »klasika z romantičnim srcem«, dramatsko snovanje G. de Porto-Richea, Walterja Scotta in njegov vpliv v leposlovju, fSerstcvensonovega in Jelušičevega »Don Juana«, Edgarja Wallacea, »kralja detektivskega romana«, romantičnega idealista Holandca Fr van Eedena, pesnika in posebneža Štefana Georgea. V članku, ki je jx>svečen 100 letnici francoske romantike, se ustavlja zlasti ob Parafovi »Antologiji romanlike« in ]xmdarja nekatere neminljive elemente romantičnega gibanja. Dva listka sta namenjena »vojni« literaturi, predvsem francoski, nemški, an gleški iu ameriški, eden potepuhu Fr. Villonu, prvemu francoskemu modernemu pesniku, ki spada med največje lirske talente sveta, eden okullistične-mu piscu Gustavu Mevrinku, ki je s svojimi deli vzdignil »mistično nevihto«. Dalje piše Hergešič c Beauinarchaisjevem diletantskem revolucionarstvu, ki se kaže tudi v njegovih dramah, o italijanskem dramatiku in pripovedniku L. Pirandellu. o ijube ženski zgodbi Byrona z lepo Hrvatico Margarito, o Slrindbergu iu njegovem negativnem gledanju na ženo (zlasti v »Knjigi ljubezni«), o značaju in pomenu Francoske akademije, o modernem ličarju pesniku Lauru de Bosisu in o Paulu Valeryju, kateremu jx) pravici zameri, da izdaja svoja dela v lako omejenem številu in tako draga, da so dostopna le redkim izbrancem in denarnim mogotcem! (Ali je lo domrdrrnriin^lV TV* h« bil* »tili^i« »ri".' untAH« ■ i« --. Li>> - lUjvi.., mvu j,. Zločin na Bogenšperku Litija, 20. aprilu. V nedeljo zvečer so ljudje opazili, da se vali iz kleli gradu Bogenšperk pri Litiji dim. Takoj so poklicali upravnika gradu g. Drotenika, ki se je mudil v Šinurtnem. Pod Drofenikovim vodstvom so ljudje odšli v klet, kjer so našli nekaj tleče slame, ki se zaradi pomanjkanja zraka ni mogla vneti. Tlečo slamo so potlačili. 2e v nedeljo popoldne bolj proti večeru, ko je bil ogenj že bolj odkril, pa so ljudje opazili, da je izginila oskrbnica graščine 69 letna kuharica Marija Tomažinova, doma iz Šmartnega. Ljudje so klicali Tomažinovo, ki pa se ni od nikoder oglasila in tudi vse iskanje ni pomagalo nič. Ljudje so zaslutili, da je Tomažinova nemara postala žrtev strašnega zločina. Obvestili so litijske orožnike, ki so davi pod vodstvom litijskega sodnika dr. KarlovSka prišli ler izvršili obsežno preiskavo. V kuhinji, kjer je Tomažinova običajno bivala, so našli še juho in pečenko, ki si jo je Tomažinova pripravljala zase. Iz kuhinje pa jo vodila krvava sled v predsobo, nato po stopnicah navzdol v klet, iz prve kleti je vodila sled v drugo in iz te v tretjo. Ko so preiskovalci prišli v drugo klet, so že začuti iz tretje kleti lahno stokanje. V trelji kleti se nahaja vodnjak in poleg vodnjaka mala kamrica. V tej kamrici je ležala Tomažinova nezavestna in močno ranjena. Napadalec, ki je Tomažinovo napadel v kuhinji, je svojo žrtev vlekel daleč naokoli v to skrivališče. V tretji kleti je tudi snoči gorelo in je sedaj že dokazano, da je zločinec hotel zažgati slamo in lesene police za jabolka v kleti, da bi truplo zgorelo in s tem ludi vsa graščina ter bi tako zabrisal sledove svojega krvavega dejanja. Dokazano je ludi, da je hotel še enkrat zažgati graščino, namreč v podstrešju, pa ludi tam mu ni lo uspelo. Zločinec je torej nameraval uničiti življenje Marije Tomažinove in zažgali zgodovinski irrad Bogenšperk, na katerem je pisal Valvazor, čigar last je bil nekoč in ki vsebuje še sedaj vse polno spominov na Valvazorja. Poleg človeškega življenja bi zločinec imel na vesti še ogromno škodo. Grad je last kneza VVindiseligratzu. Zanimivo je, da je zločinec skušal sledove krvi v kuhinji zabrisati, zadnja vrata v treljo klel pa je zabil z žeblji. Ze ko so Tomažinovo že pogrešali, je domači hlapec osumil nekega mladeniča zločina. Ko so Tomažinovo prenesli na sveži zrak, je prišla k zavesti. Takoj so telefonirali v Ljubljano po reševalni avto, ki je kmalu prišel. Tomažinova je sodniku in orožnikom povedala, kdo jo je napadel. ,le to neki 18 letni Leo Z., ki je bil svojčas zaposlen kot sel na graščini Bogenšperk, pa jo bil odpuščen. Nekoč je namreč zahteval od Tomažinove, naj 111 it odstopi za neko maškarado nekaj zgodovinskih oblačil iz knezove garderobe, čemur pa se je zvesta Tomažinova uprla in to povedala kneglnji, ki je fanta takoj odpustila. Od tedaj je fant silno zasovražil Tomažinovo. Tomažinova je izpovedala, da je napadalec v nedeljo dopoldne nepričakovano prišel v njeno kuhinjo ter jo brez besede napadel z britvijo. Najprej jo je urezal z britvijo v desno stran vrata, nato pa jo z britvijo pričel po glavi skalpirati ter ji je razrezal vso kožo. Tomažinova, ki jo že stara iu slabotna, se ni mogla braniti. Napadalec je Toinažinovi rezal glavo s tako silo, da si je pri tem zlomil britev. Nato je pograbil poleno, ki ga je prinesel s seboj ter jo pričel neusmiljeno lolči po glavi. Pa to mu še ni bilo dovolj, nato ji je namreč z okrnelo britvijo dvakrat prebodel desno roko. Ko je mislil, da je že mrtva, jo je zavlekel v klet ter jo pustil tam, misleč, da bo truplo zgorelo z graščino vred. Hes čudež je, da je uboga starica ostala pri življenju, ko je vendar 24 ur ležala v zatohlem prostoru napol nezavestna in krvaveča. Pogled nanjo je bil strašen. Prvo pomoč ji je nudil zdravnik dr. Ukmar, ki je tudi dal poklicati reševalni avto. Njeno stanje je precej resno, vendar je upati, da bo kljub svoji visoki starosti okrevala. Litijski orožniki so se takoj nato odpeljali v Zagorje, da aretirajo mladega zločinca. Koledar Torek, 30. aprila: Katarina Sienska, devica; Jožef Ben. — Ta mesec je dan zraslel od 12 ur 34 minut za 1 uro 24 minut na 14 ur 3 minule. Novi grobovi "t" V Ljubljani je po daljši bolezni umrl bivši zidarski mojster Franc M e k i n c. Pogreb bo danes popoldne ob pol 3 izpred mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu, Naj počiva v miru! ■j" V Ljubljani je v častitljivi starosti 83 let mirno v Gospodu zaspal g. Ignacij L a m p i č , sodni pis. višji oficijal v pokoju. Pogreb bo danes ob 5 popoldne. — V splošni bolnišnici je umrla ga. Marija V a š i č , soproga drž. uslužbenca. Pogreb bo v sredo ob pol 3 popoldne. — V splošni bolnišnici je umrla tudi ga. Marija Svetic, vdova sprevodnika bivše juž. žel. Pogreb bo v sredo ob 5 popoldne. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Poroka. Gosp. Bogdan Radica, ataše za tisk pri Društvu narodov v Ženevi, znan tudi pri nas v Ljubljani, kjer je nekaj semestrov študiral umetnostno zgodovino na naši univerzi, se ie poročil v Ženevi z gdč. Nini Ferrero-Lombroso, hčerko znanega italijanskega zgodovinarja Gugiclma Ferrera in pisateljice Gine Lombroso. Za priči sta bila generalni konzul Petrovič kot namestnik šefa pres-biroja in prof. Rappard, predsednik instituta visokih internacionalnih ved v Ženevi. Med številnimi čestitkami sta novoporočenca prejela tudi čestitke Nj. kralj, Vis. knesa-name-stnika Pavla, predsednika vlade Jevtiča in grofa Sforze. Ostale vesti — Avstrijski konzulat v Ljubljani o priliki državnega praznika zvezne države Avslrije dne 1. maja ne uraduje. — Za romanje na Trsat s posebnim vlakom iz Ljubljane čez Zidani most—Zagreb dne 18. in 19. maja, s katerim je združen izlet po morju v meslo Krk na otoku Krku, sc je do sedaj priglasilo čez 400 romarjev. Vsi priglašeni, ki ste zares namenjeni z nami, upoštevajte našo nujno prošnjo: pošljite do 3. maja denar vsaj za izkaznico (40 Din), da bomo vsaj približno vedeli, koliko nas bo, ker moramo do 5. maja naročiti ladjo. Ostalo vsoto boste lahko plačali do 12. maja. — C'e bo že 1 .maja plačanih 400 izkaznic, bomo že 5. maja lahko v Slovencu naznanili, koliko manjši bodo stroški potovanja od sedaj določene vsote 155 Din. Na mnoga vprašanja sporočamo, da je polovična voznina do posebnega vlaka — to je do Ljubljane, oz. do Zid. mosta — že dovoljena. Kdor gre z nami, naj se takoj priglasi. Podrobna pojasnila v listu »Po božjem svetu« dobi vsakdo zastonj. — »Sveta vojska«, Ljubljana, Vrazov trg 4. (iSentpeterska vojašnica). — V boj proti boleznim in škodljivcem kulturnih rastlin! Skoda, ki jo povzročajo razne bolezni in škodljivci kulturnih rastlin, se še premalo upošteva. Proti vsem tem je treba izvesti boj z združenimi močmi, ker le v složnem delu je moč in uspeh. Zato se pozivajo vsi, ki se za to zanimajo in ki bi hoteli pri tem sodelovati, da to javijo banovinski kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru, Vrbanova 33. Iz lastne pobude bi naj poročali o zadevnih opazovanjih in bi pošiljali obolele rastline ali njih dele in ludi živalske škodljivce zavodu v preiskavo. Za vse take preiskave se ne plačuje nobenih pristojbin in tudi dopisov ni treba kolkovati. — Pod jadranska zastavo za našo mladino. — Jadranska straža priredi letošnjo jesen v Ljubljani četrti kongres, katerega se bo udeležilo člansivo iz vseh krajev Jugoslavije, kar pomeni veliko manifestacijo za Jugoslavijo in njeno morje. Pri tej priliki bo razvil ljubljanski oblastni odbor svojo društveno zastavo; s to slovesnostjo želi povda-riti, da naj se pod novo zastavo krepe vrste jadranskih stražarjev in njihova pomorska zavest, pripelje pa naj ta zastava na morje tudi čim več ubožne, zdravja potrebne dece, ki jo bosta duševno in telesno okrepila morje in soince. V ta socialni namen bodo kovani posebni spominski uvrstil tudi šest člankov o domačem leposlovju: o Andričevi »Zabavni biblioteki«, o Nazorjevih prevodih U- Ileineja, o značaju Domjaničeve lirike, o največjem današnjem hrvatskem pesniku Tiuu Ujc-viču, o Augustu Šenoi (ob knjigi pisateljevega sina Milana Šenoe: »Moj otac«) in o novelistiki Slavka Kolaria (»Ili jesmo ili nismo?«), ki ga šteje med najboljše hrvatske humoriste. Največja odlika Ilergešičcvili ieljlonov jc prijeten, da, naravnost zapeljiv in omamen slog, ki bo pripravil marsikoga, kateri ne bi prebral suhoparne slovstvene zgodovine, da bo vzel v roke te no-velistično pisane feljtone. Sicer bo morda kdo drugi pisatelju zameril prav to in pa šc pomanjkanje ležkega znanstvenega aparata; kdor ve, kaj je felj-ton, mu ne bo. Vendar pa bi bilo silno zanimivo in poučno, primerjali Marakovičeve »Nove pripovje-dače«, ki jih je preti šestimi leti izdala Jcronimska družba, s Hergešičevimi »Stranimi i domačimi«: Marakovič piše svoje kritične študije z epično mirnostjo in širino, Hcrgcšič svoje feljtone dinamično in zgoščeno. Duhovito kramlja o najraznovrstnejših literarnih pojavih in zna povsod najti kakšno značilno mikavnost in lepoto, ki je vredna spomina. Škoda je le, da ni v knjigi več slovanskih avtorjev! Poleg šestih Hrvatov edino še trije Rusi — in niti enega Poljaka, Čeha (Bfezinal), Slovaka ali Slovenca. To je odločno premalo! Tudi niso vsi članki enako vredni in bi bil mogel pisatelj marsikaj brez škode izpustiti ali pa zamenjali s čim boljšim. Vendar pa delo tudi v sedanji obliki razodeva avtorjevo splošno leposlovno izobrazbo, načitanost in široko kulturno obzorje, zlasti še v romanskem in germanskem leposlovju. Če bi bile knjigi dodane šc značilne podobe predstavljenih avtorjev, bi bila še mikavnejša in bi si osvojila še več prijateljev- J. Gregorič DELOVNI NAČRT JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE LETA 1935. Vestnik Jugoslovanske knjigarne, ki naj bi vzdrževal zvezo med založnico in naročniki, je začel izhajati (št. 1} ter posnemamo iz njega, da bo ta naša največja izdajateljica knjiji letos v sledečem redu izdajala napovedane knjige: Leposlovne knjižnice prva knjiga (Kaye-Smith, »Konec rodbine Alard«) bo izšla junija, druga (Lagerlof, »Klara Gulleborg«) julija, tretja jKuku-čin, »Hiša v bregu«) septembra, in četrta (Dickens, »David Copperfield« I) decembra. — Zaostala »Kristina, Lavransova hči« 111, S. Undsetove, izide v maju. Ljudske knjižnice prva knjiga bodo Dorgele-sovi »Leseni križi«, ki izidejo meseca maja. Naslednja knjiga, Svenssonovo »Mesto ob morju , izide junija, Sienkiewiczevih .Križarjev« II. del bo izšel septembra, G. Deledde »Golobi in jastrebi« pa noivembra. Domači pisatelji bodo zastopani najprej v VI. zvezkom Levstikovega -Zbranega dela«, ki izide julija, v novembru izide drugi zvezek Bevkovih izbranih spisov (»Kresna noč in druge povesti«). Kosmos bo dal letos naprej Fcrsman-Žurgovo »Življenje kamnov«, nato pa ing. Mattanovicha »Elektrotehniko« II. del; prvo izide julija, drugo avgusta. Decembra pa izide dr. Bohinca »Naša zemlja«. — Oba zaostanka iz te zbirke, Sleletova »Umetnost zapadne Evrope« in Koblarjevo »Slovensko slovstvo« I izideta — prvi mesena julija, drugi meseca decembra. žrebljički, njihov čisti doprinos se bo »tekal v | navedeni mladinski sklad. Oblastni odbor bo nastopne dni povabil s posebno okrožnico naše rodoljubno občinstvo, pridobitne kroge in drugo sloje, da sc blagohotno odzovejo tej akciji. Na razpolago bo več vrst spominskih žebljičkov in j sicer zlati po Din 100.—, srebrni po Din 50,— in i bakreni po Din 25.—. Ti žrebljički bodo zabiti I deloma v praporov drog, deloma pa v poseben slavnosten ščit. Zabijanje žrebljičkov bodo opravili ob kongresnih dnevih dobrotniki sami ali pa po svojem zastopniku, v kateri namen bodo pre-jeli po vplačilu odpadajočega zneska za žrebelj I posebno izkaznico, ki jih bo opravičevala do slovesnega akta. Naj ne bo nikogar, ki bi prezrl lo povabilo in pripomogel s svojo darežljivostjo do ( čim lepšega uspeha. — Prepovedan, oziroma dovoljen tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je jjrepovedauo uvažati v našo državo in razširjati v njej koledar »Deutsch-ungarischer Familien Kalendar 1935«, ki je izšel v Chicagti. dalje list »Argentinske novine«, ki izhajajo v Buenos Airesu in knjigi »Private Zirkel-Vcrjioiite Kunst« ter >Des Weibes Reize«, ki sta izšli v Leipzigu izpod peresa E. Buclinerja. — Služebne novine št. 92 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu pre|3ovedalo razširjali št. 2 lista »Alma Mater«, ki se tiska v Zagrebu. — Dovoljeno pa je prodajali list »La Volontd«, ki izhaja v francoskem jeziku v Solunu. — Drzni- vlomilska tolpa. V preiskovalnih zaporih okrožnega sodišča v Ljubljani se nahaja sedemčlanska vlomilska in tatinska tolpa, ki je zadnje mesece kradla po Ljubljani, okolici in po Dolenjskem. Člani so se spravili tudi na ponarejanje kovanega denarja. Glavar te tolpe je mladi potepuh in klatež Lojze Zakrajšek, z Ravnika na Blokah. Tolpa je nakradla raznega blaga za 10 tisoč Din. član le pestre družbe je bil ludi Jože Benčina, ki se je spravil na ponarejanje kovanega denarja po 2, 10, 20 in 50 Din. Kovance je delal | iz cina in svinca. S svojimi tovariši je spravil pre-| cej tega denarja v promet. Opeharili so v prvi ! vrsti branjevce in trafikante. Denar so menjavali i tako proti večeru. Sodna preiskava proti njim je sedaj končana, sestavljena je obtožnica in kmalu pride ta družba pred sodnike malega senata. — Našička afera meseca maja. Osješko okrožno sodišče je odredilo, da se bo obravnava glede »na-šičke afere« to je proti dr Velizarju Grginu, bratoma Adolfu in Filipu Schlesingerjii, baronu Guttmannu in drugim vršila dne 9. maja pred malim senatom okrožnega sodišča. — Hudo kaznovana vasica. Monopol, oblasti so te dni obsodile vasico Budžice pri Foči na kazen 750.000 Din, ker so vaščani tihotapili. Vasica šteje 13 hiš in 120 prebivalcev- Vse premično in nepremično premoženje vasice pa je vredno komaj kakšnih 60.000 Din. Večina prebivalcev te vasice bo morala torej v zapor. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 24. aprila ie objavljena »Odločba o pouku veronauka na strokovnih nadaljevalnih šolah«, dalje »Naredba o začasni vzporeditvi zvanj mestnih uslužbencev z zvanji in položaji državnih uslužbencev«, »Dopolnitev k pravilniku o postavljanji! poslovodij v rokodelskih obrtih, ki jih vodijo ! vdove«, »Pravilnik k naredbi o izpreinembah in do-] polnitvah naredbe o zaščiti kmetov«, »Pojasnilo o ocarinjanjti umetnih smol in izdelkov iz njih«, »De-| naturiranje špirita« in »Naredba o razdelitvi voda ' na libarske okraje«. | — Civilno letališče v Banji Luki. Oblastni I odbor »Aerokluba« v Banji Luki .je zbral po-' t,robna sredstva za ureditev civilnega letališča v Banji Luki V ta namen jc bila vo-tirana že vsota 500.000 Din. Banja Luka bo tako zvezana z letalsko progo Belgrad—Zagreb in Belgrad—Sarajevo—Zagreb. — V Služb« •.em listu kraljevske banske i uprave dravske banovine št. 32 .ie objavljena ! »Objavil glede razvrstitve avtobusnih potniških prog«, dalje »Oprostitev od plačila uvozne carine za turistično-propagandni materi- : ;jal ob uvozu iz Italije«, »Izdajanje odločb po ! gradbenem zakonu«, Odobritev carine prostega uvoza prečiščenega žvepla in žveplo-vega cveta«, »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin«. Organistom in cerkvenim zborom V smislu navodila g. knezoškofa ljubljanskega (C. Gl. št. 1-2 1935) priporočamo sledeče slovenske maše: E. Beran, Tri slovenske maše za mešani zbor z orglami; partitura Din 36, glas. a Din 5. Gerbič Fr., Slovenska maša sv. Frančiška Seraf. za mešani zbor; ! part, Din 10, glas. a Din 3. Laharnar 1., Vladar vesoljstva; maša za mešani zbor Din 6. Laharnar 1., Slovenska masa za mešani zbor Din 16. Mav Al., Slovenska maša Slomšku na čast; za mešani zbor; part. Din 10, glas, a Din 2. Sattner p. H., Sloven. maša »Kvišku srca« za mešani zbor; pati Din 24. glas. a Din 5. Sattner p. H., Belarjeva slovenska maša »Oče večni« za mešani zbor; part. Din Ki, glas a Din 4. Sattner p. H.. Miklošičeva slovenska maša »O sladka ura . za mešani zbor; part. Din 14, glas. ii Din 4. Tome M., »Stopi) bom k oltarju«, slovenska maša /.a mešani zbor: part. Din 20, glas. :i Din 4. Venturini Fr., Slovenska maša za mešani zbor Din 8. U U B L J A MI DRAMA - Začetek ob 20 Torek, :10. aprila: Zaprto. Sredu, 1. maju: Blodni i »/nji. Gostuje K. MiuMinir liiušek i/ Maribora, lied Sredu. OPliRA - Začetek ob 20 Torek, :i(l. aprilu: Prodana nevesta. Gostuje Bdi. Jaru llola iz 1'rago. Kad II. Svetla, 1. maja: Uoccacclo. Rod C. MARIBORSKO GLFDA1 JšCE Torek, 30. aprila: Kvadratura kropa. Hod H. Zadnjič. Sreda, 1. mala ul) 30: Prebrisani Amor. llcd A. četrtek, 2. maja: Z uprto. (ttadi konccrta Akademskega pevskega //bora,) JSazznanila tJubliana 1 (7ospoilarska stiska in osnutek franeotkega zakona o prisilnih dogovorili posameznih strok. O tej trma bo predaval drevi ob 19.45 v Ljubljanskem klubu g. Antohio Julliard, namestnik ge.neraluogH ravnatelju TPD v Ljubljani. , ,. 1 l'stopnice r.a Chopinov večer. katerega prircii Glasben« Malica v petek, 3. mnjn ob 30 v llnbndovi dvorani Glasbene Matice v Vegovi ilUci v proslavo 135 letnice rojstva slavnega skladatelja I-ridcriku Uio-pinu, so že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice Cene sedežem lil l>in. stojiš a po ."> Din. 1 Občni zbor slavističnega društva bu zaradi nastopili ovir šolo v nedeljo, ltl. maja oh lu v slovanskem seminarju na univerzi. . 1 Pravniški itlel. Društvo Pravnik priredi svoj letošnji izlet v nedeljo, 19. maja na goro Lisco (pri Z -danem mostu) in od lani v Sevnico. Odhod iz Ljubljane S prvini jutranjim vlakom do postaje Uri* in O'! lam peč ua goro I.iseo in liato v Sevnico, kjer lin v rostuvrae.il! Triglav »kupnu večerja Povratok i/. vi-ulee proti Ljubljani / večernimi vlaki. \ abini.i \ se člane, da se izlela v čim večjem številu •/. rodbinskim! člnn.i udeleže. 1'rijuvo za Izlet sprejema vratar j ust l Ano palače v LJubljani. — Odbor. I \atuo službo imajo lekarni': dr. Piccoll, 1 > i s. • va cesta Ii; mr. Hočevar, Celovška cesta 62. lil mr Gartus, Moste. 1 Kino Kodeljevo. Drevi ob 20 Amor lia vrvici (Magda Sehnciidcr, \VoU Alh. Itetty, Ida \Viisl), ,n lop. dopolnilni filmi. One znižano. 1 Kulturni vdsel; kutoliSke ajidjc iu frančiškansi,' župnijo vabi ua zadnji torkov sestanek oh S zvečer Predava g. dr. France KnifJe o delovanju katoliških misijonov. Pridite vsi! Radio Pmorami Radio Ljubljana} Itlcl (II <1. Ml illlJO"" •• šišič, Zagreb) 20.00 Voliv....... ,............ . nekaj zn vas — nekaj zares in r........ ' r: orkester, -nIo, plošč'-, rame« čiu«. poročila, spored Nekaj za mesto, mnaj >"-za špas (vesel aprilski večer: dijskl jnzz, harmonika itd.), v 22.311 Angleške plošče. Drugi programi f TOREK, 30. aprila, belgrad: 20.00 Koncert članov iia glaiba na ploSčah - BudimpeSta: 19.50 Konce.it •'1 30 Celo 32.35 Zabavna glasba 23.INI Ciganska glasba — l/ilan-TrsI: 17.20 Kazim glasba 20.J."i Simfonični konl-ort — Itim-bari: 20:4r> Simfonični koncert - Praga: 19 3a Maj v glasbi 20II.') Klavirski koncert 21.05 Pesnil 21.25 Gledališ-o leta 1035 — Brno: 20.05 Salonska glasba 21.25 Godalni kvartet - Bratislava: 20 50 igra -Figuro I"arSava: 20.00 Velikonočni zbori 21.00 Iz operet 22.1.) Lahka glasba — Berlin: 19.00 Komorna glasba 20.11 Orkestralni koncert - Konlgsberg: 19.25 Večerne pesmi 20 10 Titsii leta 1S07 21.15 Komorna glasba — Hamburg: 19.20 Ljudska glasba 20.10 Hamburg, svetovno pristanišče — Vratislava: 19 00 Pesmi in koračnice 20.10 Dati in imeli, igra po Froytagu 21.25 Beethovnove klavirske sonate — lipsko: 19 20 Frankfnrt 20.10 Berlin ■M IM) Ploš"e — K lihi: 19.1)0 Deklice pojo 20.10 Koncert del (aikovskega - Frank/url: 19.00 Zabavna glasba 11.15 Operet« Fatinica«, Sitppe — Slnltgart: 19. mi Aprilska glasba 20 15 Pester večer — Monakovo: lfl.20 , Komorna glasba 20 10 Spomladni pester vc'cr — V.n I rieli: 19.50 Lilndlerjl 21 10 Finski večer — Strašnimi'g: 1S.:W Pesmi 20.30 Humor v glasbi. Sa h Šahovski klub Scntpeler« jc odigral prijateljski modklubski mateh z šahovskim klubom v Si&ki Igrali smo dvakrat, in to na osem deskah. Borba jc bila zolo zanimiva in napota, kajti izgledalo Jo, da bode.reziiltal zelo tesen atl pa tudi neodločen. Potem, ko Jc v .lil šentpeter žo z 2:0, izenačijo Siškarji na 2:2. Ostalo štiri partije pa so tudi kazale na 2:2. Po zmagi Lim-boe-ka nad Goličem in Hrcitsa nad Cimpermauoui j'' »Unije 4:2 za Sontpeter . V ostalih dveh parUiJn.li pa so stali Siškarji močno na ziuogo. Toda prišlo jc drugač in z malo sreče smo ttuli te dve partiji odločili v svojo korist. Tako so, jo končalo prvo srečanje z rezultatom 0:2 za Šenlpetcr . Rovanžo pa smo igrali v Šiški. Siškarji so izmenjali dva igralca, medtem ko smo mi nas t op Ud /. islo postavo kakor prvič. Siškarji so Hoteli na vsali način, čc že nc zmagati, pa vsaj neodločen rezultat, kar se videlo tudi v partijah. Po skrajno uaipoti in ogorčeni borbi smo zmagali z 5 in pol proti 2 in pol. Ta dogodek nam priča, da so bo šahovsko življenje v Ljubljani po živilo, za kar je žo skrajni čas, kajti preteklo jo že nekaj let, odkar sc ka.i podobnega ni igralo. II. Evliarlsticnl kongres za Jugoslavijo Ribče pri Moravčah. Ob zasavski cesti, med Sv. Heleno in Hotičein, leži vas Ribče, ki spada v moravško župnijo. Tudi mi smo postavili lep spominski križ, ki naj nas spominja na evharistični kongres. V nedeljo, dne 31. marca je bil križ blagoslovljen. Ne samo domačini. temveč tudi okoličani so se zbrali ob križu, ki je bil po nagovoru moravškega g. dekana blago-' slovljeu, nakar smo ob križu zapeli litanije presv. Srca fezusovega in Kraljevo znamenje križ stoji ter Povsod Bosa. Gcrkveni pevci od Sv. Križa nad Moravčami so s svojim |vetjem pripomogli k ljubki slovesnosti. — Naš zgled je navdušil tudi druge vasi in kakor čujemo, bodo okoliške vasi postavile križ na vrhu Germače, odkoder bo viden po vsej lep moravški dolini, pa tudi v savsko dolino bo križ vzbujal zavest, da se nam bližajo prelepi, milo-stipolni dnevi evharističnega kongresa. Kralj, banska uprava je dovolila za tukajšnje trgovske iu obrtne šole prirejanje skioptičnih predavanj o evharističnih kongresih v izvenšolskih urah. Obenem je prizadelint ravnateljstvom toplo priporočila udeležbo. — Istočasno jc dovolila di-jaštvu teh šol, da sme sodelovati nn dijaški evharistični akademiji, ki bo v Ljubljani 18. maja. ia evharistični kongres so nadalje prispevali: Neimenovani 10.IH10 niiu. samostan ua Brezjah 420 Diu, cer- kveno darovanje na Brezjah 80 Din, cerkv. darovanje v Skoc.iuuu pri Mokronogu 200 Din, Fu.nl in Ivnuka Gostrin. LJubljana. 300 Dim. duhov, urad v llrasljn (3. prispevek) 2.1 Din, Cenen Jerica, Celinjc, 100 Pin, nad škof dr. A. B. Jeglič 30U Din, katehet Pavel Zaje iu šolarji L nar. šole v LJubljani 300 Din, G. Hvala, 9cnt H u per t 20 Din. ga. Zitck Frančiška. Slatlna-Rndenci, tO Din, Salez. sotrudništvo na Rakovniku (2. zli.) 70 Din nradnišlvo Ljudsko posojilnice v Olju 5ou Din, župni urad Vače 1iiu Diu, cerkv. darova-nje v Radečah pri ZM. mostu OHO Din, župljani nu Koroški Beli 2125 Din. 2. zli. pri Sv. Heleni (Dol pri Ljubljani) (jO Din. St. Lani bert liri Savi 50 Din, Frauc Kogoj, katehet v št. Vidu nad Ljub. 50 Din, cerkv. darovanje v Kmni 31*1 Diu. šolarji v Kropi 49.50 Diu, razni v Kropi 125 Din, šolarji v Ponikvi ob j. ž. 25 Din, {up. urad Drugatnš 07.1.25 Din, /up. urad št. Ilj pod Turjakom 100 Din, Pevsko iti glasbeno društvo Aljaž ua Jesenicah :!iio Diu, kapucinski samostan v Studencih pri Marlh. 15 Din, doki. Mar. družba v Stranjah pri Kamniku 00 Din, Gradišnik Dominik. Sonožo.ti, p. Dol pri Ljub. 10 Din, Franc Rujčovič, brtnefieiat v Vogljah 240 Din, neimenovani 1250 Din, drn-žlnc v No.vlliili liri Kninidku 377 Din, šolarji Mtotnm 4" Din, doki. Mar. dr. istotain 32 Din, cerkv. darovanje tototain 9n Din, žup urad Mala Nedelja 232 Din, Trbn njo zn podobico 12 Diu, župljani v Kamni gorlc.i 240 Din. žup. urad Sv. Lenarta v Sost.rem 230 Din. družino v J. reh 350 Din, Cukaln Maks, Sv. Jurij ob Taboru 50 Din, llrnn. in pos. pri Sv. Mihaelu polog Šoštanja 100 Din, Slergaršek Mihu, Zagreli, 30 IHu, žup. urnd lin Pr»»hi HI.25 Diu. Janko iVšni.k, trgovec v Ljubljani, 500 Din žmp. nrnd Žužemberk zn razglednico 25 Din, žup urar. Buče 1S2 Dni, in neimenovani 200 Dim. — Vsem iiovrni 1 evliurlstiJut Kralj ter obudi obilo požrtvovalni H po-I MnnmovillpAv I V Argentinifi lomijo koruzo V glasilu argentinskih slovenskih izseljence* Dulio* no življenje« naš rojak Srečko Sto-punčič popisuje usodo tamkajšnjega brezposelnega Slovenca in kako je pri argentinskem kmetu lomil koruzo. Brezposeln sem taval po buenosa j reški h ulicah. Ja/ sem bil še začetnik v Argentini in v meni je vse vpilo: dola, dola, dola! T odn dela ni nikjer! Išči kjer hočeš, počni kar hočeš, dela pač ni! I)n si nekoliko od|)očijein sredi beganja brez cilja, sem sedel na klop v skrbno negovanem mestnem parku. Segel sem po časopisu, ki je ležal na njej. in glej čudo božje: tam nekje na »kampu« je za vse brezposelne dovolj delu, dobro plačanega in lahkega, da bi ga zmogle tudi ženske in sami otroci. Na koruzi. Kmalu som dobil prijatelja, ki sicer ni več vedel o koruzi kakor jaz, ki pa jc bil pameten mož. Takoj je bil pripravljen iti na kump, samo šc nekoga morava dobiti, jc reikel, ki že pozna delo in kraje in morda še kakšnega gospodarja, ki bi nas vzel v službo. Kmalu sva iztakniln našega človeka, ki je bil že lansko leto na koruzini žetvi, cosecha de mais. Povrh 11111 je lanski gospodar ravno pisal, naj le spet pride. Brž smo bili »govorjeni. Celo denarju za ipot sem si mogel izposodili. Peljali smo se v Firmat, še kakšne štiri ure vožnje dalje od Rosarija. Prišedši v Firmat stopimo v fondo, gostilno, kjer so se zbirali gospodarji, ki so iskali delavcev za spravljanje koruze. Bili smo nekoliko kasni. Lanski gospodar našega mojstra je bil prepričan, dn njegovih lanskih delavcev nc bo več, zato si je izjbral druge. Pa ni bilo hudega, kor je v fondi še več drugih gospodarjev moževalo, pilo in kvartalo in iskalo delavcev. Hitro smo si izbrali čaka-Tcrja, kmeta, ki je imel svoje posestvo blizu tam, kamor smo bili namenjeni. Sedaj jo bilo treba kupiti še delavsko opremo, to je vrečo, malefo. in agujo, iglo. Kor yismo imeli denarja, nam je oboje kupil gospodar, ki bo odbil znesek od zaslužka, tako je dejal. Čakra ni bila daleč, komaj kakih "iO kilometrov. Z avtom smo bili prav v kratkem tam. Naš tovariš in mojster nnm je sedaj pokazal, kako se taki stvari streže, zlasti kako je treba napraviti pas, nn katerem bo visela vreča za nabiranje koruznih storžev, kar nikakor ni tako enostavno. I/ starih vreč smo si napravili kakih 10cm široke pasove, na katere smo prisili močne trakove, du si jili laliko dovolj trdno privežemo okrog pasu. Na »prednjo strun smo pritrdili dve močni kljuki, ki smo jih naplavili i/, močne žice iu na katere bo treba obesiti nabiralno vrečo. Nabiralna vreča je kakih 50 cm široka in poldrag meter dolga. Napravljena je iz močnega platna. Nabiralec si jo vtakne v obe žc omenjeni kljuki nn sredi trebuha in jo vleče meti razkoračenimi nogami za seboj. Da se pa platno prehitro ne obrabi, je prevlečena vreča na spodnji strani z močnim usnjem. Večerja j-e bila dobra in obilna. Nato smo legli v sosednji galpon, t. j. iz pločevine narejeno shrambo, h počitku. Spali smo na tleh, samo nekaj koruznih stebel smo si podložili. Drugo jutro so nas zbudili še predno je vzšlo solnce. Hitro smo popili nekaj kave, potem pa odšli na delo na polje, ki jc ležalo vse-naokrog bornih poslopij naše čakre. Kakor vojake so nas razpostaviti po deset do dvanajst brazd vsaksebi in bitka se jc pričela. Z ogromno vrečo med nogami in oboroženi z žc imenovano, kakih 15 cm dolgo, na koncu nekoliko zakrivljeno iglo, smo sc lotili delu. Z iglo. privezano z jermenčkom, v katerega sem vtaknil manjšo tri prste desne roke, sem odpiral liste, v katere je zavita letica, z levico sem potisnil odprte liste navzdol in s palcem in kazalcem desne roke sem tako slečeno le-tieo žo odlomil in vrgel v vrečo. Seveda gre vse to bliskoma. Koruza mora biti že dobro suha, da gre delo hitreje izpod rok. Ko je vreča polna, je treba stresti njeno vsebino v drugo, ki je večja; pobiralec stopi dve brazdi na desno ali na levo, in tako gre delo naprej ves ljubi božji dan. Delo je akordno: čim več kdo nabere, tem več zasluži. Ravno to je bila moja nesreča. Ni minilo dos.fi časa in že sem imel na prstih nekaj ran. Moji prsti so bili namreč bolj vajeni peresa in knjige kakor težkega dela. Polno koruznih rastlin je bilo sključenih in poleglih in so me začele jeziti, vreča me jc začela tiščati, da nc govorim o rokah. Vse mc je. začelo boleti. Toda vztrajati je bilo treba, nobene pomoči ni bilo. Gospodar ni bil nič kaj zadovoljen, ko nas je prišel pogledat. Nekaj poležanih letic sem pustil namreč nepobrunih. Moje delo je šlo neverjetno počasi naprej. Tolažil sem ga, da bo boljše, ko so malo privadim. Pa veliko upanja sum nisem imel. Prvi dan sem nabral cele tri vreče po kakih 90 kilogramov, kar je toliko, ko nič. Srednje dober pobiralec jih mor« nabrati sedem do osem, medtem ko jih naberejo dobri delavci 12 do 15, izjemoma kateri pa ludi do dvajset. Drugi dan ni bil nič boljši. Tretji tudi ne. Delu sem se sicer nekaj privadil, ampak moje prste je koruzno ličje vse razrezalo in pri najboljši volji nisem mogel delati bolj hitro. Gospodar je bil vedno bolj nezadovoljen. Vendar je bil razumen človek in je računal, da bosta moja tovariša kaj boljša. Eden je res prišel na dnevnih pet vreč, drugi pu cclo na sedem do osem. Pa nas nesreča ni zapustila. Naš najboljši tovariš je zbolel. Bil je že nekoliko starejši in so mu začele otekati noge, da je moral od časa do časa počivati. Imeli smo namreč zjutraj tako hude rose, da je bil človek že po kratkem delu od pasu doli ves premočen. Od kakšne desete uro dalje pa je začelo solnce tako neusmiljeno pripekati, da nam je pot curkoma lil po obrazu. Nu srečo so prišli velikonočni prazniki in smo imeli en dan več počitka. Na praznike same nismo mogli seveda prav nič misliti. Našemu mojstru je šlo z zdravjem vedno na slabše. Komaj po pol dneva je mogel delati. Moj drugi tovariš je prišel sicer na dnevnih pet ali šest vreč, toda začel se je pritoževati nad mokrimi rosami. Jaz sem ostal pri mojih treh, včasih štirih vrečah. Vse je kazalo, du gre naša koseča proti koncu. Posebno odkar jc tovariš Pepi zaslužil dovolj za pot v Buenos A i res. Končno ni inogel naš mojster, najboljši izmed nas treh, več na delo. Gospodar je bil vedno bolj nezadovoljen. Ni nam kazalo drugega, kakor da gremo. Poračunali smo z gospodarjem, ki je prevzel tudi naše vreče in igle — seveda v našo izgubo — in nas nato odpeljal na postajo. Seveda ne v avtomobilu, kakor smo prišli na čakro, ampak veliko bolj pohlevno s surkijem, dvokolnico, ki se je počasi majala po prašnih in razoranih potih. Jaz nisem zaslužil dovolj za pot v Buenos Aires, moja tovariša sta pa imela natančno toliko, kolikor je veljul vozni listek. Gospod mojster se je odločil, da ostane v Rosario in se je hitro ločil od naju. Pepi je nemudoma prestopil na vlak v Buenos Aires. Izročil sem mu svoj kovčeg, samo odejo sem si prihranil, in ostal sem sam. Ker mi je ostalo še par pesov, sem se odločil, da se peljem z vlakom, dokler bodo dopuščala sredstva. Po cenikih sem preračunal, da se bom pripeljal ravno do polovice poti iz Rosario v Buenos Aires. Vstopil sem torej v vlak, ki je odpeljal zvečer i/. Rosaria. Po dobrih treh urah vožnje smo privozili do mesta, do koder sem imel plačano vožnjo. Bilo je treba izstopiti. Izstopil sem na nasprotni strani, kakor je bila postaja. Dokler je stal vlak v postuji, sem čakal, ko pu se je začel pomikati, sem skočil na platformo tovornega voza, in ravno tako hitro smo sc vozili v črno temo. Ko je vozil brzovlaik skozi postaje, sem se stiskal k steni, da bi me kdo ne opazil. Proti jutru sem se pripeljal prav do Buenos Airesa. Na kosečo koruze pa ne grem nikdar več! f,Policija v steklenicah" V kraju Wasserburg v Spodnji Lužici na Nemškem je neke noči ondotno krčmarico ob 5 prebudil iz spanja sumljiv ropot, kateri je prihajal iz gostilniške sobe. Ženska jc previdno vstala, stopila k vratom ih pokukala skozi okence v gostilniško sobo. V svojo veliko grc*zo jc v gostilni zapazila vlomilca. Brž jc stekla iz hiše in sosede obvestila o tem, kaj se dogaja v njeni hiši. Sosedje so naglo vstali, se vsak po svoje oborožili in obkolili hišo. Nato so najbolj pogumni s krčmarico šli v hišo, da bi prijeli nevarnega zločinca. To pa ni bilo niti težko, niti nevarno. Zločinec jc namreč nadvse ravnodušno sedel sredi izpraznjenih steklenic ter bil čudovito dobre volje. Ko jc bil naj prvo izpi aznil blagajno, jc še svoj nahrbtnik napolnil s sladkorjem in raznimi jestvinami, tako, da je bil nahrbtnik nabito poln. Ko je vse to opravil, se je spravil na steklcnice z žganjem, katere so stale v omari. Pokušal je toliko časa, da je steklenice izpraznil in obsedel kar na tleh sredi praznih steklenic. Tako ni čudno, da so ga sosedje lahko kar mirno prijeli in mu najprvo dobro prešteli kosti. Pa je bil mož tako pijan, da ga niti batine niso streznile. Nato so gu izročili policiji. Policija je dobila pri njem napačne listine, vojaški revolver in 50 patron. Zločinec je kaznjenec, ki je pobegnil iz zapora in katerega so že več časa iskali. Ko bi ga ne bilo sedaj prijelo tisto, kar je bilo v stekleni, culi, bi ga šc danes ne imeli. Angleški narod se pripravlja na praznovanje kraljevega jubileja London je že pripravljen na slovesnosti 25 letnega jubileja angleškega kralja. Vse ceste so že okrašene Tanki na angleški paradi. Skušnja za veliko vojaško parado ob 25-letnici vladanja angleškega kralja: I ijonirji v nekaj minutah postavijo na ulici pontonski most, čez katerega "po- tem zdrdrajo mali tanki Primož Trubar 24 »Kar hitro bom povedal« — je odgovoril Pregelj. »To iznese, to iznese tri in petdeset let.« »Da« — je pritrdil Farest. »Nič več in nič manj. Ce še pomislimo, da je njegov rojstni dan 8. junija, torej prav pred svetim Primožem, je star te dni tri in petdeset let pa en mesec.« »Koliko preganjanja je že prestal v tem času!« — je vzkliknil Budina. »Saj so ga podili kakor divjačino semintja. Kdovč, kaj ga še čaka? In vse radi svetega evangelija. In mundo pressuram habebitis — je rekel naš Gospod in Učcnik apostolom. Na svetu boste imeli stisko.« »Eni pa hočejo, da bi se še bolj izpostavljal nevarnostim« — je dejal Pregelj. »Bo vendar sam vedel, kako daleč sme iti. Dolgoletne skušnje so ga izučile, na kakšen način bo dosegel največ uspehov za našo vero. Preveč hud tudi ne sme biti, zakaj preostri gospodje ne vladajo dolgo. Le nanj se zanesimo.« Zdaj je šele spregovoril Klombner. »Tako? Le nanj se zanesimo« — je zavpil in vdaril ob mizo. »Da bomo še to izgubili, kar imamo! Noben predikant mu ni po volji, kakor bi bil on najboljši izmed vseh. Pri božji službi noče odpraviti ceremonij katoliške cerkve. Povsod odje-njuje, kjerkoli more. Zato gre naša reč tako počasi naprej. In vi ga še zagovarjate! Marko, jaz plačam in grem!« Vrgel je denar na mizo in odšel. Ostali trije so umolknili ia nekaj časa. »Odkrito vama povem« — je rekel Lenard Budina —-- »da mi Klombnerjevo vedenje že dolgo časa ni všeč. Jaz ga imam za oholega in častiželjnega človeka.« »Prav tisti vtis imam tudi jaz« — je pritrjeval Farest. »Z mnogimi našimi je že prišel navskriž, zdaj se bo spri še s Trubarjem, z mučencem za svoje in naše prepričanje. Klombner hoče imeti povsod prvo besedo in načelovati vsem novover- ■•]/! »M rvnzlinfln m Do MA Ua njo IoIt* l/otrr*r o! /j /-X m !*]<«(•» OAilil |;uu |V l jvni . 1 U IIC UKJ Oiu IMIYW, l\ttl\wi Ol UUI1UOIJ UJC.« Le Marko ni povedal svoje sodbe, ker se ni rad zameril Klotnbnerju, ki je skoro vsak dan obiskal njegovo gostilno. Tudi deželni stanovi so soglašali v nekem oziru s Klomb-nerjem. Radi bi bili videli Ljubljano in vso kranjsko deželo prejkomogoče poluteranjeno. Zato so zahtevali vedno več. Ker se jim je špitalska kapela svete Elizabete zdela preskromna za luteransko službo božjo, so si želeli večjega prostora. Najprej bi se bili radi polastili cerkve očetov minoritov. Odkar je nagloma umrl leta 1548. slavni minoritski govornik pater Tomaž, o katerem je bil med ljudstvom razširjen sum, da so ga luterani zastrupili, niso imeli minoriti nobenega tako dobrega pridigarja več. Ljubljančani so začeli opuščati to cerkev. Dobivala je vedno manj miloščine in število redovnikov se je rako zelo zmanjšalo, da sta bivala samo še dva v samostanu. To je bila ugodna prilika za evangeljske. Z gotovostjo so računali, da dobijo v posest to cerkev. Plemiča Ahacij Thurn in Dietrich Turjaški sta šla v samostan in se pogajala z ostalima menihoma, da bi prepustila cerkev luteranom. To pa ni šlo tako hitro. Meniha sta odgovorila, da nimata nobene oblasti o tem odločevati, vprašala pa bosta svojega predstojnika provincijala, ki ima sedež v Gradcu, kako on misli o ti zadevi. Iz Gradca pa je kmalu prišlo poročilo, da o oddaji ni govora. Po ti odklonitvi je prišlo novovercem nekaj drugega v glavo. Samozavest in domišljija sta jiii prignala tako daleč, da se je peljal deželni glavar Jakob pleni. Lamberg k škofu Petru v Gornji grad s prošnjo, naj dovoli Primožu Trubarju v stolni cerkvi pridigovati takrat, kadar nimajo kanoniki v njej nobenega duhovnega opravila. To je bila pa že taka zahteva, da so se zgražali nad njo vsi katoličani. Škof Peter je vljudno odgovoril, da se mora ravnati po cesarjevem ukazu. Kljub temu, da kranjskim luteranom ni šlo vse tako po volji, kakor so si želeli, so vendar njih nauki vedno bolj prodirali v naših krajih, število privržencev se je množilo od dne clo dne, ker sta cesarska in cerkvena oblast preveč prizanašali deželnim stanovom. Zatu so pa voditelji piulestanfov čedalje pogumnejše nastopali ter se vedli, kakor bi imeli že večino ljudstva za seboj. Sicer pa o Trubarju ne smemo misliti, da je bil res tako popustljiv, kakor mu je očital deželni pisar Matija Klombner. Ne pozabimo, da je bil Klombner fanatik, ki si je predstavljal, da morajo vsi tako misliti, kakor je on mislil v svoji razpaljeni glavi in da morajo iti vsi skozi drn in strn za njim, svojim poveljnikom. Trubar je bil iz drugačnega kova. V mlajših letih je bil seveda živahnejši; zrelemu možu, preizkušenemu v borbi, trpljenju in preganjanju, pa se je ustalil značaj, ki je presojeval stvari po njih pravi vrednosti. Vedel je, koliko more doseči, poleg tega pa vztrajal v svojem delovanju. Sveto pismo mu je bila knjiga, iz katere je črpal vse svoje znanje. Zal, da ni upošteval razlage na več načinov. Zato mora biti neka zanesljiva oblast, ki daje besedam pravi pomen. Trubar se te zanesljive oblasti ni držal, temveč je sledil svojemu osebnemu mnenju. Bil je čitatelj biblije in ob enem njen tolmač. Odtod njegove zmote v razlagi posameznih oddelkov. Ob svojem prvem prihodu iz Wurtenberga je bival Trubar le deset tednov na Kranjskem (od 26. junija do 1. septembra 1561). Večino je stanoval v Ljubljani, semintja je šel tudi na deželo obiskat svoje pristaše, ki jih je imel največ v Kranju, Radovljici, Begunjah in na Bledu. Tačas je za silo uredil pro-testantovske cerkvene zadeve, priporočal medsebojno slogo ter poravnal tudi Klombnerjevo nasprotovanje. Deželni stanovi so prosili gospoda Primoža, naj ostane dalj časa v Ljubljani. Opravičeval se je, da ga že težko čaka njegova družina v Nemčiji in da mora ondi dovršiti še veliko slovstvenih zaostankov. Končno so se tako dogovorili, da mu dovolijo deželni stanovi dopust za devet mesecev z dostavkom, da se po preteku tega roka vrne v Ljubljano. Dali so mu primerno vsoto za potovanje in mu obljubili vsakoletnih dvesto to larjev kot podporo (elirlieh Gnadengeld). S Trubarjem sta odpotovala na Nemško tudi Hrvata Ivan Maleševec in Matej Popovič kot sotrudnika pri prevajanju svetega pisma v hrvatski jezik. Dvig cen srebra Kaj hoče Amerika Nove zmede v divizah s srebrno valtilo: na Kitajskem in v Mehiki Ko je bilo prod letom dni v ameriškem kongresu izglasovano pooblastilo vladi za nakup srebra, ni bilo pričakovati, da bodo nevzdržni nakupi ameriške vlade tako vznemirili vso svetovno gospodarstvo. Tedaj je namreč ameriško finančno ministrstvo dobilo nalog, da mora nakupovati srebro, dokler srebro ne doseže cene 1.29 dolarja za unčo ali pa dokler zaloga srebra ne doseže ene tretjine rezerv zlata, s katerimi razpolagajo Zedinjene države. Do avgusta lani se cena srebrn m dosti izpremenila. Tedaj pa so se začeli ameriški nakupi. Tako jc znašala konec julija 1934 cena srebra v Londonu 19.98 ter je do konca leta uevzdrženia narasla na 24.40 pene za unčo. V novem letu so je dvig nadaljeval m je tako do petka 26. aprila doseglo srebro v Londonu rekordno ceno skoraj 40 pene, katere ni imelo že od leta 1922 sem. V soboto .je sicer nastopil padec, danes pa je položaj nejasen. . Ta dvig cene je bil v zvezi z ameriško nakupno ceno srebrn, katero je ameriško finančno ministrstvo zvišalo dne 10. aprila od 54.645 na 71.11, po veliki noči, dne 24. aprila pa zopet ua 77.75 centa. Svetovna tržišča so radi tega postala nervozna, posebno pa one države, v katerih je še vedno srebro podlaga za valuto. To velja za tri velike države, oz. teritorije: Mehika, Brit. Indija in Kitajska. V vseh teh državah nimajo valut naslonjenih na zlato kot drugod po svetu, ampak je vrednost valute vezana ua srebro. Zato je razumljivo, da je v teh državah dvig cen srebra povzročil tudi dvig njih valut, kar seveda njim onemogoča kotikorencno sposobnost na svetovnih tržiščih. Posledice na Kitajskem Vrednost šangajskega dolarja, ki je ena najbolj razširjenih valut na Kitajskem, se je dvignila od 16 lia 20 pene, torej za 25/«, vrednost ravno tako razširjenega hongkon-škega dolarja pa celo za 50%. Seveda so v veliki meri dvigi v primeri z funtom ster-lingom, ki jc znatno padel, toda tudi v primeri z zlatimi valutami je dvig znaten. Zaradi tega dviga cen srebra je izvoz srebra iz Kitajske otežkočen z zelo veliko carino, ker je razlika v ceni le previsoka m bi izmamila preveč srebra iz Kitajske, pa s tem naredila srebrn denar redek inv drag, kar bi imelo za posledico veliko zmešnjavo v cenah, ki bi morale pasti. Saj so sc ze v teku leta 1934 zaloge srebra na Kitajskem zmanjšale od 439 na 226 milijonov rnic. Ker je z dvigom cen srebra najbolj prizadela Kitajska, se vso sprašuje, kaj je vzrok temu nastopu USA. Ameriška vlada sicer motivira to z notranje političnimi razlogi, ker je močna propaganda za vpeljavo srebra kot podlago za dolar poleg zlata, o-da gotovo so bili merodajni tudi drugi cilji. Nova politiku pomeni uničenje valute na Kitajskem. Na drugi strani pa pravijo, da je nova ameriška politika srebra naperjena proti Japonski, katere izvoz na Kitajsko hoče Unija uničita. Za novo uvedbo valute pa bo priskočila na pomoč Amerika, ki bo to edina lahko storila in tako izločila japonsko konkurenco na Kitajskem. V Indiji so se pokazale posledice, da je morala biti bombaj. borza za srebro zaprta. V Mehiki Tretja država s srebrno valuto pa je Mehika. Tu je dvig cen srebra povzročil, da je vrednost Oseba srednje starosti, ki ie več let oskrbovala službo hišne strežnice — snažila sobe, kurila peči, ličila tla i. dr. — v večjem podjetju, želi nastopiti podobno službo takoj. Pride se lahko predstavit. Spričalo na razpolago. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Služba«. srebra v kovanem srebrnem denarju dosegla skoro imensko vrednost denarja in zato je |>ostalo aktuelno tezavrirauje, ki ga že dobro poznajo države z zlato valuto. Da se preprečijo večjii pretresljaji za mehikansko gospodarstvo, je vlada odredila, da so bile v soboto banke zaprte. V drugi vrsti pa namerava vlada takoj izvesti valutno reformo na ta način, da bo potegnila srebrni denar iz prometa, prepovedala izvoz srebra. Vse bančne vloge se iz-premene iz srebrnih v papirnate. Mesto kovanega srebrnega drobiža se uvede bakreni drobiž, namesto večjih srebrnih komadov pa bankovci niehi-kanske banke. Tudi v severoameriških državah samih je zaradi dviga cen na svetovnih trgih nastopil nov položaj, ker je treba nakupne cene doma preurediti, in sicer tako, da bo vlada lahko nakupila vso domačo produkcijo srebra. Zato je pričakovati nadaljnjega zvišanja vladnih cen, nato pa zopet cen na svetovnem trgu. Kajti do popolnega izkoriščanja nakupnih možnosti še daleč nismo prišli. Na eni strani cena še ni dovolj visoka, na drugi strani pa tudi zahtevano razmerje med zlatom in srebrom še ni doseženo. Po zadnjih podatkih bi bilo potrebno v dosego razmerja 3:1 (zlato proti srebru), da ameriška vlada nakupi še 2.129 milijonov unč srebra v vrednosti 2.75 milijarde dolarjev. Do konca leta 1934 je ameriška vlada kupila 316 milijonov unč in se je s leni njen srebrni zaklad povečal ua 1.003 milj. unč. To bo seveda izpreineilo vse razmere na svetovnem trgu za srebro. Leta 1934 je znašala vsa svetovna produkcija srebra komaj 180 milj. unč, od tega v USA samih 25, v Mehiki 75. v Kanadi 16 in v ostalih državah 6-1 milj. unč. Sama produkcija sc ne more tako močno dvigniti, da bi zadostovala ameriškim potrebam, zato se mobilizirajo sedanje zlate zaloge. Visoka cena srebra jc pritegnila že mnogo srebra na svetovni trg. Tako se ceni. da so se zaloge srebra na Kitajskem zmanjšale lani za 177 milj. unč, iz Rusije jc prišlo na svetovni irg 25 milj. unč, iz Indije pa 30 milj. unč. Vse to pa seveda nc zadostuje za ameriške potrebe in pričakovati jc nadaljnjega dviga cen srebra, kar bo povečalo produkcijo in demonetiziralo srebro, kakor pravi strokovni izraz, kadar ni srebro več denar, ampak postane navadna draga kovina. Vsekakor nam vse to kaže. da v valutnih zadevah še nismo prišli do konca vseh inožnosli pre-tresljajev, ker bo dvig cen srebra vplival tudi na . zlato, obenem pa popolnoma izpreinenil položaj v I državah s srebrno valulo, ki bodo izpostavljene novim gospodarskim krizam. Speti Naši papirji na pariški borzi 3.063 (3.030) in navadne 2.990 (2990). Obligacije pa so notirale: Trboveljska 350 no-minale 1931 (t.931), borski rudnik bakra pa 900 (900) frankov. Tip Trboveljske je 5%, borskega rudniku pa 4.5% nominala 1000 frankov. Dvig Trepče radi dviga cen srebra Posebno se iz tega pregleda vidi dvig delnic Trepče. Trepča namreč producira rudo, ki vsebuje poleg bakra in cinka lucli srebro iu sicer 750 gramov na tono rude. Po drugih podatkih vsebuje njih svinčev koncentrat 24.9 unč srebra za njili svinčev koncentrat 0.3 unče srebra nu tono (ena unča je 31.1 grama). Na podlagi teli podatkov računajo, ker je družba produeirala 63.000 svinčenega koncentrata in 92.000 ton einkovega koncentrata, da znaša produkcija 1,586.000 unč srebra, kar da preračunano v kilograme nekaj nad 49.824 kg srebra letno. To je razumljiva številka, saj je cenil že leta 1932. Imperial Institute to je angleški zavod v Londonu za rude, 62.000 kg. dočim je bilo izkazanih v raznih mednarodnih statistikah samo okoli 2.500 kg, vpoštevana je bila samo industrijska produkcija srebra, dočim vpošteva številka 62.000 kg tudi vsebino srebra v raznih producira-nih rudah. Pariz, 27. aprila 1935. Pariška borza ni važna samo za tečaje naših državnih papirjev, ki kotirajo na njej, ampak tudi delnice. Bežen pogled v izvleček tečajnice pariške borze (sama tečajnica je preobsežna, saj je pariška borza prva na kontinentu in jo prekašati le še londonska in newyorška) nam kaže velik interes pariškega trga na naših papirjih. V petek, 26. t. m. so naši državni papirji no-tirali na pariški borzi (v oklepajih podatki za ponedeljek, 2ti. aprila); 4% srbsko posojilo iz leta 1895. 178—180 (175—178), 5% srbsko posojilo iz leta 1902. 179 (178), 4.5% srbsko posojilo iz, lela 1906. 136 (165), 4.5% iz leta 1909. 158 (164), 5% iz leta 1913 173 (180), 4.5% iz leta 1910. 166 (168), 4.5% iz leta 1911. 160 (168), 7% stabilizacijsko jugoslovansko posojilo 230—251.50 (234—251) in končno 5% funding obligacije iz leta 1933. 104 (100). Poleg teh papirjev pa noti rajo na pariški borzi še delnice Trboveljske, borskega rudnika bakra ler Trepče, nadalje še obligacijska posojila Trboveljske in borskega rudnika bakra. V petek, 26. t. m. je bil tečaj za delnice Trboveljske, katerih nominale znaša 200 Din, 37 (34) frankov, delnice Trepče, katere nominale znaša 5 (angleških) šilingov 40 (34) in borskega rudnika bakra, katere nominale znaša 100 franc. frankov: prvenstvene KUBANV-JEV SVIATE ČAJ .mitu icr Krepča živce lil inisicc. i-u&H*-r Suje prebavo, dc a apet1!, regulira delali?® 4 vanje sica in ledvic. Kd >r ga redno pije, se mu ni bati ne gilita ne revme. Dobi ie v vseli lekarnah v originalni' zavojih po oin '5'— ali pri zastopsivu: Lekarna Mr. Mllivoj Leustek, Ljub* ijuna, Resljeva c. 1, ako pošljete v naprej Din 15'—. Športniki turisti, lovci, nogometaši: pijte ga redno! Mcnopolska uprava bo imela na letošnjem |x>-mladanskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 11. junija svojo posebno propagandno razstavo. Obiskovalci velesejma bodo imeli priložnost, da spoznajo vse vrsle tobaka, ki služijo za proizvajanje jugoslovanskih cigaret in cigar. Izložbene cigarete »Vardar« in »Drina« bodo prišle v promet ob letošnjem pomladanskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 11. junija. Te speciali-tete se bodo prodajale v času velesejma, in sicer samo v trafikah na sejmišču. Koiizumiia zadruga žel. osobja v Sarajevu je ena največjih konzumnih zadrug v državi. Konec leta 1933 je štela 7.610 zadružnikov ter izkazuje za leto 1934 deficit v znesku 0.24 milj. Din. Kontingent za uvoz rib v Italijo iz naše države znaša za 2. četrtletje 1934 1.532 met. slotov. Borza Dne 29. aprila 1935. Denar V današnjem prometu so ostali neizpreme-njeni tečaji Berlina Bruslja,'Curiha in Pariza. Narasla sta Amsterdam in Trst, dočim so popustili tečaji Londona, Ne\vyorka in Prage. V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na naših borzah' neizpremenjen ter je notiral v Ljubljani 8.75—8.85, v Zagrebu pa 8.70—8.80. Grški boni so notirali v Zagrebu 30 50 denar. Angleški funt je nadalje popustil ter je notiral v Ljubljani 228.40—230, v Zagrebu pa 230.32—231.92. Španska pezeta je notirala v Zagrebu 5.60 denar. Ljubljana. Amsterdam 2965.02—2979.61, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 742.85—747.92, Curih 1121.01—1428.08, London 211.08—213.14, Newyork 4344.73-4381.05. Pariz 289.60-291.03, Praga 183.2 —184.30, Trst 362.07—365.15. Promet na zagrebški borzi 726.770. Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.38, London 14.9, Ne\vyork 308.25, Bruselj 52.325. Milan 25.525. Madrid 42,225, Amsterdam 208.675, Berlin 124.30, Dunaj 57.80, Stockholni 76.80, Oslo 74.80, Kopen-hagen 66.55, Praga 12.90, Varšava 58.25, Atene 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Hclsingfor« 658, Buenos-Aires 0.78. Vrednostni papirji Tendenca je ostala v glavnem neizpremenjenu iu tudi v tečajih ni bilo posebnih izprememb. Ker v Belgradu borza radi pravoslav. velikonočnega ponedeljka ni poslovala, je bil promet nekoliko živahnejši. Ljubljana. 7% inv. posojilo 77.50—79, agrarji 45_46, vojna škoda 370—372, begi. obv. 65 66. 8% Bler. poA 78—78.50, 7% Bler. pos. 67—68, 7% pos. DHB 70—72. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 78 den.. agrarji 46—48, vojna škoda promptna 370 371 (368), 6., 7 . 370 den., 8. 370—371 (370). begi. obv. 65.25—66 (66), 8% Bler. pos. 78—78.50- 7% Ble,. pos. 67.50—68, 7% pos. DHB 70-72. Delnice: Priv. agr. banka 230—231, Osj. sladk. tov. '40— 135, Trboveljska 120 den. Žitni trg Budimpešta. Tendenca slaba. Promet srednji. Pšenica maj 15.64—15.93, zaklj. 15.69—15.70, junij 15.42—15.72, zaklj. 15.49—15.50, rž maj 10.73— 11.24, zaklj. 10.75—10.77, junij 10 72-11.24, zaklj. 10.78—10.80, koruza maj 11.18—11.25, zaklj. 11.20 —11.21, julij 11.02-11.07, zaklj. 11.04—11.06. Nedeljski spirl Najpreje poglejmo državno prvenstvo. \ osmem kolu so sc srečali Štirje pari. Jugoslavija je premagala v Belgradu splitskega Hajduka s 3 : 1, Concordia je z oalješko Slavijo realizirala v OsiJeku (1 : 1), sarajevska Slavija Je nn svojih tleli L 2:0 odpruvila llašku iu z enakim rezultatom je bilo Primorje premagano v Zagrebu od (Iradjanekega. Za našega reprezentanla smo nitei že vnaprej vedeli, dn v Zagrebu ne more usp>'ti, zlasti še zato, ker je moral vsled blesur najboljših igralcev nastopiti v zelo oslabljeni postavi: vsekakor se bo sedaj lahko malo opomogel, ker bo iiucl daljši počitek, vendar bo moral napeti vse filc, fe bo hotel rešiti svoje mesto v državni ligi. Po nedeljskem tekmovanju izgleda tabela tako-le: llašk 7 4 12 12:9 9 Hajduk 7 3 2 2 . 20:9 s Concordija 7 2 4 1 9:6 8 Bask 5 3 1 1 15:7 7 Jugoslavija 5 3 11 9:6 7 Slavij« (S) K 3 1 4 14:12 7 Slavija (O) 8 3 1 I 11:24 7 Primorje 6 11-1 5:18 it BSK 3 10 2 6:5 2 Gradjanski 4 1 0 3 4:9 2 V potlzveznem prvenstvu sta podlegla oba ljubljanska kluba zastopnikom mariborskega nogometa. llermes je na svojih tleh podlegel mariborskim železničarjem, Ilirija pa je morala v naši severni prestolnici pustiti Mariboru obe točki. Tabela tio do prihodnjega tekmovanja tale: Železničar 11 7 2 2 30:22 16 CSK 9 5 1 0 26:11 14 Ilirija 9 5 2 2 31:11 12 Rapid 9 5 0 4 23:14 10 Maribor 11 I 1 6 14:29 9 Svoboda 10 2 3 5 12:48 7 Celje 9 2 2 5 13:18 6 2SK 10 2 0 8 21:26 <1 * Huda borba med plavalkami. Plavalni klub iz Newyorka je poslal svoje najboljše plavalke na turnejo v Florido. Med temi plavalkami je bila tudi Alice Bridge, večkratna prvakinja, ki jc hotela ob lej priliki rušiti nekatere rekorde. Da bi ji to lažje uspelo, so poslali ž njo tudi mlado Elizabeto Com-pa, ki sicer ni bila slaba, ampak med zvezdnice-pa je tudi še ni bilo prišteti. — V Miami se je vršilo plavanje na 100 jardov in mala Compa je dobila 8 metrov naprej pred Alice Bridge. Le-ta je re6 7-boljšala amerikanski rekord, toda glej ga spa-ka, ludi Kompa ie plavala boljše od prejšnjega rekorda in samo tri sekunde slabše od A. Bridge. Posledica tega je bila, da odslej mlada Kompa ni dobila nobenega inetra več naprej. — Naslednjega dne sc je morala pa Alice Bridge kljub temu resno zavzeti in je še vseeno svojo nevarno konkurenti-njo komaj premagala na 300 m. Potem pa je sledil napad na 440 jardov. Alice Bridge je popolnoma izmučena postavila nov svetovni rekord s časom 6:12, medtem pa jc mlada Kompa zaostala samo za štiri desetinke z.a njo, s čemer je izenačila obstoječi svetovni rekord. — Tri dni potem je bila nova bitka na 440 jardov hrbtno Alice Bridge ter Elizabeta Kompa sta prišli hkrati na cilj in sicer v novem rekordnem času 6:10. — Če bi se turneja še nadaljevala, bi se vrnila v domovino kot zmagovalka skoraj gotovo mlada Kompa, s katero je Amerika po naključju odkrila eno novo zvezdo vet za prihodnje olimpijske igre. Z dokteratom sc bedo odslej ponašali športni in telovadni učitelji. Hamburška univerza jc priznala lelesne vaje kot znanstveno stroko in je v Icm pogledu napravila dalekosežeu sklep. Telovadili in športni učitelji morejo odslej s svojim znanstvenim delovanjem ua polju lelesne kulture, če imajo še dve nadaljnji stroki, dobiti naslov doktor. Študent, ki študira telesne vaje. je pridobil s tem vse priznanje ter ni prav nič zapostavljen za drugimi visokošolci. Univerza v Hamburgu pa jc s svojo odločbo zasi-gurala telesnim vajam odlično mesto. Velikost nogometnih igrišč. Izmed sklepov, ki jih je napravila te dni eksekutiva FIFE v Parizu, spada med najvažnejše določitev velikosti nogometnih igrišč. Komisija za pravila je namreč konč-noveljavno določila naslednje mere-. Dolžina igrišča 90—120 metrov. Širina igrišča 45—90 metrov. Višina kotnih zastavic 1.50 m. Polu-mer srednjega kroga 9.15 m. Dolž na prečne late v golu 7.32 m. Višina stranskih stojal v golu 2.44 m, Debelina lat 0.12 m. Obseg žoge 0.68—0.71 m. Te-ža žoge 369—425 gramov. Za drž.avne tekme pa so naslednje mere: Dolžina igrišča 100—110 m. širina pa 64—75 m. Jugoslavija—Češkoslovaška. Slrabovskl stadion v Pragi bodo otvorili dne 4. junija z lahkoaUeUkim dvomatehem med jugoslovansko in češkoslovaško reprezentanco. SK Ilirija, miiiiilca tekni ju, Itclnn seja imMstv« !k> drevi ob 'JI prt Slamičit, PoInoSleviliiu udeležba I« trebnn! Dolores Vieser 16 PEVCEK Ljubezenska zgodba mlade du&e »Oh, zapoje mala gospa sočutno. »Seveda boni o naredili. Gospoda sicer vprav zdaj ni doma, pride pa kmalu popoldne. Ho tako in tako vesel, ko nima nobenega fantiča za gosli. — Ali prečastili ne bi malo sedli.« " Ker njene rjavkaste oči tako l?po prosijo in ker ji jo kar videli, kako zelo jo je razveselil obisk — vžije sicer malo veselja, levica — stopi pater za njo tudi še v sosednjo sobico, kjer se vse kar blešči v najlepšem redu. Vneto primakne gospa slola in se' sladko smehlja — I oda videti je tako do snirli žalostna, kadar se. smehlja; bolestna poteza se ji kar noče umekniti od bledih ustnic. Iz kuhinje prinese sveže vkuhanega jagod ičja in ponuja boječe se izgovarjajoč, da jima ne more poslteči s čim boljšim. Smehljaje se gleda, kako Ivanu diši. Potem dvigne velike, bleščeče se oči k patru Bernardini! in vpraša, medtem ko ji na lica prihaja barva in spet izginja z njih: »Niso imeli nič misijona, patri v Rožu — ali božje poli k Materi božji na Zilipoljah — če smem vprašati?-Nič,« odvrne menili in glas mu zveni bolj milo kol sicer, ampak pater Hiacint iz Beljaka je pripovedoval, da je peljal procesijo tjakaj na božjo pot in prenočeval pri župniku. Da je še zmeraj čvrst in zdrav iti ima dosti veselja z otroki. »Ah seveda — ali seveda —,« vzdihne mlada gospa iu si spel pogladi koder. Tako lepo so peli z nami — vsako soboto pod noč —,« in zastrmi tja prod se in po-lihonia zapoje, kakor da je zadrhlel srebrn zvonček: »O Marija, reci — nato pa prestrašeno umolkne in utihne. Ivanu ie in Hc-notek lako žal nežne, blede gospe. Ne ve, zakaj — toda jasno čuti: nesrečna žena je. ■ Vidi, kako ji podrliteva belo grlo, kakor da mora goltati velike solze. Tesnoben molk leži lia vseh treh. Potem reče pater Bernardin: Gospa — morate pomisliti, Devica Marija vas vidi povsod — in vas vedno varuje. In vas ima pač še posebno rada, saj ste pravi romarski in Marijin otrok — ali pravim morda kaj napačnega?' V skoraj vzhičeni hvaležnosti mu zre gospa Lilja na ustnice. Zakaj napačnega — saj sem tam na božji poti prišla na svet. saj sem zrasla pri cerkvi Marije žihpoljske in sem se bila zaobljubila Materi božji. Samo tako se mi zmeraj toži po domu — morda po Rožu, morda po nebesih? — —«« Spet vse utihne v izbi; — cum sanetis tuis — — sanetis tuis in aeteriiiun, quia pius es — doni iz dalje. Friderik Jurij se uči peti Rekviem. Lilja reče s sladkim, pojočim glasom: Prosim prav lepo, oprostite — ampak moram pogledati za nekim fantičem, ki je zaprt, da ne bi ušel. ln malo sveže vode mu moram nesti, ko ni gospoda doma.« Ivanu ne pride na 11111, da bi se zasmejal, niti ne, ko pravi gospa, da nese Jurkti vode. »Pa prej popeljem šo tebe v spalnico — pojdi!« Vslaneta. Pater Bernardin še naroči, naj ga pokličejo, ko se vrne magister. Tedaj poda gospe roko. Ta jo poljubi in se spet prikloni tako globoko in ponižno. Polom spremi meniha še do stopnic, ki peljejo na dvorišče, in se prikloni še enkrat, ko pater že izgine \ veži. Zdaj prime dečka za roko i 11 ga pelje skozi ozke tapetne duri na hodnik in od lam gori po polžaslih stopnicah. V resnici je manjša kakor 011. Komaj sliši dečko njene male korake. Kljub temu, da je stara morda komaj petindvajset let, je oblečena v črno z lilastimi pikami, lo okrog vrala in prsi ima dehteči), belo ruto. Tu vidiš — to je šolska soba — in tukaj pojejo — in to je spalnica. Tu zadaj v drugi sobi boš pa stanoval. Dve prostorni sobi se odpreta. V vsaki je po šest postelj. Tista, ki jo odkaže gospa Lilja Ivanu, stoji ob steni, prav zadaj. Gospa vzame iz predala perilo in 11111 hoče pripravili posteljo. Ivan pa hoče narediti sani. Potem grem pa k onemu, ki je zaprt — veš? Ko bo zvonilo, pridi pa v kuhinjo, boš dobil jesti. Gospa potihoma odide. Ko Ivan pripravi posteljo, sede na stranico in premišlja. Čisto so ga prevzeli ti obilni novi dojmi. Vrste se hitro — mah na mali. Davi še ni videl ničesar, kaj bo /. njim — zdaj ima varen kraj in delo za bližnja lela — in saj! — tudi poklic. S preblaženo grozo pomisli: — in nekoč — in nekoč — bo sam držal sveti kruli v rokah. — O Bog! — In obo roki prižme na prsi in globoko vzdihne — in vse potone pred njim — veseli, plavolasi dečko in uboga, mala gospa in celo dobrotni, mladi menili — vsi izginejo v neizrekljivem hrepenenju njegove duše po Edinem — Večnem — Resničnem —, ki ga ne more obseči, ki ga pa kliče s premogočiio iskrenostjo z. enim edinim imenom: »Jezus —€ -Š 5 3 ^ —' N O O •o O 3 a o « m I § P» o i n * a' F N D! Severno od Šentjurskega jezerca se razprostira kar skoraj v neskončno daljo Vojšartska gora, gosi, temen gozd, ki se vsi kupci in poštarji pokrižajo, če le slišijo koga izgovoriti lo ime. Kajti rod prav posebno divjih roparjev gospodari kar že stoletja po teh grozljivo ne-piijetilih, neizslednih globelih. Šušlja se marsikaj — da so pripadali lej dihali htitlenberški meščanje, ki so tako naglo obogateli ter jih zdaj vse čisla, in da ima marsikatera hiša v obrtnem kraju na Korenu na zunaj po štiri, na znotraj pa po pet sten. — — — In ponoči — tedaj — le Bog obvaruj, da bi zaklical! Dobro pa je, d n imaš |o'i -ebi žpgnnn paternnšter. to a N = M ' re N £ < n: o S; a. < s 3' c 3 JO, I- o t ^ a 3 u> - 03 ** " P ff 5 j 3 J2. 6 3><" on o e » GA ar B S O a P IS> o • < ffl ž*. 3 "TI o 3L IM g 2. C rti V —. O — N 3 S" fv MALI OGLASI V malib oglasih velja vsaka beseda Din I'—; ienl' lovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja ge računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko. Javna zahvala tovarne čevljev „JARA u Prireditve Kavarna Stritar Vsak večer koncert. — Gradbeni tehnik s sedemletno prakso, želi premeniti službo. Cenjene ponudbe prosim upravi »Slov.« pod »Vesten« št. 4871. (a) Orožnik v pokoju oženjen, išče službo sluge, inkasanta, hišnika, skladiščnika ali vratarja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takojšen na-stop« št. 4881._(a) Mesto hišnika iščeta mlada zakonca. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Natančna« št. 4885. (a) 1 Sluzbodobe Fotograf, pomočnica vešča izdelave amaterskih del, eventuelno retušo, se sprejme. Ponudbe podruž. »Slov.« v Celju pod »110« St. 4856. (b) JTTSffra Posojila na vložne kniižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10 Vlogo Celjske posojilnice d. d. 40.000 Din prevzamem. Plačam takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Celjska« št. 4888. (d) 25.000 Din posojila t vknjižbo na prvo mesto na posestvo, vredno 300.000 Din, blizu Ljubljane — iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4880. (d) [TflfFBffl ODDAJO: Trgovski lokal center Ljubljane, pripraven za damski frizerski salon — oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4879. (n) Posestva Prodam 2 hiši z vrtom in gozdom, tričetrt ure od Ljubljane. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4872. (p) Naprodaj je po pokojni Zdolšek Jožefi hiša št. 16 (mala zgradba) v Sp. Hudinji. Kupne ponudbe sprejema dr. Stojan Ivan, javni notar v Celju, najkasneje do 18. V. 1935 ob 8. uri. (p) Parcel c so naprodaj ob glavni cesti blizu Krekove gospodinjske šole. - Pojasnila se dobe v imenovanem zavodu. Cenjenim odjemalcem iskrena hvala za mnogoštevilen poset. Vaš odziv in ogromna odprodaja zalog sta nam omogočila ponovno napolniti in kompletirati naše prodajalne s svežimi in najmodernejšimi modeli. Za Velikonočne praznike žal vsem nismo mogli postreči. Da ustrežemo vsem odjemalcem, pa sporočamo, da bomo nadaljevali z odprodajo po 10 do 30% znižanih cenah. — Hitite, da ne zamudite te edinstvene prilike cenenega nakupa, Prodajalne čevljev: »JARA« Ljubljana, Sv. Petra cesta 20. »JARA« Maribor, pri firmi Martine, Gosposka ulica 18. »JARA« Zagreb, Iiica 60. i IBEEEG23I Posteljne mreže v lesenih in železnih okvirjih ter železne postelje vseh vrst izdeluje in sprejema v popravilo naiceneje P. Strgulec, Gosposvetska 13, Kolizej — Ljubliana. (1) Mizarji - industrijalci! Prodam vrtalni, hobelni, rezkalni, poravnalni, brusilni stroj, tračno krožno žago, 28 ml kompletne transmisije. — Martinec, Ljubljana, Prule. (1) II Objave Naznanjam, da bom s 1. majem otvoril v Rožni ulici št. 37 novo mesarijo. Prodajal bom prvovrstno meso vseh vrst ter mesne izdelke po najnižji dnevni ceni in najboljši postrežbi. Cenjenemu občinstvu se za številne obiske naj-topleje priporočam. — Perme Ivan, mesar. (o) Stanovanja ODDAJO: Trisobno stanovanje e kopalnico oddam takoj. Tyrševa cesta 99. (č) Kmetijo 32 oralov, pri Mariboru, rodovitno — proda za 122.000 Din Posredovalnica Maribor, Slovenska ulica 26. (p) I0ES2HI Muzika prodaja prvovrstne inoz. klavirje. — Popravlja in vglašuje strokovnjaško in najceneje. — Izposojuje in prodaja tudi preigrane instrumente. ' LJUBLJANA Miklošičeva cesta št. 4 preje Knafljeva ulica št. 4 Prodam 800 do 1000 m" desk, je- lovih, 20 do 50 mm, po dnevni ceni, — Martinec, [Ljubljana, Prule. (1) Telefon 2059 /N PREMOG KAKBOPAKETB DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica 5l. 5. Izredno dobra in cenena oblačila, moško perilo itd. — kupite najbolje pri Preskerju Sv. Petra cesta 14. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Razpis službe Zanatska banka kraljevine Jugoslavije A, D., podružnica v .Ljubljani — razpisuje mesto uradnika-horespondeaia Prošnji je priložiti originale ali poverjene prepise zadnjega šolskega spričevala, vseh dosedanjih službodajalcev in uradne izkaznice o jugoslovan skem državljanstvu. Nekolkovane prošnje, opremljene z navedenimi dokazili, je vložiti do 7. maja 1935 pri Zanatski banki kraljevine Jugoslavije A. D., podružnici v Ljubljani. V Ljubljani, dne 30. aprila 1935. Brez posebnega obvestila. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni oče, stari oče, tast, svak in stric, gospod IGNACIJ LAMPIC sod. pis. višji oficijal v pokoju dne 28. aprila ob 23, po dolgi, mukapolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 83. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 30. aprila 1935 ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Fugnerjeva ulica št. 13, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 29. aprila 1935. Globoko žalujoči ostali. ) Brylcreem j« Izvirni flkaatlv »a laae braz - gumijevega lepiva. ' Brylcraam ne aprime laa. zate pa ludi na zamail znojnlc na koli na glavi. Brylcreem drži laae v vsaki zaželeni legi vendar pa Jih napravi mehke in gibke. Brylereem vaabuje prav Izborna redUna olja, kl poapeiujejo raat laa t« preprečujejo tvorbo prhaja In hraat. Brylcreem aa ohrani va« lat In aa ne vnema. Botmmem Fiksativ za lase brez gumijevega lepiva Tinčkove in Tončkove prigode 18. Premirje. Na sovražni ladji je mornar streljal kakor za stavo. Ko je za trenutek prenehal, se je obrnil h kapitanu in ponosno dejal: »Gospod kapitan, ali ste videli moj mojstrski strel? Niti za laa nisem zgrešil!« Kapitan je medtem opazoval splav skozi daljnogled. Ko je spoznal, da je to povsem nedolžen splav s kolibo, je mornarju ukazal: »Stoj! Ne streljaj več. T0 je čisto navaden splav. Na krovu vidim dva majhna dečka. Glej, sta že obesila belo zastavo.« Izšle so Blaž Mavrelove Camar-ske pesmi po koroških ženitovanjskih običajih. -Dobijo se pri Hinko Saxu v Mariboru. (r) Hočete imeti lasten dom? Hočete biti brezplačno zavarovani za življenje? Zastonj Vam pošljemo vsa pojasnila, ako nam pošljete znamko za odgovor. — »Moj dom« Ljubljana, Dvorakova 8. Umrla je moja iskreno ljubljena in dobra soproga, gospa Marija Vašil roj. Perme soproga drž. uslužbenca dne 29. aprila, po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 1. maja ob pol 3 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 29. aprila 1935. Alojzij Vašič, soprog; dr. Viktor Maček, odvetnik, nečak in ostalo sorodstvo. Tako je tudi bilo. Tonček je splezal na streho kolibe in pritrdi) nanjo belo zastavo v znamenje, da se udasta. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab CERNE, iuvelir, Ljubliana Wolfova ulica št. 3. Učiteljski dom v Ljubljani razpisuje težaška, zidarska in ostala obrtniška dela pri adaptaciji svojega poslopja v Zibertovi ulici 27. Načrti, proračunski popisi, pogoji itd., ki so potrebni kot podlaga za ponudbo, so na razpolago proti plačilu dejanskih stroškov 150 Din pri blagajniku Učiteljskega doma v Frančiškanski ulici 6-1., vsak delavnik od 14 do 16. Ogled sedanje zgradbe, ki je potreben pred sestavo ponudbe, se bo vršil v soboto, dne 4. maja od 15 do 16 v Zibertovi ul. 27. Zapečatene ponudbe se morajo izročiti do 16 v torek, dne 7. maja 1935. Kesnejše ponudbe se ne bodo upoštevale. Zadruga si pridržuje pravico oddati delo ne-gledc na najnižjo ponudbo. V Ljubljani, dne 29. aprila 1935. Naznanjamo pretužno vest vsem sorodnikom in znancem, da je naša predobra, nadvse ljubljena, nenadomestljiva, zlata mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Marija Svetic vdova sprevodnika bivše juž. žel. v pokoju po hudem trpljenju, dne 29. aprila 1935, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice bo v sredo ob 5. uri popoldne iz splošne bolnišnice v Ljubljani. Anton, P o 1 d i, Anči, Vili, Rafael in Marija, otroci — in rodbina Pretnar. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, priiateljem in znanccm lužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, ozir. oče, stari oče, tast, brat in stric, gospod Anton Hoste zidarski mojster, gostilničar in posestnik dne 28. aprila 1935 ob 10. uri, po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv, vere, v 68. letu svoje dobe, za vedno zatisnil svoje blage oči. Pogreb blagopokojnika bo v lorek, dne 30. aprila 1935 ob 15.30 iz hiše žalosti, Sp. Radvanje št. 54, na pokopališče v Kadvaniu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 1. maja t. 1. ob 6 v magdalenski župnijski cerkvi. Radvanje, Maribor," Wien, SI. Bistrica, dne 29. aprila 1935. Hoste Antonija, soproga; Anton, Marija in Amalija, otroci; Lobnik Franc in Avgust, zeta; Vilko in Milena, vnuka — ter vsi ostali sorodniki. 9o izredno jnijanilj cenah pokromana Kolesa JjRITZNER" in ..ADlER najboljši šivalni stroji ,.ADLER" in ..GRITZNER Josip Petilinc. ljubliana blizu Prešernovega spomenika (za vodo) Pouk v umetnem vezenju brezplačen! Večlelna garancija! Za »Jujjosiovansko tiskarno« v Liubijani: Karel Oi. Izdajatelj; Ivau Rakovea Urednik; Viktor Ccnčič.