ZA DESET ODSTOTKOV - NERAZVITOST
Raziskovalec kot prodajalec
Ko so se na Brdu pri Kranju zbrali slo-venski novinarji na 3. Gorjupove spomin-ske dneve, je nanesla beseda tudi na sode-lovanje med slovenskim združenim delom in Inštitutom Jožef Stefan v Ljubljani, Dipl. oec. Janez Šter iz Slovenijalesa je ponazoril, v kakšnem položaju so ta hip slovenske delovne organizacije in kaj pri-naša njihovemu sodelovanju z inštitutom stabilizacija. Navedel je primer urejanja računalniškega spremljanja proizvodnje, zalog in prodaje, ki naj bi teklo iz novega veleskladišča Slovenijalesa v Črnučah. In-štitut Jožef Stefan je sprejel izvedbo nalo-ge. Žal pa je uresničitev padla v vodo (brez krivde partnerjev) tisti hip, ko Slovenijales ni smela uvoziti, ob osrednjem, še pomož-ne računalnike IBM. Bojijo se, da ne bo tako tudi v naslednjem dogovoru, v kate-rega bodo ob inštitutu vključili še Iskro -proizvodnjo računalnikov.
Taki in podobni primeri silijo mnoge od okrog 630 sodelavcev inštituta, da postaja-jo iz raziskovalcev prodajalci, kljub temu, da je ta naša raziskovalna organizacija ne-dvomno največja koncentracija razisko-valnega potenciala na naravoslovno-te-hničnem področju v SR Sloveniji.
S svojimi zmogljivostmi bo nedvomno lahko krepko prispevala k ciljem stabiliza-cije, ki so jih začrtali družboslovci: večji produktivnosti, večanju izvoza in nadome-ščanju uvoza z domačimi izdelki, posodab-ljanju tehnologije z domačimi znanstveni-mi in raziskovalnimi dosežki ter večji po-vezavi, sodelovanju in pomoči neuvršče-nim in deželam v razvoju.
Iz laboratorija za keramiko
delkih zadostovalo le deset odstotkov uvo-ženih sestavin, pa bi lahko s svojim zna-njem in proizvodnimi raziskovalnimi zmogljivostmi prišli do celotnega izdelka. Zato se z njimi čudimo, da si dovoljujemo uvesti zaradi desetih odstotkov uvoza, te-hnološko nerazvitost.
Letošnji uspehi
O lastnostih domačega ali tujega razi-skovalca ni potrebno posebej pisati. Če ne bi bili tako vztrajni kot so, ne bi mogli
Stopanje k združenem delu
Ob pregledu delovanja Inštituta »Jožef Stefan« v preteklem srednjeročnem ob-dobju je najbolj očiten krepak vstop razi-skovalcev in znanstvenih delavcev inštituta v probleme združenega dela. Žal, bolj na pobudo inštituta kot združenega dela. V zadnjih letih je inštitut sklenil 30 dolgo-ročnih sporazumov z gospodarskimi orga-nizacijami, za katere pa letos ugotavljajo, da so deklarativno lepi, v resnici pa veljajo le letne pogodbe (1979. leta kar 200). Zanje pa so značilna dolgotrajna pogaja-nja pri sklepanju dogovorov za naročila, mučni postopki ob tem ter kratkoročnost zaradi tega, ker je združeno delo brez dol-goročnih programov, neakumulativno, se bori z raznimi težavami ter ima premalo občutka, da potrebuje raziskovalno dejav-nost. Vse to je v pogodbah žal najpogoste-je zabeljeno s cenami, ki ne pokrivajo vseh stroškov, posebno pa ne stroškov minulega raziskovalnega dela, ki vključuje temeljne raziskave ter ne priznavajo pravice do de-litve dohodka po uspešni proizvodnji v inštitutu razvitih izdelkov.
Kako »vreden« je denar, ki ga dajejo OZD za raziskovalno dejavnost, dokazuje ponovno odgovor dipl. oec. Janeza Štera iz Slovenijalesa. Ta je poudaril, da jih bo izdelava računalnjškega vodenja podatkov v inštitutu veljala nekaj novih milijonov, medtem ko stare milijarde, ki so jih dajali izdelovalci pohištva za »preoblačenje« po-hištva v boju za višje cene, menda ne pomenijo za Slovenijales take »obremeni-tve« Zanimivo, kajne?
Z izjemnim naporom je delavcem inšti-tuta uspelo, da so v slabih desetih letih spremenili finančni delež med temeljnimi in uporabnostnimi raziskavami od 80:20 odstotkov na skoraj 50:50 odstotkov. Ob tem niso zmanjšali temeljnih raziskav, am-pak so predvsem okrepili uporabnost preučevanja. To pa bi lahko razvijali še močneje, če jih ne bi, kljub temu, da so organizacija posebnega družbenega pome-na, premočno prizadel zaprti uvozni ventil. Skoraj absurdno je, da ne morejo uvoziti strokovne literature, najsodobnejših apa-ratur in drugega potrebnega materiala. Ugotavljajo, da bi jim pri posameznih iz-
sedaj navesti nekaterih uporabnostnih do-sežkov, ki so jih dosegli letos. Izdelali so vrsto aparatur in postopkov, ki bodo z uporabo v organizacijah združenega dela, dosegle širši družbeni pomen. Med po-membnejšimi napravami in postopki je le-tos naštetih osemnajst pridobitev. Za do-mače potrebe in tudi izvoz so izdelali mi-kroračunalniško krmiljeni NMR spekto-meter za hitro analizo brez porušitve in selekcijo semen (Brazilija), mikroračunal-niško krmiljeni NMR spektometer za ana-lizo cementa (Švica), razvili in izdelali so napravo za vlivanje žlahtnih kovin (ZRN), razvili so novo tehnologijo za tekoče kri-stalne termometre, ki je omogočila.domači industriji (LEK) prodor na domači in tuji trg, razvili in izdelali so programsko raču-nalniško opremo za robot GORO I in
Štefan 80 itn___  Lahko bi naštevali še
mnoge pridobitve, vendar naj velja ugoto-vitev, da raziskovalci inštituta menijo, da bi z dolgoročnejšim planiranjem in finan-ciranjem naročil organizacij združenega dela lahko storili še več.
Pet naslednjih let
V Inštitutu »Jožef Stefan« trdijo, da tre-nutno preveč pavšalno govorimo o razi-skovalni dejavnosti. Mnogokrat jo želimo prikazati kot neustalitveno sestavino v naši družbi, ne pa kot enega od možnih nosilnih stebrov gospodarske stabilizacije.
Ob takem razmerju do raziskovalne de-javnosti je moral inštitut za naslednje srednjeročno obdobje tehtno proučiti, kje so njegove zmogljivosti in kotnu naj jih ponudi. Odločili so se, da bodo 32 odstot-kov zmogljivosti namenili programu RSS, 24 odstotkov posebnim raziskovalnim skupnostim ter 44 odstotkov zmogljivosti naročnikom. Del programa, ki ga bodo ponudili neposrednim naročnikom iz zdru-ženega dela in družbeni dejavnosti, je v novem srednjeročnem obdobju postal izredno pomemben, ker preko njega pre-hajajo v temelje planov delovnih organiza-cij, kar pomeni, da postajajo plani razisko-valnih organizacij sestavina planov združe-nega dela. To pa naj bi tudi omogočilo dolgoročnost dela inštituta.
STANE JESENOVEC