Poštnimi plačana v {ofaivhL Leto XXII., it 57 Upruvnistvu: Ljubljana, Hnaftjeva A — relefoo Ste?. 3122, 312», 3124, 8125. SLitt. (nseratru oddelek: Ljubljana, 8eleo> burgova tU. — Tel. 3492 to 3393. Podružnica Man bor: Grajak) trg II. i - Telefon 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefoo št. 190. Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljub* IJana 17.74«. Ljubljana, sobota 8« marca 1941 Cena t Din Uhaja vaaa dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno 30 din Za tnocemstvc 50 din Uiedoiltto: Ljubljana, Knatljeva ulica o. leieton 3122. 3123. 3124, 3125. 3126; Martoor. Grajski trg St 2. telet od St 2455, Celje, Strossmayerjev8 ulica štev 1, telefoo *t 65 Rokopisi o* JUTRCk §t 5T. Sobota, 8. UL 1041. PREDSEDNIK VLADE CVETKOVIČ O POLOŽAJU JUGOSLAVIJE » Naša vlada pri ocenjevanju mednarodnih dogodkov stalno upošteva neodvisnost in državno celoto Jugoslavije Beograd, 7. marca. p. Glede na razne alarmantne vesti v zvezi z zunanjepolitičnim položajem, ki so se z raznih strani tendenciozno razširile, so bili snoči novinarji pri presedniku vlade Dragiši Cvetkovidu in pri podpredsedniku dr. Mačku, ki sta jim izjavila: Pristojni faktorji budno spremljajo in pravilno ocenjujejo vse dogodke. Pri odločanju o teh dogodkih stalno upoštevajo najvišje interese države in naroda: neodvisnost in teritorialno integralnost. Odnosi Nemčije do naše države Berlin, 6. marca. p. Na vprašanje tujih novinarjev, ali je Nemčija započela kako večjo diplomatsko akcijo v Beogradu, je službeni zastopnik nemškega zunanjega ministrstva danes dejal, da odličnim diplomatskim odnogajem med Berlinom in Beogradom pač ni treba ničesar več dodajati. Beograd, 7. marca. p. »Pravda« poroča iz Berlina, da v tamošnjih političnih krogih mnogo razpravljajo o položaju Jugoslavije. V Berlinu se zelo povoljno govori o Jugoslaviji in podčrtavajo, da so nemško-j ugoslovenski odnošaji nespremenjeno odlični in da v tem pogledu ni nobenih neurejenih vprašanj. Dosedanje zadržanje Beograda dccela odgovarja prilikam v tem delu Evrope in na merodajnem mestu izjavljajo, da v tem pogledu nimajo ničesar pripomniti. Razmerje med Beogradom in Berlinom je zasnovano na vzajemnem in recipročnem razumevanju in spoštovanju. Potrebe nacionalne discipline Beograd, 7. marca. p. O snočnji izjavi predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča in podpredsednika dr. Vladka Mačka objavlja današnje »Vreme« uvodnik, v katerem poudarja, da je ta izjava jasna in da nedvoumno še enkrat podčrtava stališče naše države. Ni dvoma, da je ta jasna izjava zelo povoljno vplivala na razpoloženje vse javnosti v državi. List nato nadaljuje: »Kadarkoli se je pokazala za to prilika in potreba, je bilo naše stališče vedno jasno obeleženo. To se najbolje vidi tudi iz dosedanjih izjav predsednika vlade Cvet- koviča, podpredsednika vlade dr. Mačka in zunanjega ministra dr. Cincar Markovi <5a. Kakor vsaka druga, tako ima tudi naša držav svoje nasprotnike, ki Urijo o nas razne nepovoljne vesti. Toda, kar je najhnjše, nepovoljne vesti širi tudi neob-veščeno prebivalstvo, ki je mnogokrat pripravljeno, da veruje vsaki informaciji, pa naj jo sliši od koderkoli. Poleg tega je še znana naša slabost, da vsaki informaciji radi dodamo še nekaj svojega in tako pobarvano, čeravno vemo, da ne odgovarja stvarnosti, sporočamo drugim, zagotavljajoč, da je popolnoma točna. Odtod izvira največ raznih alarmantnih vesti, ki slabo vplivajo na tok vseh poslov v državi in na pravilno funkcioniranje vseh naših odnošajev. Baš zaradi tega je snočnja izjava predsednika vlade Cvetkoviča in podpredsednika dr. Mačka prišla v pravem času. Po tej izjavi nima nihče več razloga dvomiti, da odgovorni činitelji pri donašanju odločitev ne bi imeli vedno pred očmi naših najvišjih narodnih in državnih interesov in kar je najvažnejše, našo neodvisnost in državno celoto. Na ta način je obenem omogočena pravilna ocena našega položaja in naše politike. Pravilne odnose v državi lahko zmedejo samo naši nasprotniki ali pa tuja propaganda, ki želi, da bi se tudi naša država potegnila v avanture. Stališče naše države in njenih odgovornih upraviteljev je jasno, dolžnost javnosti pa je, da upošteva nujno potrebo nacionalne discipline in da preprečuje širjenje vesti, ld imajo za cilj motenje našega reda in miru. Ugodni odmevi izjave po Evropi Beograd, 7. marca. p. »Pravda« objavlja naslednje poročilo iz Londona: »Associated Press« doznava, da je bila izjava, ki sta jo snoči podala predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. Maček, sprejeta v londonskih krogih kot izjava državnikov, ki realno pojmujejo razvoj situacije in ostanejo dosledni politiki, ki jo je vodila Jugoslavija doslej in ki stremi za tem, da ostane država izven vojne ter da se zagotovi njena nedotakljivost in neodvisnost. Ker je Jugoslavija najvažnejša država na Balkanu, je izjava jugoslovenskih državnikov še prav posebne važnosti in so jo v vseh londonskih krogih zelo toplo pozdravili. Iz Berlina javlja dopisnik »Pravde«: Izjava jugoslovenskih državnikov je bila sprejeta v Berlinu z vso pozornostjo. V berlinskih merodajnih krogih izjavljajo, da je v tej izjavi izraženo že dobro znano stališče Jugoslavije v vprašanjih, ki se tičejo njene varnosti in njene nedotakljivosti. V Berlina smatrajo, da to izjava niti najmanj ne pomeni kakega odstopanja od politike lojalnega prijateljstva, ki obstoja med Nemčijo in Jugoslavijo. V Berlinu je bila sprejeta na znanje kot dejstvo in je naletela na razumevanje v vseh merodajnih krogih. Budimpeštanski dopisnik »Pravde« poroča: Skupni izjavi predsednika jugoslo-venske vlade Dragiše Cvetkoviča in podpredsednika dr. Mačka pripisujejo v vseh madžarskih političnih krogih izredno veliko važnost. Posebno veliko pozornost je v madžarskih političnih krogih izzvalo dejstvo, da je avtor te izjave tudi podpredsednik vlade dr. Maček. Iz tega izvajajo jasen sklep, da je treba v vsakem primeru računati t največjo enoduSnostjo vsega jugoslovenskega naroda. Izjava po mnenju madžarskih političnih krogov obenem dokazuje, da zavzema Beograd stališče, da je prijateljstvo s sosedi možno le ob strogem spoštovanju stanja, kakršno je bilo pred sedanjo vojno. Sedanji dogodki v Evropi so samo faze, ki zahtevajo potrebno pozornost, toda nacionalna politika Beograda se v nobenem primeru ne bo spremenila. Sofijski poročevalec »Pravde« javlja svojemu listu: Izjava predsednika jugo-slovenske vlade Cvetkoviča in podpredsednika vlade dr. Mačka je naletela v Sofiji na največji odmev. V vseh političnih krogih jo živo komentirajo. V sofijskih krogih smatrajo, da predstavlja ta izjava logično nadaljevanje izjave, ki jo je dal pred par dnevi jugoslovenski zunanji minister dr. Cincar Markovič. Komentarji bolgarskih krogov se zadržujejo zlasti na zadnjem stavku izjave. Pri tem naglašajo. da ta izjava ne predstavlja v bistvu nič novega in je le ponovno točno formulira-nje že znanega političnega stališča Beograda. Odnošaji med Beogradom in Sofijo niso niti najmanj okrnjeni, marveč baš ta popolna jasnost omogoča, da se ie bolj poglobe v duhu prijateljstva, ki sloni na paktu o večnem prijateljstvu. Rim, 7. marca. o. Današnji italijanski listi objavljajo na vidnem mestu izjavo, ki sta jo snoči podala min. predsednik Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. Maček novinarjem v Beogradu. Agencija Štefani je danes v svojem poročilu dcdala. da »bo ju goslo venska vlada nadaljevala svojo miroljubno politiko in ohranila najboljše odnošaje s svojimi sosedi.« Vojne operacije v Afriki Angleške čete so prispele iz Italijanske Somalije že do abesinske meje Kairo, 7. marca. AA. (Reuter) Uradno poročilo poveljstva angleških čet v Afriki, objavljeno v četrtek pravi: V Libiji so prednji naši motorizirani oddelki odbili ponovne napade sovražnih tankov zapadno od Agheale. V Abesiniji večji oddelki še vnaprej vznemirjajo sovražne oddelke in jim povzročajo občutne izguba V Somaliji so angleške čete zavzele Ferfer. Na vseh ostalih odsekih se v Somaliji napredovanje uspešno nadaljuje. Dosedaj je bilo ujetih 10.000 vojakov. Ferfer je 160 km severozapadno od Bulo Bur-tia ob reki Šebeli. Današnje poročilo poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja: Abesinija: Naše patrulje operirajo sedaj na cesti proti Gondaru, vzhodno od Ana-mita. V operacijah proti italijanski posadki, ki se umika iz Buriea, so abesinski patrioti zajeli 300 italijanskih vojakov, 2 mehanizirani transportni vozili in 4 poljske topove, poleg tega pa so sestrelili eno italijansko letalo. Dodatno je 1700 iregu-larnih italijanskih vojakov prešlo na abe-sinško stran. Italijanska Somalija: Med tem, ko se napredovanje angleške vojske vzdolž glavne ceste iz Mogadiscia proti Džidžigi stalno nadaljuje, se na drugih sektorjih razvijajo oiperacje v našo prednost. Iz Libije in Eritreje ni ničesar važnega poročati Italijansko vojno Nekje v Italiji, 7. marca. AA. (Štefani). Uradno poročilo glavnega stana italijanskih oboroževalnih sil št. 273 pravi o bojih v Afriki: Severna Afrika: Naša letala so bombardirala neko sovražnikovo letalsko oporišče. Letala nemškega letalskega zbora so napadla korakajoče kolone in zbirajoče se čete. Uničila so 20 mehaniziranih vozil, mnogo drugih pa hudo poškodovala. Razen tega so bombardirala barake in taborišča v okolici Derne, ter zanetila požare. Druga nemška letala so bombardirala vojaške cilje v La Valetti na Malti. Na Sredozemskem morju in v vzhodnem delu Sredozemlja so naša letala napadla sovražnikove ladje v konvoju, čigar spremstvo je bilo močno, in zadela eno križarko, en torpedni rušilec in tri parnike. Vzhodna Afrika: Zavrnili smo sovražnikov napad v okolici Kurmuka v zgornjem Sudanu. V bojih pri Kerenu, ki jih omenja včerajšnje poročilo, simo prizadejali sovražniku občutne izgube. Uspehi italijanske vojne mornarice Rim, 7. marca, su (Columbia BS). »Gior-nale d'Italia« navaja dane9 podatke o uspehih, ki jih je italijanska vojna mornarica dosegla proti angleški vojni mornarici. List pravi, da so Italijani potopili doslej 20 angleških vojnih ladij 26 podmornic, 58 tovornih ladij in 7 petrOlejskih ladij. Sestreljenih je 85 angleških 'letal, 213 pa jih je bilo uničenih ob priliki napadov na letališča. Verjetno je bilo uničenih še 99 letali ter dve petrolejski ladji. List navaja te podatke v potrdile, da tudi italijanska vojna mornarica doprinaša svoj delež v vojni proti Angliji. Svarilo pred vohuni Rim, 7. marca. s. (Columbia BS). Gfcne-ralni tajnik fašistične stranke je izdal danes novo svarilo vsem fašističnim organizacijam, v katerem opozarja, da naj pazijo, da ljudje ne bodo niti direktno, niti in-direktno izdajali podatkov o nacionalni obrambi. Akcije angleških letal Kairo, 7. marca. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem poročilu: Angleška in južnoafriška letala so se v sredo in četrtek močno udejstvovala nad Eritrejo, zlasti na ozemlju pri Kerenu. Izvedeni so bili napadi z bombami in strojniškim ognjem na oddelke sovražne vojske, postojanke topništva, motorne transporte in druge vojaške objekte, zlasti železniška in cestna križišča. V pristanišču v Zuli je bil napaden sovražni hidrcplan ter s strojniškim ognjem zažgan. V A.smari je bilo bombardirano vojaško skladišče. Na drugih bojiščih v Afriki so nudila angleška letala stalno podporo kopnim vojskam. Nobeno angleško letalo v vseh teli operacijah ni bilo izgubljeno. 16 sovražnih letal je bilo uničenih tekom nočnega napada na Malto, ki je bil izveden v sredo. Izmed teh letal so sestrelila lovska letala 7 aparatov, in sicer 2 bombnika Junkers 88, dva bombnika Jun-kers 87, en bombnik tipa Dornier in dve lovski letali tipa Messerschmitt 105. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno lovsko letalo tipa Messerschmitt 110 in 8 drugih aparatov. Več drugih sovražnih letal je bilo tako poškodovanih, da je zelo dvomljivo, da bi se mogla vrniti v svoja oporišča, V teku teh operacij, v katerih je sodelovalo nad 100 sovražnih letal, je bilo izgubljeno eno samo angleško lovsko letalo. Napad na Malto je povzročil nekaj škode na zgradbah, toda med osebjem angleškega vojnega letalstva ni bilo žrtev. Sodelovanje angleških ladij pni operacijah London, 7. marca. s. (Reuter.) Admira-liteta je o operacijah v Italijanski Somaliji objavila nocoj še drugi komunike. Ta pravi, da je sedaj ugotovljeno, da je bilo o priliki zavzetja Kismaje zaplenjenih 5 italijanskih trgovskih ladij in sicer: »Adria« (3809 t.), »Savoya« (5490 t.), »Hermina Maclino« (5740 t.), »Manon« (5597 t.) in »Leonardo da Vinci« (7515 t.), štiri druge trgovske ladje so potop'le lastne posadke, med njimi italijanski parnik »Marghera« (4531 t.). Nemški parnik »Ockermark« (7021 t.) je poskusil uiti iz pristanišča, potem pa ga je lastna posadka hotela potopiti. To se je sicer posrečilo preprečiti, toda ko so ladjo peljali v lu-ko, se je potopila. 590-tonski nemški parnik »Askari« je bil poškodovan in potegnjen na obalo. Na bojiščih položaj neizpremenjen — Grki zanikajo, da hi se Kanadci izkrcali v Solunu Nekje v Italiji, 7. marca. AA. (Štefani) Uradno poročilo glavnega stana italijanskih oboroženih sil št. 273 pravi: Na grški fronti nič novega. Atene, 7. marca. AA. (At. ag.) Uradno poročilo št. 131 glavnega stana grške vojske pravi: Podnevi živahno topniško streljanje, ki se je uspešno zaključilo za grške čete. Uradno poročilo ministrstva za notranjo varnost pravi, da nI bilo nobenih dogodkov. Atene, 7. marca. j. (Reuter) Vrhovno poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji objavlja v današnjem komunikeju, da so angleški bombniki napadli postojanke italijanskega topništva severno od Luzatija na frontnem sektorju pri Tepeleniju. Piloti so opazovali, da so bombe udarile med postojanke topov. Vsa angleška letala so se s tega napada srečno vrnila. Atene, 7. marca. j. (Reuter) Najnovejši razvoj položaja na Balkanu ni mogel omajati morale Grčije. K neomahljivosti Aten je nedvomno mnogo pripomogel tudi obisk angleškega zunanjega ministra Edena, i je pomagal razčistiti položaj. V Atenah gledajo na možnost kakega novega napada na svoje ozemlje s popolnim mirom in največjim zaupanjem. Grški tisk soglasno tolmači položaj na ta način, češ, ako je Grčija rekla svoj »ne«, ko še ni vedela, kaj lahko iz tega sledi, je zdaj v tej svoji od- ločitvi tem bolj neomahljiva, ko je lahko v dosedanjih mescih vojne točno pregledala svoje sile in preračunala svoje možnosti. Atene, 7. marca. AA. (At. ag.) Ker je neki tuj list objavil vest, da se je v Solunu pravkar izkrcala neka kanadska divizija, je treba to absolutno tendenciozno vest nemudoma z vso odločnostjo zanikati. Italijanski propagandi je očitno mnogo ležeče na tem, da ponavlja tudi razne neosnovane govorice, po katerih naj bi se grška vlada pripravljala, da se preseli na otok Kreto. Zdi se nam odveč demantirati tudi to absurdno vest. Vprašati se je treba le, zakaj naj bi se preselila vlada zmagovite države, če tega ne stori niti vlada nasprotnika. Odlikovan Italijanski general Rim, 7. marca. n. (Štefani). Brigadni general Mairo Girotti, poveljnik znane planinske divizije »Julia«, je bil zaradi vojaških zaslug povišan v divizijskega generala. V službeni utemeljitvi se navaja, da je general ustvaril iz svoje divizije sijajno vojaško edinico, ki se je dva mesca odločno borila in se rešila spričo sovražne pomoči iz težavnega položaja ter se umaknila na nove postojanke. Borila se je za vsako ped albanske zemlje. Angleško-nemška vojna na morju in v zraku Velika aktivnost nemškega letalstva — Novi napadi s Malto In angleške postojanke na otočju in v Afriki Berlin, 7. marca. n. (DNB). Vrhovno po- > veljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje službeno vojno poročilo: Neka naša podmornica je potopila dva oborožena tovorna paraika s skupno 12.061 tonami. V Severni Afriki so skupine nemških bojnih letal prt Derni z bombami lahkega ln srednjega kalibra bombardirale kolone avtomobilov, koncentrirajoče se čete, in skladišča. V skladiščih so nastali veliki požari. Uničenih je bilo mnogo vozil ter razdejanih ali hudo poškodovanih nekaj poslopij. Skupina nemških strmoglavcev je snoči z dobrim uspehom bombardirala pristaniške naprave in doke v La Valetti na otoku Malti. Pri napadih na različna letališča v juž-novzhodni Angliji so bojna letala zadela hangarje in letala na vzletiščih. Več letal je bilo na tleh uničenih. Izvidniška letala so učinkovito bombardirala pristaniške naprave v več mestih v južni m južnovzhodni Angliji, med njimi tudi v Londonu. Neko bojno letalo je v vratolomnem nizkem poletu napadlo letališče v Filtonu. Bombe težkega kalibra so razdejale velik montažni objekt. Več dovršenih letal je bilo poškodovanih s streli iz letalskega topa in strojnic. Pri izvidniških poletih nad Malto je bilo ugotovljeno, da so bile 5. marca pri napadu na letališče v Halfaru hudo razdejane letališke naprave. Med drugimi so bili uničeni 3 težki bombniki, ena delavnica ln ena baraka več hangarjev in letal pa je bilo težko poškodovanih. Sovražnik se nad nemškim ozemljem ni pojavil ne podnevi ne ponoči. Pri napadu na letalsko tovarno v Filtonu se je posebno izkazala posadka nemškega bombnika, ki jo sestavljajo nadporočnik Hollinde, narednik-vodnik Lebuda, podofi-cir Weber in kapi ar Schllling. London, 7. marca. j. (Ass. Press.) Preteklo noč se je aktivnost nemškega letalstva nad angleškim otočjem ponovno zelo zmanjšala ter so se nemška letala omejevala zgolj na akcije v neposredni bližini južne, jugovzhodne ln zapadne angleške obale. V večernih urah je bil izvršen edini močnejši napad na neko mesto v zapadni Angliji, kamor je bilo vrženih večje število zažigalnih in rušilnih bomb. Angleški službeni podatki o tem napadu navajajo nekaj škode na stanovanjskih zgradbah ter manjše število človeških žrtev. Ime mesta ni bilo objavljeno. Videti pa je, da tudi ta napad ni bil večjega obsega. V južnih in jugovzhonih obalnih predelih so bili bombardirani nekateri daleč narazen ležeči objekti, toda brez posebnega uspeha- Učinkovita angleška obramba, v kateri so sodelovali zlasti nočni lovci, je nemškim le- talom povsod prepečdla prodreti globlje nad angleško ozemlje. Podvigi angleških letal London, 7. marca. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja: Letala obalnega poveljstva so danes popoldne na patrolnem poletu napadla in potopila neko sovražno vojaško preskrbovalno ladjo v bližini holand-ske obale. Prav tako so letala napadla vojno luko den Helder na Nizozemskem ter nemško vojaško letališče v Otenbur-gu. Vsa letala so se vrnila z vseh teh poletov. V Kanadi izvežbanih na tisoče letalcev London, 7, marca. j. (Reuter.) V merodajnih angleških krogih z zadovoljstvom ugotavljajo, da je dotok imperialnih letalcev, ki so se šolali v Kanadi, zmerom večji. Prvotno je bilo v načrtu, da bo letno v kanadskih letalskih šolah izvežbanih za potrebe angleškega letalstva 20.000 pilotov in 30.000 pomožnega osebja za letalsko službo- V resnici je razvoj letalskih šol v Kanadi tako naglo napredoval, da so te številke že visoko prekoračene in se lahko računa, da bo razen pilotov ki so bili že zdaj uvrščeni v letalsko službo v Angliji, do konca tega leta na razpolago za angleško letalstvo še več deset tisoč nadaljnjih letalcev in pomožnega letalskega osobja. Posledice napada na Lofiotske otoke Oslo, 7. marca. s. (Ass. Press.) Nemški komisar na Norveškem Therboven je pose-til Lofotsko otočje, ki so ga Angleži v torek zjutraj napadli. Odrejeni so bili strogi ukrepi proti onim Norvežanom, ki so Angležem pri napadu pomagali. Ena oseba je bila po prekem sodu že ustreljena, več pa iih ie bilo aretiranih. ... , - - «, L»ndon, 7. marca. s. (Reuter.) Norveška vlada objavlja nove podatke o napadu, ki so ga angleške in norveške čeve v torek izvedle na Lofote. Pri operacijah je sodeloval oddelek norveških mornarjev, ki so bili posebej izvežbani za borbe na kopnem. Ko so angleške in norveške čete prispele na otoke, so postavile ob obali močne zvočnike, s katerimi so sporočile prebivalstvu, da so prišli prijatelji, obenem pa so pozvale, da naj prostovoljci odidejo z anglešk« ekspedicijo nazaj v Anglijo. Res se je ta koj prijavilo več sto mladih Norvežanom ki bodo sedaj priključeni norveški vojskt Borba v ameriškem senatu Govorniški dvoboji med zagovorniki in nasprotniki zakona o ameriški pomoči demokracijam Washington, 7 marca. j. (DNB) Senat je včeraj nadaljeval razpravo o prvem važnem dodatnem predlogu k Rooseveltove-mu zakonu o ameriški pomoči Veliki Britaniji, ki ga je stavili demokratski senator Alender. Predlog določa, da sc smeta ameriška vojna mornarica in armada uporabljati edino le v akcijah na zapadni zemeljski polkrogli. Vodja demokratske frakcije Barklay je izrazil mnenje, da ta dodatni predlog ne bi bil umesten, ker nasprotniki Zedinjenih držav samo zaradi tega ne širijo svojih napadalnih akcij na Daljnem vzhodu, ker si niso na jasnem o dalekosežnosti ameriških načrtov. Ako bi zdaj kongres sprejel Alenderjev dodatni predlog, bi nastal v svetu vtis, da je Amerika s tem indi-rektno izrazila svojo voljo, ostati toliko časa neaktivna, dokler ne bi kaka druga sila na Daljnem vzhodu nadlegovala ravno Filipinov ali kako drugo ameriško posest na zapadni zemeljski polkrogli. Senator Taft je tu prekinil govornika z vprašanjem, ali se mu zdi, da bi bila taka politika v kakem nasprotstvu 9 političnimi smernicami, ki jih je nakazal Roosevelt pred svojo zadnjo izvolitvijo. Po njegovem mnenju take razlike ni. m zato tudi ne razume, zakaj naj bi od RoO"sevelta izražene zunanjepolitične smcrnice še enkrat ne našle izraza tudi v njegovem zakonskem načrtu za pomoč Angliji. Barklav je na to pripomnil, da se pač ne more spu:čati v konkretne navedbe položaja na Daljnem vzhodu, lahko pa ponovi mnenje zunanjega ministra Hulila, da je položaj tako na Daljnem vzhodu, kakor tudi v Sredozemlju za Ameriko zelo deli-katen in da bi sprejetje Alenderjevega dodatnega predloga zunanjega ministra znatno oviralo v svobodi njegovih akcij na teh področjih Navedel je nato, da zagovorniki Rooseveltovega zakonskega načrta namesto Alenderjevega dodatnega predloga pripravljajo nov kompromisni predlog, ki bo v kratkem predložen v obravnavo in ki določa, da se z nobenimi dodatnimi iz-preminjevalnimi predlogi ne bi mogla omejiti Rooseveltu polnomočja, ki so bila v okviru dosedanjih debat že odobrena m v kolikor se tičejo prezidentove oblasti v razpolaganju z ameriško armado in mornarico. Na koncu debate je predsednik George v imenu zunanjega ministrstva izjavil, da je zdaj prišel čas, ko morajo Zedinjene države s pospešeno naglico sprejeti zakon o pomoči Angliji. Svetovno politični po»-ložaj je zelo resen in prav posebej še na Pacifiku. V primeru, da bi se angleške obrambne črte na Pacifiku zrušile, bi to morda pomenilo zrušenje celokupnega angleškega imperija, kar je treba za vsako ceno preprečiti. George se je nato izrazil proti Alenderjevemu dodatnemu predlogu. Pred senatom je bilo včeraj prečitano tudi strokovno mnenje kontreadmirala In-gersolla o sodbi, ki vlada v krogih ameriških mornariških strokovnjakov glede možnosti, da bi se Angliji odstopili še nekateri nadaljnji rušilci. Ingersoll pravi v svojem poročilu, da bi moral glede te mož-| nosti odgovoriti sicer z «ie«, toda glede na položaj, ki utegne nastati v treh ali šestih tednih, mora na to možnost odgovoriti z »da«. VVashington, 7. marca. s. (Ass. Press.) Senat je nocoj s 63:28 glasovi odklonil dodatni predlog, da bi moral predsednik Roosevelt za vsako posoditev vojnega materiala Angliji prositi najprej kongres za posebno dovoljenje. Roosevelt proti zavlačevanju zakona VVashington, 7. marca s. (Columbia B.S.) Na konferenci tiska je predsednik Roosevelt izjavil, da je po njegovem prepričanju sprejetje zakona o posojanju vojnega materiala neizogibno potrebno. Predsednik je pripomnil, da v tem oziru nima ničesar dodati svojim prejšnjim izjavam, poudaril pa je. da bi vsaka odložitev v sprejetju zakona lahko otežkočila dobave ameriškega vojnega materiala »onim demokratskim državam, ki so že v vojni«. Trenutno sicer dotok ameriškega vojnega materiala v Anglijo z zamudo v sprejetju zakona ne bo prizadet, ker se dobave kljub temu nadaljujejo, toda zamuda lahko povzroči, da bo v poznejših dobavah nastal zaostanek. V Tihem morju potopljen angleški parnik New York, 7. marca. j. (Ass. Press.) Angleški tovorni parnik »Speybank« (5154 ton), ki je bil s tovorom kavčuka, cinka, konoplje in sladkorja iz neke ameriške lu-ke na potu proti Daljnemu vzhodu, je bil potopljen. Verjetno je postal žrtev nemške trgovinske križarke, ki operira na Tihem oceanu. Dva nova redna člana Srbske akademije znanosti Be°grad, 7. marca. p. Danes popoldne je bila svečana letna skupščina kraljeve Srbske akademije znanosti. Nj. Vel. kralja je zastopal general Petrovič, vlado pa prosvetni minister Krek in minister za gradnje Vulovič. Na današnji skupščini sta bila proglašena za redna člana dr. Milan Re-šetar in znani slikar Mirko Murat. Iz državne službe Beograd, 7. marca. p. Z odlokom prometnega ministra so premeščsni: za inšpektorja k prometno-kcmercialnemu oddelku direkcije v Ljubljani Ivan Bregant, dosedaj na glavnem kolodvoru v Ljubljani, ter višji kontrolorji Leopold Debe-vec iz Slovenj gradca k prometno-komer-cialnemu oddelku, Alfonz Kuk iz Zidanega mosta na Brezovico. Fran Vočko iz Ljubljane k prometno-komercialnemil oddelku in Martin Majhen iz Hrastnika v Slovenji Gradec. Upokojena sta inšpektorja Gustav Kar-ker in Robert Ašenbrener ter prom.tniki Ivan Majdič, Engelbert Fasanelli in Fran Lebar. vsi pri železniški direkciji v Ljubljani. Po službeni potrebi sta premeščena učitelja Fran Gumilar in Frančiška Gumilar iz Lipovca v Strigovo. kraji in ljudje Cestno vprašanje v Prekmurju Avtobusni promet iz leta v leto narašča Murska Sobota, 7. marca Slabo stanje cestnega omrežja je eno najbolj perečih vprašanj Slovenske Krajine. Ceste so pač vzdržale skromni predvojni promet z vozovi in vprežno živino, nikakor pa ne morejo kljubovati naraščajočemu avtomobilskemu prometu. Zgrajene so brez trdne kamenite osnove in so preveč odvisne od vremenskih prilik. Cestišče je iz pol metra debele plasti drobnega prodca, ki ga dež in pa talna voda ponekod tako zrahljata, da je vožnja po cesti nemogoča. Vozila orjejo globoke brazde in se pogrezajo do osi v razmehča-:do cestišče. Tako se je n. pr. pred tednom v Šolski ulici v Murski Soboti vdrl tovorni avto v cesto tako globoko, da so morali razložiti ves tovor in ga z drugim avtomobilom potegniti iz blata. Podobno je bilo na cesti iz Bogojine v Dobrovnik, koder obratuje vsak dan poštni avtobus. Med Strehovci in Filovci je talna voda, ki sega v dežju tik do roba ceste, tako razmehčala cest:šče, da je avtobus moral ustaviti obratovanje in že 20 dni ne vozi. Cesta bo šele prehodna, ko jo bo lepo vreme popolnoma izsušilo. Vsa sreča za ceste je tudi dejstvo, da v Prekmurju pade na leto komaj 600 do 800 mm padavin. Dve prometni cesti s križiščem v Murski Soboti vezeta Prekmurje. Ena vodi iz Dolnje Lendave čez Dobrovnik, Bogojino in Mursko Soboto v Cankovo in Rogašev-ce. druga pa gre iz Dolnje Lendave čez Crensovce in Mursko Soboto v Gornjo Lendavo. Pred sedmimi leti je pričel obratovati na prvi progi poštni avtobus, po velikih prošnjah in moledovanjih je bila nato odobrena druga zveza Sobote z Dolnjo Lendavo čez črensovce, lani pa je bila odprta proga Sobota—Gornja Lendava. Tako je Prekmurje z železniško progo Ljutomer—Hodoš povezano v prometu v treh transverzalah s križiščem v Murski Soboti. žal se avtobusni promet v Prekmurju ne more razviti tako kakor bi bilo želeti. Avtobusne proge so le prepogosto prekinjene zaradi slabega stanja cest ali pa pomanjkljivih vozil, število potnikov se veča vsako leto, dohodki se dvigajo na zavidljive vsote, za izboljšanje promesta pa se napravi malo ali pa nič. človek se prime za glavo, ko vidi majhne avtobuse, natlačene do zadnjega kotička, ki vozijo vsak dan po isti progi in ne morejo sprejeti pod streho vseh potnikov, ki bi radi p>otovali. Zaslužek se ponuja kar sam od sebe in zasebnik bi na prekmurskih avtobusnih progah ustvaril čuda v zadovoljstvo potnikov in v korist svoje blagajne. Treba je samo pogledati razpredelnico o razvoju prometa: število potnikov Dohodki L. 1934 11 049 157.180 din L 1935 13.182 181489 din L 1936 14.857 205.911 din L. 1937 20.972 272 731 din L. 1938 24.813 316.654 din L. 1939 37 301 437.007 din L. 1940 46.793 531.947 din Statistika nam zgovorno pokaže, da se je samo v lanskem letu promet dvignil za skoro 10 000 potnikov, dohodki pa za malo manj kot 100.000 din. Po šestih letih pa beležijo prekmuiske avtobusne proge štirikraten promet. Da tudi letos avtobusni promet ne bo zaostajal za lanskim, nam potrjuje že statistika za januar. V prvem letošnjem mesecu je bilo namreč na vseh progah 8264 potnikov, ki so plačali za voznino 85.864 din. Na progi Murska Sobota—Rogaševci je promet najživahnejši. Tu je bilo v januarju 2285 potnikov v obeh smereh, kar znaša skoro 80 vsak dan. In na tej progi obratuje msjhen avtobus s 23 sedeži! Na vsak način bi bilo potrebnejše večje vozilo, ki bi zadostilo vsaj sedanjim potrebam. Za izboljšanje cest v Prekmurju tudi za bodočnost ni posebnih izgledov. Proračun soboškega cestnega odbora ne dosega niti polnega milijona. Za nova cestna dela je v njem predvidena samo gradnja mosta čez Lendavo v Polani za 300.000 din. Zgrajenih bo še več manjših propustov na cestait za 100.000 din. V šalovcih se bo nadaljevalo delo pri preložitvi ceste in gradnji novega mosta. Ta dela so obsežena že v lanskem proračunu ln znašajo nad 900.000 din. Ce bi bilo dovolj kredita, bi prišel še letos v poštev most v Dolnji Sla^ veči, ki bi stal 226.000 din. Za gramoz je v novem proračunu določena skromna vsota 265.000 din. Svojčas je pa postavka znašala pol miliojna in tudi danes bi za najnujnejše oskrbovanje cest potrebovali vsaj toliko. Ce bi bil gramoz pri rokah, bi še nekako šlo, toda v Prekmurju ga ni in treba ga je dovažati od daleč. Prevozni stroški pa so preveliki, da bi moglj iz določene postavke napelja- bodo spričo skromnega posipanja prihodnje leto teste še slabše in da bo ob slabem vremenu nemoteno promet še za daljšo dobo ogrožen. Vsega upoštevanja je zato vreden predlog, ki ga je na zasedanju banskega sveta stavil soboški župan g. Ferdinand Hart-ner, namreč, da se znižajo železniške pristojbine za prevoz gramoza v Prekmurje. Samo na ta način bi lahko prekmurske ceste prišle do dobrega gramoza, s katerim bi v par letih utrdili cestišče in izboljšali prometne razmere, ki danes neprestano ti na ceste dovolj gramoza. Bojimo se, da opozarjajo k nujni odpomoči. Kam sta šla dva milijona Zanimivi prizori ob zaključnem žrebanju v Skoplju Skoplje, 7. marca Ker se zdaj vrše zaključna žrebanja Državne razredne letenje vsakokrat v drugem banovinskem mestu, je prišlo takrat na vrsto Skoplje, ki je s tem doživelo svojo posebno senzacijo. Pretekli četrtek dopoldne se je v dvorani Oficirskega doma trlo ljudstva. Mnogi so v rokah držali srečke in nestrpno čakali kdaj pridejo na vrsto. Med gosti v prvih vrstah pa so sedeli tudi odlični predstavniki, tako ban Rafaj-lovič z gospo, komandant armije general Ilija Brašič in župan Mihajlovič. Ko so začele prihajati na vrsto premije, se je napetost stopnjevala. V grobni tišini se je nadaljevalo žrebanje, ko je ostala na razpolago le še glavna prenrja dveh milijonov dinarjev. Ne. upanje še ni bilo izgubljeno. Nasprotno vsakdo se je že počutil milijo-narja. Ampak ta preklicana komisija je postajala botlj in bolj pcčasna, nekateri so si kar znoj brisali s čela Slednjič je predsednik svečano razglasil: — Srečka 3597 je zadela 4000 din in premijo dveh milijonov dinarjev. — Ah, ah, ah! se je razlegalo po dvorani. Bilo je kakor sproščenje po toliki napetosti. Razburljivi kt mentarji srečkarjev so bili tako južnjaško glasni, da je komisija morala opomniti občinstvo, naj se lepo pomiri. Potem se je začela dvorana počasi prazniti. Po vsem Skoplju pa se- ugibali, kam gresta oba milijena. In brž se je raz-vedelo, da so srečni lastniki četrtink v Beogradu, Novem Sadu, Gjevgjeliji in Ljubljani Posebno zadovoljstvo je zbudila novica, da je med srečnimi dobitniki neki natakar v Gjevgjeliji. Srečka je bila pred zadnjim kolom v lasti nekega drugega srečkarja, ki pa se je naveličal potrpljenja in je četrtinko vrnil kdekturi. Potem jo je kupil siromašen natakar Gjev-gjelije. Komaj da je zmogel denar za plačilo srečke, nekaj dinarjev je celo še na dolgu. Toda takoj zvečer se je uradnik kolekture odpeljal iz Beograda k njemu in danes je natakar Anten prejel na roko tistega pol milijona dinarjev, ki mu ga nihče ne zavida. Južna Srbija pa je za senzacijo bogatejša. Licejsko knjižnico so pričeli seliti Prostori v novi palači še niso popolnoma opremljeni Ljubljana, 7. marca Univerzitetna knjižnica, najmogočnejša hiša nove Ljubljane, je sprejela danes svoj prvi inventar. Iz kleti in pritličnih prostorov licejske knjižnice so namreč danes pričeli tja odvažati sklade časopisov in revij, za silo z vrvjo povezane letnike velikih formatov, ki se v licejski knjižnici nikdar niso mogli ponašati z dostojnim prostorom. Licejska knjižnica, ki se je od leta do leta naglo večala, ni imela v svojih zasilnih prostorih nobenega kotička več, kamor bi mogla zlagati knjige, kaj šele revije in časopise velikih formatov, tiskanja, ki se ga je posebno od prevrata sem nabralo za vagone. Tako robo, kolikor je bila sila držati jo pri roki, so skladali vrh visokih omar vse do stropa, sicer pa odlagali v kletne prostore, kaj malo primerne za hranjenje takega občutljivega lesnega papirja. Nu, z današnjim dnem je zaprav pričela dihati nova univerzitetna knjižnica, hkrati pa so na pare djali staro licejsko knjižnico, častitljivo mater nove ustanove. Danes so ves dan praznili kletne in deloma tudi pritlične prostore. Diro za diro so odvažali v novo knjižnično hišo in znašali v prostore v četrtem nadstropju. Knjižnice same še nekaj tednov ne bodo vinskih polic, ki jih doma nikjer ne izdelujejo; naročili so jih v inozemstvu, pa se je pošiljka nekaj zakasnila. Baje pa jih bodo vsak čas odposlali. Kaže, da bo v teku pomladi licejska knjižnica že prav vsa preseljena in bo ta čas tudi univerzitetna že pričela poslovati. Oddahnili se bodo knjižničarji, ostalo osebje pa tudi posetniki licejske knjižnice, saj bi bilo pravilno poslovanje v knjižnici ob sedanjih razmerah nemogoče. S preselitvijo pa je prišla do svojega veselega deleža tudi poljanska gimnazija, v katere poslopju je zavzemala licejska knjižnica ves levi pritlični del s kletjo vred, odkar so knjižnico preselili iz nekdanje stare gimnazije na Vodnikovem trgu. Poljanska gimnazija, sedanja I. ženska realna gimnazija, se že dolgo let utesnjuje v nezadostnih prostorih. Sedaj bo dobila večje število za vsakršne šolske potrebe primernih prostorov in s tem močno ublažila dsedanjo gnečo, kar bo brez dvoma ugajalo dijakom in profesorjem. Ena najstarejših ljubljanskih kulturnih institucij, licejska. sedanja univerzitetna knjižnica je v Ljubljani prva prosvetna ustanova, ki je dobila svoje do popolnosti ustrezajoče prostore. Upajmo, da bomo v bližnji bodočnosti utegnili tudi o ostalih selili. Zanjo so naročili posebne vrste ko- kulturnih zavodih zapisati kaj sličnega. Na grobu svoje matere se je ustrelil Obupno dejanje Ivana Hudolina je ostalo nepojasnjeno Zali log, 7. marca Mnogo pozornosti, pa tudi sočustvovanja a prizadetimi je povzročila v vsej gornji Selški dolini vest, da je šel prostovoljno in v nenavadno tragičnih okoliščinah v smrt 21-letni dšelavec Ivan Hudolin, doma iz Gornjih Dajn. Hudolin je bil nazadnje v sflužbi pri lesnem trgovcu in gostilničarju Ivanu Žbontarju, že pred tedni pa se je od hiše poslovil. Do usodnega koraka je prišlo v torek zjutraj ob petih. Tačas je prišel Hudolin na pokopališče v Zalem logu, kjer je pokopana tudi njegova pred leti umrla mati Marija. Nesrečnik je odložil najpreje površnik, potem pa suknjič in telovnik, kar je bilo oboje izdelano v slogu koroških krojev, nato pa si je na široko odpel sraj- co. Odloženo obleko je pogrnil po materinem grobu in se vlegel nanj, obrnjen z obrazom navzgor. Z dvema streloma iz ka-rabinke si je nato končal življenje. Obu-panec je merili v srce in sta padla strela tik leve prsne bradavice. Strela so slišali pri sosednji Demšarjevi hiši, kjer je bil hlapec Peter Frelin že na no-gah. Zaradi zgodnje jutranje ure, ko se niti dobro ne vidi, pa stvari ni raziskoval, četudi sta se mu zdela strela dokaj nenavadna. Potem ko se je zdanilo, so prišli žalostni zadevi seve na sled. Mala krvaveča rana pri srcu je pričala o izvršenem dejanju. Hudolina so naSli ležati zgolj v hlačah pumparicah, na nogah pa je imel gojzerje. Siv klobuk je ležali kraj groba. Življenja v mladeniču ni bilo več. Pri nesrečnežu so na- šli delavsko knjižico, električno žepno svetilko, legitimacijo delavske strokovne organizacije, srebrno uro. denarnico, ki je bilo v njej kar 37 nemških bankovcev m prav toliko kovancev, nekaj našega denarja, par pisem in nekaj drugih brezpomembnih malenkosti. Nenadna smrt ostaja tem boflj nerazumljiva, ker je živel pokojni s svojci, kakor tudi z drugimi ljudmi v najlepšem soglasju, naravnost v prijateljstvu. Tajno svojega obupnega dejanja je odnesel mladenič v grob. Albina Grčarja Vransko, 7. marca Sest križev je naložil te dni na svoja ramena tukajšnji gostilničar ln posestnik g. Albin Grčar. Naj nam ne Šteje v zlo, da ta njegov jubilej javno razglaša^ mo. Kdor koli ga pozna osebno, mu teh šest križev ne prisodi, saj je ves kakor petdesetletnik. Njegov kremenit značaj je prav kakor njegov priimek. Nikoli v življenju nI klonil in je stal vedno neustrašeno v narodnih vrstah. V Zagorju ob Savi, od koder se je leta 1931 preselil na Vransko, je bil soustanovitelj in ves čas vnet član tamkajšnjega Sokola. Tudi Vranskemu Sokolu nudi že vsa leta. odkar je med nami, potrebne prostore za telovadbo in ostale kulturne Uadar kupite sredstvo proti bolečinam, pr©» hladu ali hripi in zahtevate Aspirin pazite, da je vsak zavitek in vsaka posamezna Aspirin-ta* bleta označena z nBayer"-jevim križem. Og(M MO flo* a. br. «6t te 13.1 prireditve. Pod svojo streho je vzel v preteklem letu tudi oder in ves ostali inventar tukajšnje podružnice CMD. ki je Izgubila vsled preureditve pri Slovanu svoje dotakratne prostore. Vrlemu možu želimo še mnogo krepkih, zdravih let. Tatovi vznemirjajo Spodnje Posavje Eni v zapor, drug$ že zopet na delu Krško, 7. marca Pred kratkim smo poročali, da se je orožnikom posrečilo prijeti drzno vlomilsko družbo, ki je vlamljala v zidanice okrog v. Duha nad Krškim. 2e takrat smo omenili, da je še druga tolpa na delu. Vendar je ostal ves trud varnostnih organov zaman, dokler ni slučaj odkril vso družbo. Pred kratkim je namreč slišal posestnik Alojzij Salmič iz Lesk ovca ponoči nekak šum. Vstal je ter hitel iz hiše, kjer je naletel na tatu, ki je davil kokoš. Takoj se je vnela med tatom in gospodarjem borba, v katero je posegel še na straži stoječi tat ter večkrat ustrelil proti Salmiču, ki pa ga k sreča ni zadel. V nevarnosti za življenje je Salmič zagrabil v bližini prislo-njeno sekiro in udaril napadalca po glavi. Na podlagi te rane so orožniki drugi dan izsledili tatu v osebi 35-letnega delavca Martina Strgarja iz Volovnika ter Slavka Mlakarja, trdnega posestnika iz Žadovinka pri Leskovcu, ki je omenjeno noč stal na straži. Kmalu nato je bil aretiran tudi 32-letni tesarski pomočnik Janez Strgar. Orožniki so takoj začeli z zaslišavanjem in ugotovili, da ima omenjena trojica prijateljev vinskih hramov kaj čedno kopico vlomov na vesti, katere so priznali drugega za drugim Skupna škoda, ki so jo naredili s svojimi vlomi, znaša do sedaj okrog 10.000 din. je pa getovo še večja, ker prijave še vedno prihajajo ter ima družba še več stičnih dejanj na vesti iz prejšnjih časov. Zli-kovce so prepeljali v zapore novomeškega sodišča. V istem času, ko so odpeljaR zgoraj omenjeno trojico v Novo mesto, pa se je danes razvedelo, da so ponoči vlomili tatovi v trgovino Franca Račiča v Cerkljah ter odnesli iz trgovine za tri obleke blaga z vso podlogo, večje količine platna in klo-ta, raznega svilenega perila in nogavic, platna za perilo in drugih malenkosti v vrednosti okrog 9000 din. Vlomilci so prišli v hišo na ta način, da se je moral eden pustiti zvečer zapreti'v vežo, nakar je odprl z vitrihom vhodna vrata iz veže v trgovino, kjer je potem nemoteno izbiral najboljše blago. Tatovi so morali biti go- tovo kaki krošnjarji, ker so ukradli blago in podloge v istih barvah ter odgovarjajočih količinah ter perilo in blago za perilo najboljše kakovosti, kar bodo lahko prodali. Za tatovi zaenkrat ni nobenega sledu. Zlati jubilej slovenskega pevca Janez Završan, častni član pevskega zbora Glasbene Matice, vsepovsdo znani in priljubljeni član mnogih kvartetov in ustanovitelj svojega sedanjega: Pelun Vlado, Završan Dušan, Završan Janez, oče in Skalar Josip, praznuje še ves mladosten petdesetletnico svojega plodnega in nepretrganega dela za pe\rsko umetnost. K edinstvenemu jubileju mu iskreno čestitamo in želimo, da bi do konca svojih dni ostal sredi svojih Matičarjev in tovarišev kvarteta kot svetal zgled mladim za prosvetno in narodno propagandno delo. Pevci prijatelji se zbero drevi v Trgovskem domu k častnemu večeru. JANEZU ZAVRSANU Je Izpod Včlike prišel planine. Akorde slišal od višin zveneče. Navdale ga ljubezni rože rdeče. Ellzij dal mu-spev je domovine. Zašlč je srečnih let že pol stoletja. Udarni pevčev glas še ni potihnil,, Zavest je r6du prešlemu navdihnil. A novemu pel vero mladoletja. Vesele je potrdil, speče dvigal. Razganjal mrak, ki duš se zdaj prijemlje*-. Se v črno noč je up, pojoč, prižigat. A pevcu ataroet melodij ne jemlje: Na jesen se za z&rod mlad bo brigat. Učil ga peti v čast slovenske zemlje! Ivo Peruzzi M iti turni pregled raz v zrcalu Pripovedne knjige so kakor njih pisatelji Nekateri so neugnano zaposleni s samim seboj, grebejo po lastni notranjosti ali pa z lučjo svoje razrvane duše prodirajo v tujo duševnosti, iščejo niti, ki jih plete usoda, kombinirajo, podoživljajo, ustvarjajo, toda nikdar iz preprostega in jasnega veselja do ustvarjanja, marveč samo zato, da v teh stvaritvah izpovejo samega sebe in svoje odnose do življenja, sveje ideale, svoje misli in poglede. V življenju ni mnogo takih ljudi, toda mnogo je knjig te vrste; zdi se, da med pisatelji prevladujejo ljudje tega tipa, pripovedniki izrazito subjektivnega značaja. Imamo pa pisatelje, ki jim pisateljevanje ni izpovedna potreba; nič ne grebejo po svoji notranjosti, čeprav zajemajo tudi oni iz lastnih opazovanj in izkušenj; svoj jaz skušajo kar moči zakriti. Videti je, da pripovedujejo zaradd pripovedovanja, kakor se pripovedujejo pravljice in da uživajo v kar moči objektivni veljavnosti svojih fantazijskih stvaritev. Goethejeva »Lust zu fa-bulieren« je najbolj preprosta in jasna rs.zlaga njihovega početja Ga. Mira P u c o v a, avtorica romana »Obraz v zrcalu«, ki ga je pravkar izdala Tisk ovna zadruga v Ljubljani (400 strani v osmerki, oprema Mihe M a 1 e š a) sodi s svojo knjigo k drugemu j izmed teh dveh tipov. Njen roman je sad čisto pripovednega veselja in kaže vse znake fantazijske stvaritve, ki nima svojega opravičila ne v zagovoru kakšne teze ali tendence, ne v potrebi osebne izpovedi, ne v avtorjevih subjektivnih odnosih do živ- ljenja, marveč v preprostem in čistem veselju do kombiniranja človeških značajev, življenjskih prigod in osebnih usod, do pripovedovanja v pravem in polnem smislu besede. Ga Mira Pucova se je sicer poprej oglašala kot feljtonistka, vendar je šele s tem romanom stopila v slovensko pripovedno književnost. »Obraz v zrcalu« je njen epični prvenec, zato bi bilo napačno, če bi takoj zahtevali zrelo tvorno dognanost, ki ni samo proizvod nadarjenosti, marveč produkt razvoja, sinteza talenta in življenjskega ter pisateljskega izkustva. Kot delo mlade pisateljice, ki ima pred seboj še vso pot in v sebi ves življenjski vzgon mladosti, je roman »Obraz v zrcalu« delo resničnega pripovedniškega talenta. Nič zato, če kakšna drobnogledna razčlemba pokaže konstrukcijsko neenakost ali kakšno nedoslednost v zgradbi značajev in situacij, šibkejše ln močnejše strani v opisu duševnih stanj, vnanjih dogodkov ali duševnih razpoloženj, odnosno če kateri kritik predloži svoje želje glede stila. Za mlado pisateljico pomeni delo tega obsega, takih pripovednih kvalitet in tolikšnega stilističnega razmaha resničen uspeh, četudi formalno ne prinaša odkritja kakšne nove literarne dežele. Vprašati se moramo, katero »facultž maitresse« kaže veliki tekst pisateljice, ki si je takoj v začetku zastavila tako težko nalogo? Ko preberemo njeno knjigo, se nam iz množice oseb. dogodkov in stanj, iz neštetih, morda ne vedno dovolj pregledno komponiranih podrobnosti, ki smo jih opazili pri čitanju, izloči kot bistvena značilnost pisateljičin zdrav in jasen odnos do življenja. Avtorica »Obraza v zrcalu« gleda življenje brez filozofskih očal, brez počrnjenega stekla ideoloških tez, brez ošabnega moralnega patosa. Ljudje se gledajo v zrcalil. Taki so, taka je druž- Ga Mira Pucova ba, take so človeške zadeve. Taka je sama usoda, ki vzdržuje žensko iluzijo o sreči z mnogimi varljivimi, vendar tudi vabljivimi čustvi, dokler jih neizprosno ne razbije in ne pokaže, kako prazen in ničev je v bistvu ves nemir človeškega srca, kako daljni so vsi smotri in da je »nemara vse na svetu le približevanje«. Pisateljica je s svojim pripovedovanjem segla v svet slovenskega meščanstva in je prikazala nekatere njegove značilnosti s takimi podobami, kakor v tem žanru le redko kateri slovenski pisatelj. Glavna junakinja romana Henrijeta je nekaka slovenska gospa Bovaryjeva ln njen mož Vita! spominja nekoliko na Charlesa v Flan-bertovem mojstrskem romanu. Henrijeta je napačno vzgojena tn lahko stopi v svobodno življenje samo tako, da se zveže s starejšim možem, graščakom Vitalom. Napačna vzgoja in napačni zakon ji razvijata nenasitno potrebo razkošja. Iz nje ter iz po naravi čutne nature, ki se začenja sproščati, izvira tisto čisto bovaryjsko hrepenenje po sreči, ki jo vrže v objem mladega Pavla in jo potem, ko se loči z Vitalom ln ko Pavel pade v vojni, nažene v špeku-lativne, na poltenosti in razkošju sloneče zveze z advokatom Grk ovitem in nato s povojnim dobičkarjem Gordunom, dokler le-ta naposled ne vzame in ne onesreči njeno hčer Barbaro. Skozi vseh pet delov romana se glavni pripovedni tok razpleta okrog te žene, ki jo njena nesrečna narava naposled požene v zločin. Z življenjsko usodo Henrijete je pisateljica povezala vrsto drugih usod, ld kažejo znatno iznajdljivost, tako na pr. zgodba z zamenjavo otrok, ki omogoča Vitalu maščevanje med Henrije-to zaradi prevarjene ljubezni in ki daje romanu zanimiv zapletljaj. Pisateljica nI hotela ne Henrijete ln ne Vitala obsoditi ali opravičiti; oboje glavnih junakov njenega romana doživlja svojo življenjsko dramo po lastni krivdi, ki pa je človeško razumljiva, čeprav vodi predaleč in zlomi VitaJa že zgodaj, Henrijeto pa šele na koncu romana. Svoje simpatije je položila avtorica v eno najzanimivejših in najoriginalnejšiii oseb tega romana, v Pavlovega vojnega tovariša Lojzka in v Barbaro, ki mora brez lastne krivde plačati usodi kazen za strasti in slabosti svojih staršev ter za nezdravo življenjsko pojmovanje vsega svojega okolja. Pripovedne niti tega romana o strasti, denarju ln špekulaciji so z znatno spretnostjo izpletene s podeželskih gradov n« Dunaj, v Ljubljano, v Maribor. Vojia doba, ki je za usodo oseb velikega romana, je prikazana v podobah iz tedanje Ljubljane in v poglavju, ki opisuje Pavla in Lojzka na fronti. Povojna doba pa se razpleta pred bralcem z vsem svojim značilnim nemirom, s povečanjem špekulant-skega duha in stremljenja po lahkem in luksuznem življenju tja do velike gospodarske knize, ki se oglaša kot mračni me-mento. Roman »Obraz v zrcalo« je po svojem značaju realističen in ga nikjer ne kvari kakšna romantična primes. Pisateljica se tudi ne vdaja skušnjavi podrobnega pslho-logiziranja ali prepotratnega lirizma, čeprav opazuje dejanje in nehanje svojih junakov in junakinj tudi s psihološke strani in čeprav ume ponekod z rahlimi, vendar učinkovitimi potezami orisati lirični rcastroj v krajini, zimski ali pomladni okvir kakšnega dogajanja. Ponekod ironizira aia-čaje ali situacije, vendar tudi v prikazovanju tiste družbe ali onih dejanj, ki ne uživajo njene simpatije, ne zapušča mirnega vidika realističnega stališča. Pri vsem jo vodi prizadevanje, da pokaže življenje tako, kakršno po njenem občutju ustreza človeški in posebej še socialni resničnosti. Pri tem pa ni šla v naturalistično dokumentacijo, ni zaustavljala toka svojega pripovedovanja s preipodrobnimi opisi: morda bolj instinktivno kakor preudarno se je pri pisanju vsa prepustila fantaziji, ld je kajpak zajemala barvo in ton iz pisatelji-čine osebnosti, dobršen del snovi pa iz njenega opazovanja in čustvenega doživljanja človeških odnosov in usod. Tako je nastalo delo, ki bo prav zaradi svojega izrazito narativnega, Izven pereče problematike in idejnih valovanj stoječega značaja našlo obilo hvaležnih čitateljev. Okusna DomaČe vesti • Novi p«mofinik ministra prosvete g. Jovan PetronJč, gimnazijski ravnatelj v pokoju, je po rodu iz šabca (1888). Filozofsko fakulteto je dovršil v Beogradu in je bil dolgo vrsto let profesor beograjske realke. Prosvetni inšpektor bačke oblasti je bil od 1925 do 1927. Potem je bil leta 1933. postavljen za načelnika prosvetnega oddelka pri banski upravi v Novem Sadu, odkoder je prišel 1935 za načelnika ljudskega šolstva v ministrstvu prcsvete. Naslednje leto je bil postavljen za direktorja gimnazije v Valjevu, odkoder je šel v pokoj in je zdaj nastopil vnovič službo v ministrstvu prosvete. V svetovni vojni je bil dodeljen vrhovnemu poveljstvu, po umiku čez Albanijo pa je prišel v službo nacionalne propagende v Parizu, kjer je ostal A KAN C l J U B IJAN A MARIBOR 1z Lfnli^afie u— življenjski praznik Iv3na Bablneka. Včeraj je praznoval 601etnico ugledni naš kuhinjski strokovnjak g. Ivan Bablnek. Po imenu ga po;.na vsa Ljubljana, pridobil pa si je ugled tudi v vseh naših večjih mestih in važnih tujsko-prometnih krajih, zlasti na Bledu. Po rodu je s Češkega, vzgojen je bil na Dunaju, služboval je kot šef kuhar v raznih večjih mestih Francije in Nemčije, leta 1917 pa je prišel k nam in se je začel tu uveljavljati s svojimi odličnimi sposobnostmi. V Ljubljani si je tudi izbral zvesto družico, hčerko bivšega restavraterja v Narodnem domu g. Kržišnika. Po prevratu se je mnogokrat izkazal v važnih nalogah, saj je bil povabljen k pripravi slavnostnih banketov na čast blagopokojnemu Viteškemu kralju, posameznim ministrom in diplomatom. Zlasti pomembno pa je bilo njegovo vzgojno in propagandno delo. Izvežbal je lepo število naraščaja, vsi njegovi nasledniki so zelo dobri kuharski mojstri. Priredil je več kuharskih tečajev, zlasti pa sta zasloveli kulinarični razstavi, ki sta bili leta 1930 in 1931 prirejeni v Ljubljani in sta pokazali visoko raven naše gastronomske umetnosti. Zdaj je g. Babinek v službi na knežjem gradu v Soteski pri Novem mestu. še mnogo uspešnih in zadovoljnih let! Dr. MIRA FINK specijalistka za ženske bolezni in porodništvo ZOPET BEDNO ORPINIRA u_ Nik0 Stritof, dirigent nage Opere, bo slavil v petek 21. marca svojo 251etnico umetniškega dela. Za ta praznik se bo pola v Operi pod njegovim vodstvom »Car-men« z Zlato Gjungjenčevo kot Carmen in z Ado Nonijevo kot Micaelo. Na ta izredni večer naše občinstvo že danes opozarjamo. u— Oglejte razstavo France Kralj, F. G«dec, V. Lakovič v Obersnelovi galeriji. Danes in jutri se dobi tudi I. serija razglednic, ki jih je pravkar izdal »Sl>- venski lik«. u— »Gledališče mladih« bo jutri gostovalo v Sokolskem tomu v Zgornji šiški z zanimivo in napeto kriminalno komedijo »Gospodar teme«, katere uspešna premiera je bila 1. t. m. V glavnih vlogah nastopijo gdč. Tuši Rajnerjeva, gg- H. Floriančič. A. češko in F. štiglic. Pričetek ob 20. Cene običajne. u— V Šentjakobskem gledališču bodo ponovili desetič in poslednjič drevi in jutri zvečer cb 20.15 like Vaštetove »Visoko pesem«, 8 slik iz življenja največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, ki je imela tak uspeh in vzbudila toliko zanimanja, da so bile vse dosedanje predstave razprodane. Na željo onih obiskovalcev, ki pri zadnji popoldanski predstavi »Gospe ministrice« niso dobili več vstopnic, bo še ena popoldanska predstava te izvrstne veseloigre jutri popoldne ob 15.15. Kupite vstopnice že v predprodaji od danes dalje. Prihodnjo seboto bo premiera Bučarjevih »Na Trški gori«. u— Lutkovni oder Sokola na Viča to uprizoril jutri ob 15. poučno in vzg jno lutkovno igrico »Kaznovani mlinar«, v režiji br. M. P. Vabimo srkolsko m adino in prijatelje lutkovne umetnosti, naj v polnem številu obiščejo naše lutkovno gledališče. — Občni zbor Društva za z?r ribo in vzdrževanje sok!?kega doma na Viču bo jutri točno cb 10. v sejni sob so-kolskega doma. Udeležba članstva naj bo polnoštevilna. Uorava. (—) u— V petek 14. t. m. bo v veliki Filharmonični dvorani dobrodelna akademija pod visokim pokroviteljstvom ge. banice Nije dr. Natlačenove na korist Društva prijateljev Golnika. Nastopili bodo naši najbolj umetniška opuma slikarja Maleša, lepi tisk Narodne tiskarne in skrbna vezava knjigoveznice J. žabjek dajejo knjigi prikupno vnanjost. Ga. Mira Pucova je z romanom »Obraz v zrcalu« začela prisateljsko pot, na kateri utegne doprinesti še mnoge močne dokaze sve^e tvorne nadarjenosti in prikupne stremljivosti ter znatno obogatiti deleže, ki jih ima slovenska žena v domači literaturi. — ZAPISKI BREHM V SLOVENŠČINI Pri nas je zanimanje za naravo razmeroma precejšnje. Naša književnost šteje lepo število naravoslovcev, ki so se s častnim uspehom udejstvovali, dasi so stali po svojem poklicu precej daleč od naravoslovja. Tako je sprejela naša javnost z veseljem napoved Umetniške propagande, da bo začela izdajati slovenskega Brehma »po najnovejši, izpopolnjeni izdaji«. Oglas je izšel kmalu potem, ko je začel izhajati hrvaški Brehm, ki je dobil pri nas mnogo naročnikov. Toda mnogo ljubiteljev življenja živali je bilo razočaranih, ko so sprejeli prvo in drugo knjigo slovenskega Brehma. Pričakovali smo, da bo vsaj približno popoln glede favne slovenskih in jugosiovenskih krajev, kar pa se ni zgodilo. Navedem naj samo en primer: o v naših Karavankah živečem kozorogu, ki že dolgo zanima inozemstvo, ni v slovenskem Brehmu ničesar. Poleg tega da ni izločil zastarelih trditev, ima v prvih dveh knjigah tudi precej slab jezik ln bo nekateri stavki tako podani, da so nerazumljivi. Kdor koli piše pri nas o življenju živali, najde mnogo dobrega gradiva v Cerniče-vem Vejališču našega strokovnega besed-ja in izrazja (Zdravniški vestnik) ter v Lovsko-ribiškem slovarju, ki ga je izdala Zveza lovskih društev dravske banovino. Mimo tega gradiva ne bi smeli iti prireditelji slovenskega Brehma. Tretja knjiga slovenskega Brehma je glede snovi in jezika znatno boljša od prvih dveh ter podaja mnogo podatkov iz ptičjega življenja pri nas. Njen prireditelj prof. B a č a r je nam že od prej znan kot vesten opazovalec ptičev in dober strokovnjak. ki je sodeloval tudi pri Slodnja-kovi izdaji Erjavčevega »Zbranega dela". Bačarjev »Splošen pregled« k ptičem je zanimiv ter sloni na najnovejših omito-loških ugotovitvah, katerih se ne manjka j tudi v ostalem delu. Kakor v prvih dveh knjigah, so tudi v tretji slike slabe, zastarele in nesmotrno razvrščene. Vsak bralec bo zelo pogrešal kazalo. Ali ga misli založnica izdati ob koncu za vse knjige? želimo, da bi si za. nadaljnje knjige pridobil naš Brehm enako dobre priredite^e kot za tretjo. L. Predavanje prof. E. Gasparinija o Michelangelu. V Italijanskem kulturnem institutu je njegov ravnatelj prof. Evel G a s p a-r i n i v četrtek zvečer nadaljeval svoja izvajanja o velikem kiparju in slikarju italijanske renesanse Michelangelu. Tudi v drugem predavanju o tej zanimivi in morda neizčrpni tfimi je razgledani predavatelj utemeljeval poglede na razvojno pot velikega umetnika, ki se je v svojem delu naslanjal na vzore svojih predhodnikov v kiparstvu, srednjeveške kiparje, ki" so se že razvili do nekega plastičnega realizma, obstoječega v skrbni obdelavi detajlov. Predavatelj je najprej govoril o umetnostnem stilu sarkofagov na katerih so bili pokojniki upodobljeni v obliki ležečih figur ter je na nekaterih prepričevalnih primerih pokazal z besedo in sliko, koliko je ta značilna srednjeveška plastika, tako ustrezajoča stilu gotskih" cerkva, vplivala na razvoj Miehelangelove skulpture. Po podrobni primerjalni in umetnostni razčlembi Miehelangelovega zgodnjega dela »Pieta« je prof. Gnsparini osredotočil svoja zanimiva izvajanja na znamenite skulpture Medi-cejske grobnice v Florenci. Z opisom in umetniško karakteristiko plastik, kakor so »Noč«. »Suženj« in »Zora«, ter s citati iz Michelangelovih pesnitev je predavatelj pokazal, kako se v tem delu genialnega umetnika renesanse odraža filozofija platonskega idealizma in kako rastejo umetnikove podobe iz sanjskih vizij, odražajoiih Michelangelov pesniški m filozofski odnos do noči, mraka in miru. V tem zatekanju k noči in sanji je bil izraz ne samo Miehelangelovega osebnega življenja in trpke življenjske izkušenosti, marveč tudi izraz brezupnega stanja, v katerem se je takrat znašla Italija, ki je z Michelangelovo Flo-renzo izgubila zadnjo svobodno državo in postala za cela stoletja domena tuje oblasti. Miehelangelove iz srednjega veka skozi humanistično, platonsko filozofijo v barok rastoče umetniške vizije potekajo s svojimi kontrasti melanholije in sile prav iz tega cbčutja ponižane, nesvobodne domovine. Predavatelj se je ob koncu pamu-dil tudi pri znamenitih Michelangelovih freskah v Sikstinski kapeli. Predavanje so spremljale vešče izbrane skloptične slike. priznani umetniki poieg gdč. Dore Guši-6eve, znane pianistke Iz Zagreba- Vstopnice za akademijo bodo v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice od ponedeljka 8. t~ m. dalje. (—) u— Orkestralno društv0 Glasbene Matice bo priredilo v ponedeljek 10. t. m. v veliki dvorani Filharmonične družbe koncert pod vodstvom dirigenta L. M škerjanca. Koncertni spored bodo izvajali: pianistki Boža Šaplja-Cernivec in prof. Silva Hra-šovec ter godalni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice. Koncertni spored obsega dela iz domače in tuje literature. Začetek koncerta točno ob 20. uri. Pred-proaaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Koncert pevskega društva »Save«. Vsakoletni koncert »Save« je privabil v štepanjo vas številno prijatelje lepe pesmi in lepega petja. Zbor in pevovodja F. Ven-turini sta se tudi letos temeljito pripravila in koncert, ki bo jutri ob 16. uri v Sokolskem domu, obeta biti lepa pevska prireditev- Iz sporeda, ki smo ga javnosti že priobčili, je razvidno, kaj bo obsegal koncert, danes le ponovno vabimo ljubljansko javnost, da v čim večjem številu prisostvuje tudi letošnjemu koncertu. Izpred Mestnega doma bo vozil avtobus ob 14.15 uri, ob 18. pa bo vozil nazaj v mesto. Pred-prodaja vstopnic je v trgovini Hlebš nasproti kavarne Tabor, na dan koncerta pa ob 15. uri v Sokolskem domu v štepanji vasi. u— Pevskj zbor »Edinost« na Viču bo priredil drevi ob 20. v telovadnici meščanske šole na Glincah svoj drugi koncert pod vodstvom pevovodie Cirila Oblaka. Pevski zbor ie že s vojim lanskim prvim nastoopm osvojil srca nab to polno dvorane, zato smo prepričani, da ho tudi drevi telovadnica zasedena do zadnjega kotička. Na sporedu so narodne in umetne pesmi skladateljev Venturinija. Deva, Dolinarja. Jereba. Vračka. Hafnerja. Ki-movca. Pavčiča. Kramarja in Bajuko. Vabimo ljubitelie lepe narodne pesmi, naj s svojim obilnim posetom izkaž°jo priznanje marljivim viškim pevcem. Bratska pevska društva vljudno vabljena! (—) u— Častni večer Janeza Zavrtana bo drevi ob 20. uri v dvorani Trgovskega doma. Najprvo bo kratek koncert, pri katerem bodo sodelovali Slovenski vokalni kvintet, Trboveljski jazz . kvartet s pia-nistkom Marjanom Lipovškom, Završanov kvartet in pevski zbor Glasbene Matice. Nato se bo razvila prosta zabava. Ponovno vabimo vse naše pevce, predvsem pa vse častilce in prijatelje Janeza Završana. da posetijo njegov nocojšnji častni večer, ki mu ga priredi pevski zbor Glasbene Matice. Poudarjamo, da so vabljeni vsi in da se kaka posebna vabila za nocojšnji večer niso pošiljala. (—) u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure mestni višji zdravstveni svetnik dr. Franta Mis, Poljanska cesta 15/11. telefon št. 32-84. u— Društvo za zaščito in podporo revne dece Ljubljana-šiška bo imelo redni letni občni zbor 18. t. m. ob 20. uri v restavraciji Stepič, Ljubljana VII, Tržna ulica. Odbor- u— Občni zbor moške in ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Moteda v šiški bo v ponedeljek 17. t- m. ob 20. uri v gostilni pri »Raci«. u— Podmladek Rdečega križa na lil- dr. žavni realni gimnaziji priredi drevi ob 20. v frančiškanski dvorani akademijo, da podpre revne dijake. Na sporedu so državna himna uvodna beseda in še lepa vrsta glasbenih, '-ecitacijskih. pevskih in igralskih točk. Prireditev zasluži, da ji naša javnost posveti čim večjo pozornost. u_ Kolo jahačev in vozačev priredi sestanek 12. t. m. ob pol 19. uri v gostilni Mrak na Cesti 29. oktobra, na katerem se bo razpravljalo o letošnjih prireditvah. Vabljeni so vsi člani in drugi prijatelji konjskega športa. (—) u— Maša zaduHtiica za Bojanom Kosom bo jutrišnjo nede'jo ob 8. v kapelici deškega vzgojevališča na Selu. Vsi bivši gojenci so vabljeni k udeležbi. — Tovariš. u_ Jutri s Putnikom v Kurešček na sonce in po teloh. (—) u— Poletna vročina. Pravo poletno vreme imamo, čeprav b? trajala koled?r.-ka zima še cela dva tedna. Okrog poldneva se je dvignilo živo srebro v Zvezdi k t na 32 stopinj. Suknje so že povsem odv č. Narava se prebuja, trava že močno zeleni. V Zvezdi so po'tavili vis;ke količe. kj^r bod:'zač;li vkra kem rasti novi nasadi, če bo šlo tako naprej, bo letošnje poletje nastopno že spomladi. Mraz je povsem Popustil tudi ponoči, Č2prav so n~či j osne. Zasilna dela na Tržaški eeHi. Kakor kaže tudi letos ne bodo do konca uredili Tržaške ceste, ki spada brez dvema med najvažnejše prometne žile v Ljubljani in ie ureditve nujno potrebna. Vsled dolgotrajnega deževja nastale kotanje, la so že močno ovirale posebno avtomobilski promet, zasipajo zdaj z debelim gruščem, kar je seveda le začasno popravilo. Skrajni čas ie, da tudi Tržaško cesto na moderen način asfaltirajo ali tlakujejo in ure-de hodnike. Odpraviti je tieba tudi ovinek pri milarni. Prav tako važna je položitev drugesa tira do Stana in doma, da bodo odpravljene večne zamude na tej tako zelo prometni tramvajski progi. u— za. rad i Hradeckega ceste smo zadnjič objavili željo tamkajšnjih stanovalcev, da bi jo mestna občina popravila. Zdaj nam je mestni tehnični oddelek javil, da bo ta cesta letošnjo pomlad popravljena in urejena. u— Krušne karte za b«ln?ke. Malo več l-eda in ekspeditivnosti bi bilo treba pri razdeljevanju krušnih kart. že za nabavo potrebnih listin, ki jih upravičujejo do dodatne karte, imajo bolniki dosti potov in stroškov. Zato naj bi se vsaj razdeljevanje kart vršilo hitro in v času. ki je bil za to določen. Ce je poslovni čas prekratek ali če je za to delo določenih premalo delovnih moči. naj se temu takoj odpo-more. Priboljška. ki ga dobe bolniki na dodatno krušno karto, jim ne zagrenimo s prepočasnim poslovanjem. u— Pretežni dobavitelj zelenjave naše-mu mestu je nekakšna zelena oaza med Cojzovo cesto in Gradaščico. tako zvano Krakovo, ki tvori vhod v trnovski okraj. Mnogo pridobitev zadnjih dveh desetletij more pokazati ta južni del Ljubljane. Vendar leži na dlani, da se za ta produktivni kotiček doslej še ni mnogo izvršilo. Prvenstveno je treba upoštevati nzna komunikacijska sredstva. Ceste, ulice in pota so v zelo pomanjkljivem stan'u. Strahovite kotanje po Krakovskem nas;pu. po Gradaški ulici in po Emonski cesti živo pričajo, da je stanje teh komunikacMskih edinic skrajno slabo. Največji reveži so vsekaKo pešci, ki se boječe stiskajo ob nizkih, izven regulacijske črte stoječih hišicah po lužrh in neurejenih odlivkih strešnih cevi. da se izognejo mimo drvečim avtomobilom. Temu skoraj pozabljenemu predelu sredi Ljubljane bo treba posvetiti mnogo več pozornosti in nege kakor doslej. Temeljitega obnovljenja vsega Krakovskega nasipa se že od zadnje regulacije Ljubljanice sem sleherno leto nadejajo številni prijatelji drugače prelepega trnovskega okraja. Cestišče na tej strani obrežja že r-ssno kliče po korenitem spla-r.iranm Ob kra>.cv.skih hišan je i stota k-nujne potrebna naprava nodnika. Napravijo naj se vsaj peščene poti z robniki, slične, kakršne sta lansko leto dobila Gai-iusovo nabrežje in ozka. m^lo prometna Stiška ulica. Morda bo ta ponovni poziv vendarle g^ni! odgovorne činit°.'ir da se lvj.ii vsaj l'fos resno lotili tt prepotrebne preureditve. u— Avto ga je p°v°zn. Mestni reševalci so včeraj pripeljali na kirurški od 'del: 66 letne ga Jožeta Riharja, unokojene^a strojnika iz Savelj. Blizu župnišča pri Sv. Krištofu na Tyrševi cesti ga je podrl neki avtomobilist in mu prizadejal precej nerodne poškodb«. ©felave DaTovi. Za zimsko pomoč mestnim revežem ljubljanskim ji podaril 300 din g-Mihael Rožanc, Tržaška cesta 21, namesto cvetja na krsto g. Janka Jovana. Dobrotniku izreka najtoplejšo zahvalo odbor. — Za mestne reveže sta podarile 150 din ga. Fani in Ivanka Gestrin namesto cvetja na krsto ge. Karoline Freyerjeve, mestni socialni urad je pa položil na krsto preprost venec. Mestno poglavarstvo izreka ciobrotnicama najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! Stavbna družba d. d. poklanja 200 din društvu »Skrb za pohabljeno deco« namesto venca za umrlega člana upravnega sveta g. Janka Jovana. Namesto venca na grob in v počastitev spomina prerano preminule gospe Marije dr. Fettichove je dr. Avgust Plajh daroval 100 din za Rdeči križ. Z Jesenic V nedeljo, 9. marca ob 20. uri ponovi Sokolsko društvo na Jesenicah sijajno Gre-gorčevo opereto »Ljubezen naj živi«. — Predprodaja vstopnic v nedeljo dopoldne in od 18. ure dalje. Nafvttžnefše v življenju ie poklicna Izbira Brošura ob triletni ci banovin s ke poklicne posvetovalnice Ljubljana, 7. marca Tri leta imamo v Ljubljani banovinsko poklicno posvetovalnico in o tem delu in uspehih smo dobili gosposko opremljeno in natančno sestavljeno poroč!lo. Vsekakor vsebuje poročilo poleg suhih podatkov tudi vrsto lepih in koristnih pobud, zato naj nekatere izmed njih povzamemo v pouk vsej javnosti. Najvažnejša v življenju je poklicna izbira, pri njej pa odloča naključje, je rekel Pascal. Cas je, da pričnemo zlasti Slovenci varčevati s svojimi skromnimi silami, ki smo jih doslej zapravljali na vseh področjih, kakor da bi bili najbogatejši narod. Kaj delamo s svojimi ljudmi? Spomnimo sc na našo polpreteklo zgodovino: na Cankarja, Ketteja, Murna, Kosovela, na največje, ki so kdaj živeli med nami in pri 20. 30 letih umirali, zagrenjeni in zapuščeni po slovenskih cukrar-nah. Pomislimo na Jermane in Ščuke, na ideal5ste Kačurje, na številne naše izseljence, na črnošolce, padarje in ponarejevalce denarja, na vse tiste, ki svojih sposobnosti v danih razmerah niso mogli uveljaviti in so zaradi tega vsak trenutek prihajali v nasprotje s svojo okolico: odhajali so od nas ali pa so se zagrenjeni in zapiti ialentje ugonabljali po krčmah in po zaporih. Odveč je seveda misel, da more poklicna posvetovaln:ca, Se zlasti če deluje v skromnem obsegu naenkrat postati odre-šenica in poboljševalka vsega naroda. Pač pa lahko stori marsikaj koristnega. Pri nas se še večina mladine odloča za poklic brez strokovno utemeljenega nasveta. Po naključju gre ta naprej v šole, drugi za čevljarja, ta za tovarniškega delavca, oni za trgovskega učenca, ko bi bilo vse to morda narobe prav. Zato si komaj polovica naše mladine Izbere svoj pravi poklic. V spoznavanju potrebe pravilnega izbiranja poklica, v dobi, ko ni na svetu večje- ga mesta, ki bi ne imelo poklicne posvetovalnice ali psihotehničnega instituta, smo torej tudi v Ljubljani dobili tako ustanovo. Dne 14. januarja 1938 je kr. banska uprava poverila delo v poklicni posvetovalnici dr. Vladu Schmidtu, ki se je po študiju psihotehnike in proučevanju poklicnega svetovanja v tujini vrnil v Ljubljano. Dne 15. februarja 1938 je bila nato podpisana banska odredba o ustanovitvi poklicne svetovalnice in posredovalnice. ki ima zdaj svoje prostore v II. nadstropju poliklinike na Aškerčevi cesti. S šefom dr. Schmidtom sodelujeta poklicni svetovalec prof. France Brenk. ki je prav tako študiral v tujini, ter gdčna Majda Kavčičeva, ki je bila izbrana izmed 10 kandidatk za to mesto na osnovi psiho-tehnične preizkušnje. Naloga poklicne posvetovalnice, nad katero bdi poseben kuratorij, ni samo v tem, da pomaga z nasveti. Koristiti mora tudi tistim, ki vanjo iz kakršnega koli razloga vanjo ne zahajajo, predvsem na onim, ki so za nasvet prosili, pa zaradi premajhne delovne kapacitete svetovalnice niso mogli priti na vrsto. Razpredelnica izkazuje, da je v teku treh let bilo skupno 589 obiskov in sicer 428 fantov in 161 deklet. Poklicna svetovalnica seveda sodeluje z učitelji, da opozarjajo učence na pomen, možnosti in vidike pravilne poklicne izbire. Pri tem jih tudi seznanja z načeli in izsledki svojega dela. V ta namen so bila predavanja na učiteljskih zborovanjih in na pedagoških tečajih. Poleg različnih člankov v dnevnem časopisju je poklicna posvetovalnica pripravila skupno 22 predavanj in objavila 26 sestankov. Pri reviziji poslovanja poklicne svetovalnice Je komisija kuratorija ugotovila, da kontrola poklicnih nasvetov, ki so bili dani na podlagi preizkušenj v letu 1938 In 1939, potrjuje pravilnost poklicnih nasvetov v nad 90 odstotkih. Iz Maribora a— Fran Flnžgar v Mariboru. K nocojšnji proslavi Finžgarjeve 70letnice je povabljen tudi slavljenec. Pred premiero drame »Razvaline življenja« govori prof. dr. Dornik. — Jutri popoldan »Caričine Ama-©onke«, jutri zvečer pa gostovanje Klajiče-ve igralske skupine. a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši jutri v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika dr. Erik Klin, Grajski trg 1 telefon 22-19. ' a— Sin pred diplomsko komisijo, oče na smrtni postelji. V Gregoičičevi ulici 8 je preminil blagajnik Mestne hranilnice Rudolf Puh. star 58 let. Pokojnik je bil v Mariboru zelo znan. Pri tukajš-.iji Mastni hranilnici ie bil v službi od leta IjIO, od leta 1913 dalje oa ie vršil tažko in odgovorno blagajniško službo pri omenjen jm zavodu. Zanimivo je. da ie ležal na mrtvaški postelji v času. ko je bil sin Val er ravno pred pravno diplomsko komisijo. Pokojni Puh ie bil dobričina in poštenjrk Umrl je tik pred vstopom v zasluženi pokoj. Žalujočim svojcem naše soža e! a— Smrt gimnazijskega sluge. V 40. letu starosti je umrl šolski sluga klasične gimnazije s. Jakob Kocbek. Blagi pok .j-nik ie bil v Mariboru, zlasti med dijaki, zelo znan. Trajen mu spomin, žalujočim naše sožalje! a— Zagonetna smrt. Na Gradišču pri Framu ie umrl 71-letni posestnik Fran:: Pliberšok iz Kalš. cbčina Šmartno na Fo-horju. Pred smrtjo se ie zatekel k nekemu posestniku na Gradišču, ki ie bil njegov prijatelj. Piiberšak je tožil o bolečinah in ie nekai dni do prihodu umrl. Njegova smrt ie zbudila pozornost ori oblast vi h in sicer v zvezi z vzroki odhoda od hiše v Kalšah. kjer je dotiei stanoval Na cvadbo orožnikov ie državno tožilst/o v Mariboru odredilo za včeraj popoldne obdukcijo Piiberškovega trupla da se ugotovi pravi vzrok smrti in da se razčisti vprašanje morebitne krivde od slrani i.e-katerih. o katerih ie pokojni dejai. da so ga preteDli s škomji. Še predan je bila obdukcija končana, so orožniki iz Slo en-ske Bistrice šli na Kalše do pokojniko e-ga sina Alojzija in ga zdaj zaslišujejo, kako ie bilo z očetom. a— Na »kraju smrti« pod vlak. Včeraj zjutraj so našli na železniški progi pri studenškem mostu na takezvanem »kraju smrti« vsega razmesarjenega 23-letnega gcstilničarjevega sina Ivana Anderluha iz Studencev. Kolesje vlaka ie prerezalo njegovo truplo na dvoje Na tračnice se je vlegel predsnočnjim ali Da včeraj zjutraj. Anderluh ie deli časa bolehal na tsžki nezdravljivi bolezni in se je očividno v trenutku popclne duševne depresije odločil za slovo od življenja. a— 687-845 dinarjev- je dlosegel v februarju protituberkulozni dinar za zgrad-njo azila jetičnim bolnikom v Mariboru. Izven stanovanjske akcije so prispevali v omenjeni sklad Ljubljanska kreditna banka v Mariboru 100 din., Predionica i tkao-nica 500, Josip Kaič 200 din. a— Šofersko . kovinarska organizacija vabi vse šoferje in kovinarje na ustanovni občni zbor podružnice za Maribor, ki se bo vršil 9. t. m. v prostorih Delavske zbornice. Sodna ulica 9/III. nadstropje. Odbor. (—) a— Drzen razbojnik napada »redi mesta. Razburljiv doživljaj je imela predsnočnjim zasebni ca Alojzija Kcudelka iz Tomšičeve ulice, ki se je okoli 21. ure vračala po Prešernovi ulici proti domu. Nenadno jo je napadel mlajši moški, ki ji je iztrgal iz rok denarnico, v kateri je bilo poleg drugih predmetov tudi 450 din gotovine. Napaden-ka je klicala na pomoč, roparski napadalec pa jo je ucvrl v smeri proti dr. Ipav-čevemu sanatoriju in je najbrže čez Piramido pobegnil proti Trem ribnikom. It Ceffa e— Pregled motornih vozil iz območja predat oj ni št va mestne policije in »reškega načelstva v Celju bo v ponedeljek 17. t. m. pri mestni garaži na Sp. Lanovžu. Pri-četek za lastnike iz mesta bo ob 8., za lastnike iz sreza pa ob 11. Vsak lastnik se naj predstavi s svojim vozilom, ki mora biti sposobno za promet. S seboj mora prinesti prometno knjižico, vozniško izkaznico in državni kolek za 100 din. — Izpiti za vceače motornih vozil bodo v petek 14. t. m. pri predstojništvu mestne policije v Celju. Kandidati naj takoj vložijo prošnje. e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD in svojce bo imel jutri zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti. e— Predavan ie o Hivatskem Pri morju priredi Jadranska straža s sodelovanjem »Putnika« v sredo 12. t. m. ob 20. v risal-nici meščanske šole. Predaval bo g. J. S. Vrignanin, ravnatelj »Putnika« na Sušaku, ki je Celjanom že dobro znan. Predvajal bo nad 200 novih diapozitivov iz vseh turističnih krajev Primorja in kvarnerskih otokov. e— Šahovski turnir za prvenstvo Celja. Pred dnevi so se sestali zastopniki Celjskega in Gabrskega šahovskega kluba in sklenili prirediti turnir za prvenstvo Celja. Za načelnika turnirskega odbora je bil izvoljen g. Jože Grašer, v razsodišče pa gg. Kocmur Tine, Pleterski Bo-žo in Regner Andrej. Prvi turnir se bo pričel v petek 14. marca ob 20. v vrtni dvorani hr/tela »Evrope.« Sodelovalo bo 14 igralcev. Pravico prijave imajo člani Celjskega in Gabrskega kluba ter šahovske sckciji Grafičarjev. Rezerviranih pa bo nekaj mest za udeležence, ki niso člani omenjenih organizacij. e— Iz Št. Pavla pri Preboldu. Gospodinjsko nadaljevalna šola priredi danes in jutri v Društvenem domu pod vodstvom šolske upraviteljice ge. Planarjeve igro »Samovoljna Minka.c pr kateri sodelujejo tudi »Fantje na vasi«. Ker je oisrti dobiček namenjen za obdaritev siromašnih mater na materinski dan, upamo, da bo prebivalstvo s svojim obiskom podprlo kulturno in socialno delo požrtvovalnih priredi-teljic. c— Državna kraje\ma zaščita dece in mladine je imela v četrtek zvečer občni zbor v Narodnem domu. Predsednica ga. Ela Kalanova je orisala pomen odbora in se zahvalila za naklonjenost mestne občine. Tajnik g. Janko Kramer je omenil, da je krajevna zaščita, ki sitopa v 33. leto svojega plodonosmega delovanja, najstarejše humanitarno društvo v Celju. Zaščita je priredila lani na cvetno nedeljo usoelo prodajo zelenih oljk in barvanih butar. Poleg podpor banske uprave in mestne občine so bili edini viri dohodkov razna darila, članarina in prostovoljni prispevki. Zaščita je priskočila na pomoč povsod, kjerkoli je bila naprošena, da pomaga revni deci. Glavno delo je osredotočila na miklavže-vanje, ko je naklonila vsem štirim celjskim narodnim šolam nad 15.000 din gotovine ter blago za obleko in obutev. Nad 200 otrok je bilo obdarovanih s čevlji, blagom za obleko, perilom, nogavicami, rokavicami in čepicami. K tej akqiji je celjska vojaška godba še posebej prispevala 3.000 din. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podala ga. Zupančičeva, je bilo razvidno, da so dohodki v preteklem letu presegali izdatke, čeprav je zaščita, podpirala večje število otrok redno tudi z mllekom in drugimi živili. Na predlog pregledovalca računov g. Frana Voglarja je prejel odbor razrešnico, blagajničarka pa pohvale. Na predlog majorja v p g. Fona je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednico go. Elo Kalanovo na čelu. Učiteljica ga. Pečnikova se je iskreno zahvalila zaščiti za velike dobrote, ki jih je zaščita lan« izkazala ubogim šolarjem. e— Prva pošiljka sa\nnjskega hmelja je že dospela v Odeso. S tem je zagotovljeno tudi izplačevanje druge polovice izkupička za hmelj. Nova pošiljka savinjskega hmelja bo dirigirana najbrž preko Nemčije Ko bodo zadevna pogajanja, ki so v teku, zaključena, se bo nakup savinjskega hmelja za Sovjetsko Rusijo spet obnovili. e— Za zimsko pomoč v Celju je še daroval Celjski družabni klub 500 din. e— Ubijalci pred sodniki. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju so se zagovarjali včeraj 32-letni poljedelec OgL reg. pod S. B. 1318 od 15. XII. 1938 Franc Gobec iz Pečic pri Ponikvi ter 30-letni Ivan Kristan in 21-letni Anton Cig-j ler, posestnikova sinova iz Lemberga pri Šmarju zaradi uboja. Vsi trije obtoženci so bili 20. avgusta 1939 v Bratuževi gostilni v Pečicah. Tja je prišel pozneje z družbo tudi posestnikov sin Ivan Novak iz Pečic, ki se je vračal v tombole v Poljča-nah. Kristan in Novak sta se kmalu sprla, gostilničar pa je preprečil spopad med njima. Ko se je hotel Novak pozneje odpeljati v družbi Jurija Verka z vozom domov, so se Gobec, Kristan in Cigler oborožili z latami in koli, pohiteli za vozom in napadli Novaka. Eden izmed napadalcev je udaril Novaka s tako silo po glavi, da mu je preklal lobanjo. Novak je padel z voza. Spravili so ga na njegov dom. Nastala pa je infekcija, ki ji je podlegel. Gobec in Kristan sta bila obsojena vsak na 4 leta robije in izgube častnih pravic za dobo 3 let. Cigler pa na 2 leti robije in izgubo častnih pravic za dobo 2 let e— Napad z nožem. V sredo je neki fant napadel 27-letnega dninarja Ignaca Artička blizu njegovega doma v Dobrini pri Žusmu in ga zabodel z nožem v hrbet. Težko poškodovanega Artička so prepeljali v bolnišnico. @o$pedarsfwe Za povečanje nase kmetijske proizvodnje Glavni odbor Zveze kmetijskih zbornic je imel včeraj v Beogradu sejo, ki so ji prisostvovali delegati vseh sedem kmetijskih zbornic. Predsednik Milan Bacak je pozdravil zastopnika kralja, polkovnika Tomiča, kmetijskega ministra Cubriloviča, prosvetnega ministra dr. Kreka in prometnega ministra inž. Besliča. Kmetijski minister dr. Cubrilovič je v obširnem govoru podčrtal, da je povečanje kmetijske proizvodnje ena naših prvih nalog. V ta namen je bil proračun kmetijskega ministrstva povečan za 240 milijonov din, ki se bodo uporabili za izvedbo načrta, ki ga je ob sodelovanju z vsemi poklicanimi či-riitelji odobrilo kmetijsko ministrstvo in ki se bo izvajal v sodelovanju s kmetijskimi zbornicami. Za pospeševanje kmetijstva bodo tudi nadalje na razpolago sredstva Prizada, direkcije za zunanjo trgovino in Privilegirane družbe za silose. Kmetijski minister je podčrtal važnost kmetijskih zbornic kot živo zvezo med ministrstvom in kmetijstvom. Kmetijske zbornice morajo soodločati pri vseh ukrepih, ki se nanašajo na pospeševanje in povzdigo naše kmetijske proizvodnje. Upoštevajoč to važno vlogo kmetijskih zbornic, je v proračunu svojega ministrstva določil en milijon dinarjev kot podporo Zvezi kmetijskih zbornic. Po izčrpni razpravi je bila sprejeta obširna resolucija, ki vsebuje v glavnem naslednje točke: 1. Prehrana in oskrba države, v kolikor je odvisna od domače proizvodnje, je tesno povezana s problemom pospeševanja kmetijske proizvodnje in racionalnega dirigiranja izvoza kmetijskih proizvodov. Zaradi tega je potrebno, da se naša domača proizvodnja dvigne z vsemi razpoložljivimi sredstvi ter vskladi vse delo pri ureditvi potrošnje in izvoza, upoštevajoč predvsem potrebe prehrane našega lastnega prebivalstva. 2. Prehrana prebivalstva pasivnih pokrajin se lahko v sedanjih prilikah zagotovi z izvajanjem večjih javnih del. ki bi nudila prebivalstvu primeren zaslužek, in s stalno preskrbo teh pokrajin z vsemi potrebnimi količinami živil po najnižjih cenah ter s primernimi prevoznimi ugodnostmi za oddaljenejše kraje. 3. Eden glavnih pogojev za pospeševanje kmetijstva je nujno potrebna reorganizacija kmetijske službe. Ta služba se mora docela ločiti od splošnih upravnih oblasti ter se organizirati kot samostojna posebna oblast, ki ji je treba omogočiti čim intenzivnejše udejstvovanje na terenu. 4. Kmetijsko ministrstvo mora v državnem proračunu staviti na razpolago čim večja denarna sredstva za pospeševanje kmetijstva, prav tako pa je treba v bano-vinskih proračunih predvideti v ta namen čim večje vsote. 5. Takoj naj se izdajo primerni ukrepi za obdelavo vseh razpoložljivih površin plodne zemlje. Izvršiti je treba sklepe, ki so bili sprejeti na konferenci v kmetijskem ministrstvu 13. t. m. 6. Za povečanje kmetijske proizvodnje je treba izkoristiti vse tehnične možnosti. Zaradi neracionalnega gospodarstva in starinskega načina gnojenja zemlje, izgublja naše kmetijstvo ogromne vrednosti. Zemlja je nezadostno gnojena. V današnjih prilikah kmet ne more kupovati dragih umetnih gnojil. Da se uredijo gnojišča in gnoinične jame je treba poceniti cement, potreben v kmetijske svrhe, v prvi vrsti z ukinjenjem državne trošarine. 7. Določevanje in kontrola cen, ki so pri kmetijskih proizvodih tako spremenljive, naj se razširi tudi na industrijske in vse druge proizvode, ki jih mora kmet kupovati, predstavnikom kmetijstva pa naj se zagotovi sodelovanje pri določanju in kontroli cen. 8. Čim prej naj se določi cena za modro galico za prihodnjo sezono in zagotove do-voljne količine, obenem pa naj se nadaljuje akcija za osnovanje zadružne tovarne za modro galico. Za pobijanje škodljivcev. ki ogražajo naše sadiarstvo. naj se izdajo nujni ukrepi, da se zagotove potrebne kf>bč:ne zaščitnih sredstev in do-voljne količine rafije. Nazadovanje turizma v Dalmaciji Banska oblast v Zagrebu je zbrala podatke o turističnem prometu v našem Pri-morju v preteklem letu, iz katerih je razvidno, da je lani ta promet občutno nazadoval. Podatki se nanašajo na turistične kraje ob naši morski obali, ki pripada banovini Hrvatski, in sicer od Sušaka do Cavtata, to je na področju primorskih turističnih zvez na Sušaku, v Sibeniku, Splitu in Dubrovniku. 2e leta 1939. je bila ob koncu avgusta sezona z izbruhom vojne na mah prekinjena. Kljub temu so celotni podatki za to leto še razmeroma ugodni. Ce primerjamo lanske številke s številkami za leto 1939, dobimo naslednjo zanimivo sliko: število dohodek posetnikov nočnin v milj din 1939 195.711 1,598.500 159.8 1940 89.471 743.400 74.8 Iz gornje primerjave je razvidno, da je število posetnikov nazadovalo za 54%, število nočnin za 53%, dohodek pa se je zmanjšal za 85.000 milijonov ali 53%. Po-set domačih turistov je bil lani še kolikor toliko razveseljiv, največji izpadek pa je zabeležen pri posetu inozemskih turistov, ki so skoro docela izostali. Kaša oskrba s kavo, čajem in dišavami Od kar nam je zaradi razširjenja vojne na redozemsko mr.Tje zaprta pot v pre-kc morske države je nastopil zastoj v naši oskrbi s kolonijalnim blagom, zlasti s kavo. čajem in dišavami. Lani v jeseni smo dobili še večje količine kave preko Nemčije, od tedaj pa je poteklo že pol leta, od kar nismo uvozili nobenih novih količin. Situacija se je še poslabšala, ker so se pred meseci mnegi privatniki prekomerno založili s kavo, dokler niso trgovci sami pričeli prodajati kavo v omejenih količinah in je prišlo na ta način do neke vrste racioniranja. Kakor poročajo zagrebške »Novosti« je bili pred meseci zlasti velik naval na kavo v Zagrebu, kjer so se nekateri potrošniki založili za celo leto in še več. Po mnenju zagrebških vele-trgovcev s kolonijalnim blagom bi bila za-sigurana oskrba potrošnikov s kavo še za pol leta, če se ne bi posamezniki prekomerno založili. Kake bo z bodočo oskrbo je še negotovo, razpoložljive kafličine pa so le še majhne. V zadnjem času se je bistveno zboljšala situacija glede čaja. Se pred nekaj tedni čaja v veletrgovinah sploh ni bilo. v zadnjih tednih pa so prispele zopet pošiljke čaja, in sicer preko Švice, manjše količine so bile uvožene tudi iz Finske. Za ta uvoz je Narodna banka dala na razpolago- potrebne devize. Pričakovati je, da bodo v prihodnjih tednih prispele šc nadaljnje količine čaja, za katere je dala Narodna banka še uvozna dovoljenja. Potem bemo imeli čaja še dovolj dr jeseni, morda tudi do zime. Računati ie. da se bo tudi kemzum zmanjšal, ker je cena čaju nadalje narasla. Danes se trguje caj v veletrgovini po ceni, ki je že za 400 invest. 100 den.. 7°'« Seligman 102 den. 7°>o Biair 102 den.. 8°/o Blair 107 den.: delnice: Narodna banka 7000 den.. PAB 203 den . Trboveljska 380 — 3°0 (380» Beograd. Vojna škoda 477.50 den.. 4*/• agrarne 57 — 57.50. 6°'» beglnške 85 — 85 50 (85). 6*/o dalm. agrarne 80 _ 80.25 (80). šumske 80 den.. 70/« stabiliz. 99 50 bi.. 7% B'air 101 bi.. 1l01). PAB 212 den. Blagovna tržišča ŽITO -f Novosadska blagovna b^rza (7. t. m.) Tendenca nesnremenjena Oves: baški. sremski in slavonski 430 — 435. Ječmen: baški in sremski 570 — 575. Koruza: času primerno suha z 20®/« vlage franko vagon ali šlep 224 (za vsak odstotek manj vlaee se cena ooviša za 4 din), umetno sušena koruza s 14°'« vlage 250 din Moka (franko vason ali šlep v dunavski banovini): ošenična »Ogg« in »Os« 723: 70% Dreseiana ošenična moka 358: 85°/» enotna ošenična moka 382.25: nepresejana Dšenična moka 351 preseiana koruzna moka ali koruzni zdrob z največ 14°'» vla-ffe 321 oreseiana koruzna moka Iz času primerno suhe koruze 250. neprespana 230 Otrobi ffranko vagon ali šleD dunav-ska banovina)- pšenični 200 koruzni s kalmi 150 brez kali 70. Fižol: baški m sremski 640 — 642.50. General Uzun-Mirkovič f Beograd, 7. marca. p. Snoči je v Beogradu preminil po daljšem bolehaniu di-vizijski general Dragotin Uzun-Mirkovič. Pokojnik je bil eden izmed elitnih of cir-jev naše vojske in je sodeloval v vseh osvobodilnih borbah Za svoje spos^bnos i in osebno junaštvo ie bil odlikovan z najvišjimi jugoslovenskimd in tujimi cd iko-vanji. p0 končani vojni je zavzemal razne visoke položaje. Bil ie dalje časa komandant Beograda, pozneje poveljnik savske divizije, nakar je zavzemal razne druge važne in visoke položaje. Nov naš konzulat na Madžarskem Beograd, 7. marca. p. Na predlog zunanjega ministra so kr. namestniki ped-pisali ukaz o otvoritvi generalnega konzulat v Temešvaru. Vlomilec obstrelil stražnika Zagreb, 7. marca. o. Okoli 2. ponoči je policijski stražnik Niko Šorič srečal v Tuš-kancu štiri moške, ki so se hitro razšli, ko so ga opazili. To se mu je zdelo sumljivo ter se je približal dvema, izmed katerih je eden nosil na rami težek železen drog in nekatere druge predmete, ter ju vprašal, kaj nosita. Namesto odgovora je eden od neznancev potegnil revolver ter oddal proti stražniku dva strela. Policijski stražnik se je takoj zgrudil, napadalca pa sta pobegnila proti Cmroku ter izginila v temi. Pasanti so pozvali reševalce, ki so ranjenega policijskega stražnika prepeljali v kirurško kliniko, kjer so ugotovili, da ga je ena krogla samo oprasnila na ramenu, druga pa ga pogodila ped srcem, kjer je obtičala. Stanje stražnika je zelo resno. Policija je ugotovila, da gre za vlomilce, ki so v pretekli noči vlomili v stanovanje upokojenega ravnatelja »Praštedione« Fr-Laskoviča na Tuškancu št. 88. Policija je vlomilcem na sledu. TT--rm Danes nam je umrl po daljšem trpljenju naš dobri, skrbni, zlati mož, oče, brat, stari oče, gospod Ivan Ostrožnik poslovodja v poboju In posestnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 9. t. m. ob 16. uri izpred hiše žalosti na Lokah, na pokopališče v Zagorju ob Savi. Loke, Ljubljana, 7. sušca 1941. Žalujoča soproga JOSIPINA; sin DRAGO; hčerke VIKTORIJA, RU2A por. ŠTERN, ANČKA por. JAVORNIK in PEPCA. Rodbine: GLAVAČ, JAVORNIK, ŠTERN, BERGANT. Košček deviške Afrike žela Benadir med Džubo in Uebi šebelijem — Somalski pastirji in dubati — Reka, ki se po dolgem teku izgubi v močvirje I ' Hakara 8AJOOA Mahard #Ariaga BARDEftA Manzur To rre'__ ■S»/Kasker^—~ Tu I a - JontgWy r, — , — »'o .- Ozemlje med obema velikima rekama Italijanske Somalije Džube pri Kismaji in Uebi šebelija nad Mogadišem imenujejo domačini Benadir. Tu je še doma kos pristne Afrike s tropsko vročino afriškega sonca podnevi, dočim so noči hladne, vendar pa prijavno mrzle. Bujna vegetacija, ki jo še najdemo v dolinicah ob teh dveh rekah, kmalu preide v enolično, z nizkim grmičjem poraslo stepo, ki se polagoma dviga proti abesinski deželi, čeprav imajo v teh krajih še nekam precej deževja, so le skromni pasovi zemlje obdelani in rode malo prosa in zelenjave. Namakanje s primitivnimi vedri na koleh ne zadošča za povečano rodovitnost zemlje. Sulica, čutara za vodo, predpasnik lz kože ubite živali in kamela — to je vse premoženje, s katerim razpolaga somalski pastir, ki si hrani v glavnem s kameljim mlekom ln gazeljim mesom. Zato ni čudno, da je Italija v teh krajih lahko nabirala »du- Strmoglave! napadajo Malto Skoro ne mine dan, da ne bi nemški strmoglave! napadli Malte. V tej sliki je nemški slikar upodobil zalet strmoglavcev z vsemi posledicami napada i bate«, vojake iz vrst domačinov. Moški so se radi dali najeti za službo v orožju, ker so na ta način rešili vprašanje svoje eksistence. Dubati so visoke in sloke rasti, finih udov, na glavi nosijo pisan turban, koža pa se jim sveti kakor polirana ebe-novina. Njih pojava spada med najlepše vojake v afriških kolonijah ob morju. Italijanski oficirji hvalijo, da so to dobri vojščakl, pogumni, disciplinirani in tudi navdušeni za šport, kar se bo še nekoč pokazalo na olimpijskih igrah ... Na zemljevidu vidimo, da se Uebi šebeli pri Mogadišu nenadom zakrivi ter teče namesto da bi se izlil v Indijski ocean, dalje nekako vzporedno z nabrežjem kakor bi se hotel združiti z Džubo. Do te združitve pa nikjer ne pride. Uebi Sebeli namreč usahne v obmorskem pasu in tvori raz-sežna močvirja, v katerih so nevarna gnezda malarije. Teh krajev se ljudje zaradi tega ogibajo. Struga Uebi Sebelija od Mo-gadiša proti jugozapadu ni stalna. Vode si prebirajo tek in spreminjajo korito v skladu s padavinami kakor bi hotela povedati, da ni nič stalnega pod soncem... NemSfco letaliSče ▼ ItaflP Novi lovci In bombniki Hawker—Tornadoj Short Stirling In Grumman 6-36 Dopisnik londonskega »Daily Telegra-pha« piše. da se bo kmalu pojavil v zraku nad Anglijo »Hawker Tornado«, najvažnejše britansko lelalo. enosedežni lovec. Pričakujejo, da bo to najvažnejši angleški lovec leta 1941. Opremljen je z nov.m strojem Roils-Vulture. ki razvija 1750 k. s., po potrebi pa tudi 2000 k. s. Ameriški, žumal »Popular Aviation« mu oripisuie hitrost 680 km na uro; oborožen je s 14 strojnicami. Drugi novi tip letala na Angleškem Je Shert Stirling. največji bombnik v seriji, ki io pripravljajo. Niesovi štirje motorji razvijajo 5.500 k. s. in natovori khko več bomb nego kateri koli drugi dosedanjih bombnikov. Dosegel bo lahko tudi najbolj oddaljene objekte, ne da bi se mu bilo treba med poletom spuščati na tla Tretji novi tip ie ameriški Grumman G-36. To je monoplan. ki so mu krila nameščena v središču in so široka nad 12 m. Naslednji ameriški avioni so preleteli Atlantik z lastnimi sredstvi in prispeli v Smrt sina generala Gorta Poročnik Charles Vereker, edini sin angleškega generala Gorta je umrl v četrtek minulega tedna. Našli so ga v stanovanju z rano, ki si jo je bil sam prizadejal s samokresom. Vereker je služil v gardnem polku to je pokazal izredno junaštvo. Pomagal je voditi evakuacijo Dunkerquea lani poleti in je bil med zadnjimi angleškimi častniki, ki so zapustili to mesto. V sredo se je Vereker ponesrečil na vožnji z motociklom, kar bi imelo za posledico njegovo Izločitev iz vojske. Tega ni mogel prenesti. Bil je star šele 29 let. Veliko Britanijo: Lockbeed-Hudson. šti-rimotorni bombnik ki ga imenuieio tudi »leteča trdnjava«: Consolidated, dvomo-fcorni hidroavion. Lockheed-Vega-Ventu-ra, večji in hitrejši dvojnik Hudsona. Mlad grški vojščak če še ne ves, zdaj izveš: da je francoska vlada sklenila postaviti v 500 pariških trgovinah, ki so židovska last, posebne upravitelje; da bo madžarski zunanji minister Bar-dossy obiskal Nemčijo; da se pripravljajo v Nizozemski Indiji na borbo proti padalcem s priostrenimi bambusovimi trsi, ki jih zabodejo v zemljo potem ko so jim konice namazali z učinkovitim strupom; da je francoska vlada izdelala načrt za železnico skozi Saharo. Progo bodo zgradili v treh letih; da živi v Sovjetski zvezi 45.000 mater s številnimi otroki, ki prejemajo državno podporo; da bodo v Moskvi 10. t. m. proslavili 80-letnico smrti Tarasa ševčenka; da je po poročilu lista »Arriba« za Ca-rolom in go. Lupesscu v Sevilli ostal neporavnan račun za 10 tisoč pezet, hotelu pa je ostala zbirka psov ge. Lupescu; da se je sovjetska vojska umaknila s turških mej 30 milj globoko na ozemlje Sovjetske zveze; da je bil za novega direktorja Francoske komedije imenovan književnik Jean Louis Vandoyer; da je bolgarski državni svet odredil civilno mobilizacijo vseh zdravnikov, lekarnarjev in bolničarjev, ki spadajo pod ukrepe ministrstva za narodno zdravje; da je državnemu svetu v Indiji predložen zakonski osnutek za uvedbo splošne vojaške obveznosti v tej deželi; da bodo v Plznju otvorili muzej za pivo; da se nahaja v vsakem kubičnem cm zemlje stotisoč mikroskopsko majhnih živih bitij. remn grškemu vojaku je komaj 14 let, pa se je tako izkazal na bojišču, da je dobil čin kaplarja ANEKDOTA Približno v istem času, ko se je rodil Napoleon, je objavil francoski general grof Guibert učno knjigo vojaške taktike, ki je zbudila veliko pozornost in so jo smatrali za zadnjo besedo vojne znanosti. Ta knjiga je trdila in dokazovala, da je doba velikih evropskih vojn minila, in sicer za vselej. V bodočnosti, je pisal grof Guibert. so oboroženi spori v večjem obsegu nemogoči. Velikih bitk ne bo nikoli več, ker je to po »sedanjem stanju vojne znanosti« nemogoče. Kakor rečeno je knjiga izšla tedaj, ko se je rodil Napoleon. . . VSAK DAN ENA pod vročim &i čilskim soncem Dobitek pred usmrčenjem Na smrt obsojeni zločinec je denar namenil svojemu krvniku »Basler Nachrichten« poročajo o nenavadnih okoliščinah neke usmrtitve v čarobnem orientalskem Teheranu. Nedavno je bil v tem mestu brivec Boiko obsojen na smrt, ker je izvršil roparski umor. Preden se je imela sodba Izvršiti, pa je prišlo obvestilo, da je na smrt obsojeni zadel v loteriji glavni dobitek. Boiko ni imel svojcev, zato je moral malo pomisliti, komu bo zapustil denar. Da bi ga dobila državna blagajna, tega ni hotel. In tako je prišel do sklepa, da bo še najbolj pametno, če izroči srečko za izplačilo svojemu krvniku, vendar pod pogojem, da ga usmrti na skrajno human način. V tej pogojnosti je res nekaj neobičajnega in čudnega. Kajti zakon veleva rablju, da mora poslati zločinca na drugi svet — a prav ta zločinec bo po vsej priliki položil temelj njegovi blaginji v bodočnosti. Pravijo, da bo krvnik po usmrtitvi Bcika dal svojemu krvavemu poklicu slovo. Zločinec, ki je zadel glavni dobitek ter ga podaril usmrtitelju, bo zadnji, ki bo umrl od roke tega krvnika. Tudi on je brezdomec Smuči na tekočem traku švedski tisk opisuje nov stroj, ki je sposoben v eni uri izdelati 200 smuči standardne velikosti. Ta stroj nadomešča več različnih strojev. Neka švedska tovarna je mogla s pomočjo tega stroja izvršiti naročilo 18.000 parov smuči za švedsko vojsko. Tudi inostranstvo se zanj zanima. Obsodbe zaradi vohunstva v Švici Vrhovno kazensko sodišče za Švico v Lausanni je te dni izreklo obsodbo v procesu proti vohunu Arturju Fonjallesu. Obtoženec je priznal krivdo in je bil obsojen na tri leta robije ter na pet let izgube častnih državljanskih pravic. Njegovi so-obtoženci Walter Steinweg, Hans Kronen-bitter, Frieda Eklinston in Charles Nae-gell so bili obsojeni na 6 do 12 mesecev ječe. Nekaj tujih državljanov, ki so bili zapleteni v to vohunsko afero, je švicar- V londonskem živalskem vrtu imajo vrana, ki mu je bomba ubila dobro gospodinjo, tako, da so se morali zavzeti za njegovo usodo ljubitelji ptic Ciklon je opustošU Portugalsko »Ali si slišala, da se je zaroka med Gi- , no in zdravnikom razdrla ?«< 3>In zdaj pomisli še to nesramnost: Po- • slal ji je račun za 67 obiskov...« (>Amus<) Sredi februarja je razsajal na Portugalskem ciklon, ki Je povzročil strašno razde* janje. Slika prikazuje razbitine ribiških hišic pri Alchocheti H. Adams: 18 I $aisg tn Jftosemartj Roman »In boste storili vse, da zadovoljite gospoda Carterja?« »Gospod bo presenečen, milosti va.« Da se je gospa Warralvjeva vprašala, kako je bilo mogoče, da je gospod Remer prišel v Dinard s šoferjem, a brez voza, bi bila nemara tudi ona presenečena. A to ji ni prišlo na misel. Alfred Smith je dobil službo in je drugi dan s pismom za gospoda Carterja odpotoval v Anglijo. In čudno, takisto je storil gospod Remer. Morda je hotel začeti svojo vožnjo z jadrnico baš na Angleškem .. 9. Puddletown ie opravičil vse. kar je bila obljubila gospa Warralvjeva. Pri jazna ved-ost tega gnezdeča in njegove okolice je bila gostom nek?j novega; podoba je bilo, da se nikomur nikamor ne mudi: še krave na širnih zelenih travnikih so bile mirnejše in krotkejše kot drugod. Tiha. viiu-gasta rečica, stare kmečke hiše. ki jim je opečnate strehe pokrival zlatorjavkast mah, in rumene barvne liste cvetoče žoltovine na močvirju in se-čeh, vse to je pripovedovalo o miru, pridobljenem po viharni, strastni mladesti. Old Friary sam je bil prelesten. Staro, od eolnea tn vetra otenjeno kamenito zidovje je ma ons izginjalo pod višnjevimi česuljami glicimj, ki sa plezale do slemen, ob vhodnih vratih je stala kras- na stara magnolija v lišpu svojih prečudno lepih belih cvetov, in streha je bila preraščtna z zlatim in zelenim lišajem. Tudi notranja oprava se je sk^ada^ z v-narjo-stjo. Mnogo zapovrstnih pokclsnj je bilo ubl ž lo prvotno samostansko strogost in pre->rcstost. Leseni opaž je bil temnorjav in staro bakreno orodje se je od nenehnega snaženja in likanja svetilo kakor srebro. Doran Carter je opozoril Daisvio na si ke preJ-nikov, rekoč, da bi utegnUe nekatere izm°d ni-ih predstavljati ženske glavice njegovih m ni tu'. Postelja Karla II. je bila še natanko v t4stem stanju kakor za časa kraljevskega begunca drug° postelje pa so izpolnjevale vse. kar si mog~l or:ča-kovati od mehkih prožnih ž:mr>ic. in sta-i častitljivi opravi ni v ničemer manjkalo udobnosti, k' jo terja današnii čas. Dvornik Johnson in gosp? Gre°nov? kuha-ic in gospodinja, sta soreiela nove nre^valc* K^* izvežbana s^u^abmks sf>v°da n^sta po^a^ala. "M sta nad prihodom tolikšne d~užbe presenečena a'i ne. Doran Carter se jima je znal takoi pr:kuni1i »Poslušaita,« je začel »Vajinih tukajšniih delovnih razmer ne poznam, vem samo. da n"«: precejšnje število. Ako torei potrebujeta pomoč'-iz vasi, si jo kar dob;t.a. Velia?« »Da, gosnod « ie mirno odvrnil Johnson »Hvala lena. gospod « ie r^k'a g^s^s G-e~n~va »Še nekaj. Geso^ W-»rralyj^va va~ia da-*-5 rli-čo ... ali je to v redu?« »Tako ste z njo dogovorili, gospod, kakor na ti je sporočila.« »Lepa Dajal vama bom isto plačo, tako da bosta imela za čas našega bivanja dvojno mezdo. Sta zadovoljna?« »Zelo ste dobri, gespod.* Tudi najpopolnejšega vseh dvomikov bi bilo spravilo trkšno naznanilo kolikor iz ravnotežja Tu se je pridruževalo še to. da je moral poročati novemu gos-odariu o šoferjevem nepravilnem ravnaniu. »Ges~a Warralyjeva je najbrže šele danes zvedela.« je dodal. Ta reč gospoda Carteria ni posebno roMTa On sam, kakor tudi BiH in Gaster. so le malokdaj potrebovali šoferja: c°16 Daisv je b;la dovoljkrst sedela za vodilom Rosemarvrnega Morri~a Težava torej ni bila v tem. kdo nh bo vrzil marveč v tem. kako nai si toliko izkušenih avtomobiJistov razdeli bore dva voza Pričelo se i*1 id;lično *udienie Na Daisvjino pro-5nio skosan° Pon^if"5 niso bi14 odslovili in na velikem. lepem vrtu je b'1 mali Dore s svoiima varu-hama tako srečen in t^ko dobro snravlien. tako daleč od vseh nevarnosti, kot so sri vobče mog'i teleti. Gospod in gosna Carte j^va sfa se vozi'3 na izlete po okolici ter občudovala zg d ^vinske kraje, ki sta jih odkrivala. Bili in Da"ov sta jih kdaj pa kdaj spremljala neredko p? sta s« klatila tudi na svojo pest, igrala v Broidstonu golf m mnogo veslala. Gaster in niegova žena s^a s^ posebno zanimala stare cerkve k' s*^ jih ob ckovl^ ^'ar zaporedoma Cerkev v Pudiletcwru 'e bila edinstven dracu\i. Koslai-.jevo iava. neuglajen"1 les^n0 s reha n čudne, zaprte cerkvene kloni so bil= natanko tiste kakor pred sto in sto leti. V ozadju j? bil j visok kor, na katerem so stala nešteta pokolenja ] pevcev in godbenikov, zdavnaj preden je kdo po-. mislil na orgle. Sam oče Thomasa Hardvja je tam nedeljo za nedeljo igral na gosli, zdaj pa so zavzemale to mesto orgle, ki so jih bili morda podarili potomci nekdanjih godbjnikov. Krasno ohranjeni stari grobovi, ki bi bili boli sodili v kakšno stolnico, so te spominjali slavnih rodovin. Daisyji se je zdelo novo življenje polno zanimivosti. Na potovanju se je bil pripetil en sam mučen dogodek. Daisv je imela seveda poseben potni list. Ko so še čakali pri odpravnici, je B^ll v šali segel po niem. Rekel je, da h^če videti, ali je fotografija dobra. Ko bi bil odprl knjižico, bi bil videl pod sliko njeno pravo ime. »Ne, Bili.« je prestrašeno vzkliknila. »T > si ke ne smeš videti... grozno ie rrrda. Ko prideva v Puddletown, ti pokažem boljšo.« »Reči hočeš .ti dam'!« »Da, če jo res hočeš imeti ...« Bili se je priklonil. »Velja. Upam. da bo ur^dmk prenesel strah, če je slika res tako grozna. In upam. da te ne zsdrže. ako je premalo podobna... « Daisv ni odgovorila in je molče krenila mimo odpravnice. V Puddletownu skoraj ni mislila, da bi se ji bilo česa bati; sleherni dan tega mirnega, pokojnega življenja ji je bil toliko k?kor pre^sten dar. Toda v no*ranicsfi 5'a^e hiše vendar n; bilo tistega soglasja, ki bi ga bil človek pričakoval Zmerom je vladalo med Gasterjem in niegovo ženo na eni pa Billom in Daisyjn na drugi strani nekakšno se je vodila ta drobna vojna, niso mogle utajiti njene resničnosti. ELEŽKE „Ne politika slabosti, temveč politika zrelosti44 »Hrvatski dnevnik« posveča včerajšnji uvodnik evropskemu mednarodnemu položaju, o katerem pravi, da posiaja vse bolj kompliciran. Med drugim izvaja: »Nevojujoče se države morajo neprestano zavzemati nova stališča do dogodkov in želja vojujočiii se držav. Pojem nevtralnosti postaja vedno bolj relativen. Danes molče prehajamo preko mnogih dejanj in ukrepov, ki bi jih smatrali nekoč za grobo kršenje nevtralnosti- Žrtvujejo se manj važni interesi, da se ohranijo bolj važni. To ni politika slabosti, temveč samo dokaz zrelosti. Nevtralnost je načelo naše zunanje politike, ki jo želimo v čim večji meri ohraniti. Politiko nevtralnosti bomo vodili tudi v bodoče in skrbeli za to, da naša država ne bo postala področje na katerem bi se obračunavale velike sile. Mi smo iskreno za mir, a čuvajoč mir bomo storili vse, kar je potrebno, za naš narodni obstoj in za našo narodno svobodo.« »Balkanski mir" Odlično urejevana sarajevska revija »Pregled« objavlja uvodnik »Balkanski mir«. V njem pravi med drugim: »Pazljivo moramo spremljati orjaški potek borbe okoli nas. Borba se tiče vsega sveta in tudi nas samih. V naši državi nihče ne želi vojne in naj je potem razpoložen kakor koli že do vojujočih se držav. Naša sveta dolžnost je čuvati mir, ki pa more biti samo časten mir. Mi ne smemo nikdar pozabiti, da so velike države in narodi v borbi na življenje in smrt in zato ne poznajo sentimentalnosti in obzirnosti.« Tedensko glasilo HSS za Dalmacijo V Splitu je izšla prva številka novega tednika »Dalmatinska Hrvatska«, ki ga izdaja v imenu Hrvatske seljačke stranke za Dalmacijo prof. Ivan Poduje. Tednik ima 8 strani in objavlja večinoma ideološke članke. V uvodniku pravi, da bo tol-msič politike vodstva HSS za dalmatinske Hrvate. »Dalmatinska Hrvatska« je nadomestilo dnevnika »Hrvatski glasnik«, katerega je izdajala HSS nekaj let v Splitu a ga je moraia pred mesci ustaviti zaradi prehude konkurence zagrebških listov. še o koncentraciji »Riječ«, glasilo Samostojne demokratske stranke, piše v zvezi z raznimi vestmi in ugibanji o koncentraciji: »Naša notranja politika je bila zadnje čase vsa prežeta pričakovanja široke koncentracijske vlade Potrebo take široke politične koncentracije so nagla sili vsi mero-dajni politični krogi. Sedaj pa smo zvedeli v razgovora z uglednim članom vlade, da s koncentracijo zaenkrat ne bo nič.» Obsodba zaradi žalitve dr. Mačka V ponedeljek je bila pred okrožnim sodiščem v Zagrebu pzva razprava zaradi razžaljen j a dr. Mačka kot podpredsednika vlade. Državno tožilstvo je obtožilo na podlagi prijave sreskega načelstva v Veliki Gorici nekega Ivana Krhaniča, ker je na nekem zborovanju v Strmcu iznašal neresnične očitke o delovanju dr. Mačka kot. podpredsednika vlade. Obtoženi Krha-nič se je zagovarjal, da je bil takrat močno pijan in da se ne spominja, kaj je vse govoril. Obžaloval je svoje napade na dr. Mačka in izjavil, cla ima popolno zaupanje v voditelja Hrvatov. Sodišče je sprejelo Krhaničevo obžalovanje na znanje in ga je izjemoma obsodilo na tri mesce zapora samo pogojno na leto dni zapora. Po informacijah za^ grebških listov je bila to prva obsodba zaradi žaljenja dr. Mačka kot uradne osebe. V bodoče pa se bo vršilo pred hrvatskimi sodišči več takih razprav, ker se bodo morali zagovarjati zaradi žalitev dr. Mačka razni frankovci in razširjevalci frankovskih letakov, naperjenih proti dr. Mačku. Izključitve iz J&gorasa Iz »Jugoslovenskega radnika« zvemo, da je glavno vodstvo Jugorasa, katerega glasilo je list, na svoji zadnji seji »ugotovilo škodljivo delo nekaterih svojih vodilnih funkcionarjev«. List navaja v tej zvezi tajnika centralnega odbora delavskih zbornic Zarije Popoviča, tajnika no-vosadske delavske zbornice Boška Spasi-ča, tajnika delavske zbornice v Skoplju Slavka Petroviča in Danila Radoviča, predsednika Jugorasa v vrbaski banovini. Vse te štiri funkcionarje je vodstvo Jugorasa izključilo iz organizacije in predložilo ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, da jih razreši njihovih službenih mest, na katera so bili postavljeni kot predstavniki Jugorasa. O politiki dr. Markoviča »Delo«, glasilo bivšega ministra pravde dr. Lazarja Markoviča objavlja beležko, v kateri zavrača naoovedi. da se bodo pristaši dr. Markoviča sedai razšli, ker njihov šef ne sedi več v vladi. Lisi pravi: »Take trditve so čisto smešne, ker je znano, da dr. Markovič kot minister in član vlade ni storil ničesar za svoje pri-frtaše in prijatelje. Skrbel ie samo za narodne in državne potrebe in posle. Poleg tega ie zbiral radikale in jih prid b val za politiko srbsko-hrvatskega sporazuma. Sicer oa so v resnici za dr. Markoviča vsi pravi rad kali. ker se žele vsi radikali zdražiti. Izjemo tvori samo neznatna sku-pirdca bivših strankinih prvakov, ki so čiste osamljeni, ker jih ie narod zapustil, kc le videl, da ne računajo z njegovim 7ipoloženjem in njegovimi potrebami.« Hrvatski gospodarski predstavniki v Nemčiji V Nemčijo so, kakor poročajo zagrebški listi, pred dnevi piispeli iz Zagreba direktor »Gospodarske sloge« LjudevitTo-mašič, direktor zaveda za proučevanje kmečkega in narodnega gospodarstva dr. Tomo Jančikovič ter predstojnik banovin-skega oddelka za obrt. industrijo in trgovino dr. Mirko Lamer. da spoznajo nemške gospodarske ustanove, zlasti zadružne. Najprej so obiskali velesejem v Leipzigu, potem pa so odpotovali daiie po Nemčiji ter si ogledali razne ustan ve gospodarskega in zadružnega značaja. V četrtek zvečer je imel dr. Lamer uspelo predavanje v Berlinu, ki so mu prisostvovali zlasti predstavniki nemškega gospo- darstva. Opisal je na kratko zgodovino postanka banovine Hrvatske ter njen gospodarski razvoj. Predavanju je prisostv -val tudi jugoslovenski poslanik dr. Ivo Andrič. Iz Berlina bodo ravnatelj Tomašič, dr. Jančikovič in dr. Lamer odpotovali na Dunaj, kjer bedo v nedeljo skupno s podpredsednikom HSS in. Avgustom Košuti-čem prisostvovali otvoritvi dunajskega velesejma. Iz j,Slovenskega delavca" Vodja slovenskega dela Jugorasa, Zveze združenih delavcev, kaplan Andrej Križ-man izdaja za svoje prijatelje tednik »Slovenski delavec«, ki ima posebno rubriko: »Pisana šara«. V njej čitamo med drugim, da je ljubljanski kino »Union« ki je podjetje Prosvetne zveze, ustavil predvajanje sovjetskega filma »Cirkus« po intervenciji »Slovenskega delavca«. S ponosom se trka »Slovenski delavec« na prsi in pravi: »Z veseljem ugotavljamo, da je moral »Cirkus« z dnevnega reda in lepo prosimo, da naj nas naši kino-podjetniki nikoli več ne izzivajo z boljševiškimi filmi.« Glasilo g. Križmana je tudii neizprosen sovražnik slovenskih krščanskih socialistov in njihovega glasila »Delavske pravice«. O tej pravi, da bo »hodila še naprej pot slabo vzgojenega paglavca, pot dosedanjega razdvajanja in razkrajanja, pot ljubimkovanja z marksizmom, dokler jp sama pošteno ne izkupi in jo narodno zavedno delavstvo pošteno ne našeška.« Primerja jo z mladim smrkavcem, ki se prav nič ne zmeni za materina svarila in dobre nasvete, žal »Slovenski delavec« ne pove, kdo naj bi bila za Jugoslovansko strokovno zvezo ta »dobra mati« ... Italijanske napovedi o bližnjih dogodkih Rimski poročevalec budimpeštanskega vladnega glasila »Pester Lloyd« podaja v svojem dopisu z dne 3. t ni pregled italijanskih glasov k vkorakanja nemške voj-sike v Bolgarijo ter navezuje na to nekaj italijanskih napovedi o bližnjih dogodkih. Tako piše med drugim, da pričakujejo v Rimu v prihodnjih tednih bistvene razči-ščenje položaja na sredozemskem bojišču in da je s tega vidika navzočnost nemških čet na Balkanu v bližini sredozemske obale izredno velikega pomena. Vendar ni nujno, da bi mcTale takog nastopiti vojaške posledice te navzečnosti nemških čet. V kratkem bc mogoče presoditi predvsem grško reakcijo na to dejstvo. V Rimu — pravi dalje madžarski novinar — smatrajo, da je vojna v Sredozemlju stepila sedaj ne le v odločilne, temveč tudi v zelo vroče razdobje Samo zaradi navzočnosti nemških čet v Bolgariji sicer m pričakovati večjih zapletljajev, toda gotovo je, da se sedaj tudi Angleži pripravljajo na resne borbe. Zaupanje v kc