DOBRA STARA GIMNAZIJA
Vsi si želimo prijazno šolo, kjer bi se radi zadrževali
Prvo polletje v šolskem letu 1990/91 gre na šolah h koncu tako, da so gimnazijci že pre-brodili začetniške težave in se vključili v pridobivanje znanj iz gimnazijskega programa. Kar precej truda je in ga bo še potrebno vlagati, da bo po-vsem zaživela dobra stara in prenovljena gimnazija. Vsi se učimo - učenci, profesorji - dopolnjujemo učne načrte z novimi vsebinami in sodob-nejšimi metodami, učimo se računalništva, kajti vsi si želi-mo avtonomno, prijazno šolo, kjer bi se vsi radi zadrževali. Nekaj prvih iskric teh hotenj sodobne šole se že izvaja.
V obveznem delu gimnazij-skega pouka si prizadevamo, da bomo učence temeljito na-učili maternega jezika, mate-matike, nemškega ali angle-škega jezika, francoskega jezi-ka in zgodovine, pa tudi na športni vzgoji je večji pouda-rek. Znanja naštetih osnovnih področij bodo učenci pridobi-vali skozi vsa štiri leta. Tem obveznim predtnetom in vse-binam se pridružuje znanje iz računalništva, za učence, ki pa pri pouku ne bodo dosegli zah-tevanega nivoja znanja, bomo med letom organizirali dodat-ne računalniške tečaje. Ker je področje informatike (uporaba sodobnih informacijskih sred-
stev, virov, delo v knjižnici itd.) vpleteno v delo informati-zirane gimnazije, bomo gimna-zijo povezali v računalniško mrežo' (povezava z Ljubljano). Matične gimnazijske učilnice smo že opremili z barvnimi TV, video rekorderji, grafosko-pi in drugimi sodobnimi učni-mi pripomočki.
Druga predmetna področja, npr. kemija, biologija, fizika, geografija, lahko s strnjenim načinom dela učenci absorbi-rajo v treh ali celo dveh letih; seveda na osnovnem nivoju.
Pouk v gimnaziji je namreč nivojski, predmetnik omogoča izbirnost od prvega letnika da-Ije, in sicer v prvem letniku 35 ur izbirnega predmeta, v četr-tem pa že 11 ur (skupaj v štirih letih 384 ur). Bolj sposobni učenci lahko izberejo tudi več izbirnih predmetov, praviloma pa izbirajo tako, da mora biti vsaj eden družboslovni in eden naravoslovni.
Matematika se v gimnaziji iz-vaja na dveh nivojih zahtevno-sti, po želji učencev in z ozirom na sposobnosti bi se lahko iz-vajalo tudi po 5 ur matematike tedensko.
V obvezni del programa v obsegu 4864 ur v štirih letih spadajo tudi obvezne izvenšol-ske dejavnosti (384 ur v štirih letih ali letno 96 ur).
Na naši šoli smo se za šolsko leto 1990/91 dogovorili, da bo-mo določene dejavnosti orga-nizirali na šoli, npr. gledališki kulturni dan, ogled samostana in razstave v Stični, plesno de-javnost, naravoslovne dejav-nosti (analiza prehrane), delo v šolski knjižnici, ekološki, mi-rovni dan, športne aktivnosti itd.
Del obveznih izvenšolskih dejavnosti pa bodo gimnazijci realizirali po lastni želji in inte-resu, npr. okrogle mize in pre-davanja z različnimi temami, sodelovali v različnih klubih in krožkih; izvedli različne raz-stave (gob, cvetja, zdravilnih rastlin), sodelovali v glasbeni šoli, pri pevskem zboru, oprav-ljali vozniški izpit, tečaj prve pomoči itd. Učenci naše šole imajo kartončke s seznamom dejavnosti - ko bo kartonček v celoti izpolnjen, bodo dejav-nosti realizirane.
To so prvi koraki na poti v gimnaz^o. V šolskih klopeh in med profesorji veje zado-voljstvo.
Imamo pa veliko željo - eno-izmenski pouk. pouk, ki bi se odvijal od 9. do 14. ure. Sma-tramo, da bi morala biti hote-nja vseh odgovornih usmerje-na k temu cilju.
prof. MILENA VRENČUR