Gradbeni vestnik • letnik 69 • marec 2020 62 V marcu 2020 je dr. Branko Zadnik, univerzitet- ni diplomirani inženir gradbeništva, projektant, revident, raziskovalec, direktor sektorja, docent, avtor knjig in člankov, društveni in zbornični funkcionar, praznoval sedemdesetletnico. Rojen je bil v Dolgi vasi pri Kočevju. Gradbeno tehniško šolo v Ljubljani je končal leta 1969. Na oddelku za gradbeništvo fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo je diplomiral leta 1974, kjer je leta 1983 zaključil tudi magistrski študij z nalogo Dinamična analiza težnostnih pregrad. Leta 1991 je na Inštitutu za potresno inženirstvo in inženirsko seizmologijo v Skopju doktoriral z disertacijo Analiza stabilnosti be- tonskih težnostnih pregrad v primeru delovanja močnih potresov. Od diplome do upokojitve leta 2015 je bil zapos- len v Inženirskem biroju Elektroprojekt (danes IBE, d. d.), kjer je kot projektant, raziskovalec in svetovalec deloval pri snovanju in izgradnji energetskih in industrijskih objektov, od leta 1998 pa tudi pri vodenju biroja. Sprva se je ukvarjal predvsem s konstruiranjem, statičnimi in dinamičnimi analizami gradbenih konstrukcij v hidroenergetiki, termoenergetiki in nuklearni energetiki, pri prenosu in transformaciji elek- trične energije ter tudi v industriji. Svetovalno in organizacijsko delo ter vodenje projektov je opravljal v Sloveniji, na območju nekdanje Ju- goslavije in v svetu. Od leta 1985 do upokojitve je vodil pri IBE Enoto za raziskave in razvoj, kjer je pridobil naziv razvojni svetnik. V začetku leta 1998 je prevzel funkcijo direktorja Sektorja za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo v IBE. Težišče njegovega strokovnega dela je bilo snovanje elektroenergetskih objektov (hidro- elektrarne, jedrska elektrarna) ter prenosa in transformacije električne energije. Sodeloval je pri izdelavi projektne dokumentacije, od študij DR. BRANKO ZADNIK, UNIV. DIPL. INŽ. GRAD. – 70 LET prof. dr. Janez Duhovnik•DR. BRANKO ZADNIK, UNIV. DIPL. INŽ. GRAD. – 70 LET in idejnih projektov do projektov za izvedbo in izvedenih del, kjer je bil odgovorni vodja projek- ta oziroma odgovorni projektant za gradbene dele projektov. Posebno zahtevno je bilo delo v kriznih situacijah, ko je zaradi katastrofalnega žledenja večkrat prišlo do rušenja daljnovodov in jih je bilo treba čim prej obnoviti in ojačiti. Pri izgradnji jedrske elektrarne Krško je kot odgovorni projektant za gradbeni del projekta sodeloval pri snovanju objekta radiološke kontrolne točke in objekta kompaktiranja srednje- in nizkoradioak- tivnih odpadkov. V sklopu rednih vzdrževalnih del je pri projektu oskrbe nuklearke s hladilno vodo opravljal dinamične analize cevovodov. Pri projektu druge jugoslovanske jedrske elektrarne Prevlaka pri Zagrebu je bil v skupini, ki je obravna- vala problematiko temeljenja. Njegovi največji projekti so študija ločne pregrade Lonci na reki Komarnici z višino 165 m in težnostni pregradi Zlatica in Milunoviči na reki Morača z višino 53 m v Črni gori. V letih 1995 in 1996 je sodeloval pri pripravi Pravilnika o seizmološkem monitoringu velikih pregrad. Bil je recenzent številnih projektov, študij in raziskav s področja energetike, industrije in varstva okolja. Znanstveno, raziskovalno in razvojno delo je opravljal predvsem v ERR IBE. V letih od 1986 do 1993 je vodil raziskovalna projekta Račun konstrukcij pri potresni obtežbi – energetski objekti in Analiza kontakta med togimi konstruk- cijami in tlemi pri potresni obtežbi. Med letoma 1998 in 2000 je sodeloval pri raziskovalnem projektu Določitev kriterijev kritičnosti daljno- vodnih stebrov. Kot docent za področje Potresno inženirstvo – energetski objekti je bil habilitiran na Univerzi v Ljubljani, FGG (1996–201 1). Leta 2006 je izdal univerzitetni učbenik Fenomen žleda in njegov vpliv na objekte za prenos električne energije. Bil je somentor več diplomantom, sodeloval je pri pripravi študijskega programa za podiplomski študij dveh mladih raziskovalcev. Bil je mentor 1 1 pripravnikom v IBE. V IBE je sodeloval pri organizaciji in izvajanju posebnih internih izo- braževalnih seminarjev za projektante. Predaval je na številnih domačih in mednarod- nih kongresih, konferencah, simpozijih in med obiski univerz in inštitutov na Japonskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji in ZDA, kjer je poročal o svojih raziskavah in izkušnjah, dobljenih pri študiju stabilnosti betonskih težnostnih pregrad. Leta 2005 je bil kot predsednik matične sek- cije gradbenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije vključen v organizacijo izobraževanja o novih evrokodih. Veliko je objavljal tudi v dnevnem ali periodič- nem tisku z namenom popularizacije stroke in znanosti v slovenskem prostoru. Njegovo raziskovalno delo je imelo odziv tudi v medna- rodnem prostoru, kar je vidno iz citatov v tuji in domači literaturi. Je dolgoletni član izdajateljskega sveta Grad- benega vestnika, v katerem je objavil več član- kov, in član uredniških odborov ter recenzent drugih domačih in mednarodnih revij in publi- kacij. Je urednik, lektor, avtor dodatnega besedila in prevajalec Tehničnega slovarja za pregrade. Danes je pri ZRC SAZU član komisije za sestavo Slovenskega tehniškega slovarja. Bil je eden od pobudnikov ustanovitve in prvi predsednik društva SLOCOLD – Slovenskega nacionalnega komiteja za velike pregrade. Je član Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, ustanovni član Slovenskega društva za potresno inženirstvo, Slovenskega komiteja za mreže visokih napetosti in član tehniške- ga komiteja pri uradu za standardizacijo in meroslovje USM/TC1 1 – nadzemni vodi. Pri Gospodarski zbornici Slovenije, Združenje za inženiring, je bil član skupine za recenzijo os- nutkov zakona o urejanju prostora in zakona o graditvi objektov. V bivši Jugoslaviji je bil član Jugoslovanskega društva za velike pregrade, odbora za seizmiko pregrad in delovne skupine za gradbeništvo in delovne skupine za temeljenje daljnovodnih stebrov pri jugoslovanskem komiteju CIGRE. V Inženirski zbornici Slovenije je bil član nad- zornega odbora in njegov predsednik v času od 1998 do 2000. Bil je član upravnega odbora matične sekcije gradbenih inženirjev (2002–2004) in v letih 2004–2016 njegov predsednik. V ECCE je predstavljal MSG IZS tudi kot nacionalni delegat, pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo pa je član Strokovnega sveta za splošno področje. Pri Gospodarski zbornici Slovenije je bil član komisije za razvoj v Splošnem združenju gradbeništva in industrije gradbenega mate- riala Slovenije in član Sekcije za konzalting, inženiring, razvoj in projektiranje ter predsednik združenja za projektiranje. Slavljenec je za svoje delo prejel pomembna priznanja. Leta 1991 je v enoti MORIS prejel priznanje za posebne namene v letih 1990– 1991. Leta 2000 je postal zaslužni član Sloven- skega nacionalnega komiteja – SLOKO CIGRE STK B2, leta 2001 častni član Slovenskega komiteja za velike pregrade – SLOCOLD in leta 2017 častni član Inženirske zbornice Slovenije. Branku Zadniku se v imenu slovenskih gradbe- nikov zahvaljujem za opravljeno delo v gradbeni stroki in mu ob življenjskem jubileju želim še čim več dejavnih let! prof. dr. Janez Duhovnik