GLASOVA anorama KRANJ, 1. SEPTEMBRA 1962 — Leto II — St. 34 v Štirje gorenjski alpinisti so preko najtežjega grebena Peuterey osvojili Mont Blanc NA STREHI EVROPE Prvi Jugoslovani na poti čez Peuterey - „Na pogled s 4807 m visokega Mont Blanca niti pomislili nismo!44 - Člani gorenjske alpinistične odprave na najvišji vrh Evrope so pozabili Šteti dneve Miian? (v glavnem mostu italijanske Lombardije - Mi-noč I Ncvcnko Arsovo, članico kvarteta Magnifico iz Skopja, kritiki označujejo kot jugoslovansko pevko /. najznačilnejšim altom. Nevenka je kljub naglemu in bleščečemu vzponu Magnifira in laskavih pohval, ki kar dežujejo na te mlade izvajalce mehiških in drugih latinskoameriških pesmi, ostala predvsem skromna učenka srednje glasbene šole. Ste bili zraven, ko je nastajal Magnifico? — To je bil najprej duo, ki je začel prepevati pred tremi leti na avtocesti. Po vrnitvi v Skopje se je razširil v trio, tri mesece po nastanku ansambla pa so povabili še mene. Ste že bili v Južni Ameriki? — Ne. Tega si — tako kot ostali člani Magnifika — najbolj želim. »Mehikanka« iz Makedonije Razumele, kar pojeU•? — Pri učenju besedila nam pomaga dober poznava-vec španskega jezika, ki nam besedila tudi prevaja v mit.edonščino. Pesmi razumemo, čeprav sami jezika sicer ne obvladamo. Ali zbirate plošče in katera vrsta glasbe vam rmen južnoameriške še ugajr? — Plošče kupujemo s skupnim denarjem in jih imamo že več kot 5C0. Skoraj r.a vseh so posneti pevci ali vokalni sestavi. Kot učenci gla-bene šole se seveda zanimamo tudi za klasično glasbo. Imate svojega konjička? — Zelo rada vc*em. Samo ne vem, če je to konjiček, ker vezejo vse naše žene. Kako si predstavljate počitek? — O počitku te/ko govorim, ker se med šolskim letom od jutra do večera učim in vadim klavir in petje, počitnice pa preživim na turnejah. Mislim, da bi se najbolje odpočila v nekom lepem kraja, kjer pa bi bilo tako samotno, da mi še govoriti ne bi bilo treba. METKA SOSIC .iiilfci;i;iiii!i;!:;:it!miiii!iii!i:iiuiH!i:Mi.'i .'^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin"" ŠTIRJE V NAVEZI Bila je sreda, 1. avgusta, ko so si štirje gorenjski alpinisti natovorili težke nahrbtnike ... njihov cilj P™vi na Mont Blanc so bili — po poti, ki jo doslej jugoslovanski alpinisti še niso premagali. V tej avgustovski kombinirani gorenjski oi- je bil, da jih odložijo šele na najvišjem evropskem vrhu — Mont Blancu. Dobro so vedeli, da pot ne bo lahka, zakaj njihov namen je bil: priti na najvišji evropski vrh v navezi: Milan Valanl in Tomaž Ažman iz jeseniškega alpinističnega odseka ter Srečo Travnik in Eranc Ekar, člana kranjskega AO. -Četvorica pogumnih mož« se je v Cent. Alpah pteko najtež- iz Kranja z vlakom odpelja- lanu - so nasi juna.::a M!c-'0 — smo po enem dnevu počitka in priprav v našim taborišča odrinili na pot, smo na lede-« nifcu Frenev z žalostjo ugo< tovili, da se je sneženi most, ki smo si ga izbrali za pot preko ledenika, v tem času porušil. Dve uri smo potem iskali novo pot...« (nadaljevanje na 2. strani) 920 globus t M PREPOVEDANO Neki angleški šofer se je i -.»».šel pred sodiščem, ker je na strehi svojega avtomobila prevažal dva prijatelja. Sodišče ga je oprostilo vsake kazni, ker sodniki v britanskem zakoniku niso našli nobenega paragrafa, ki bi prepovedoval T»|||J|| na strehi avtomobila. 0 VAŽNA JE SAMO PENTLJA V gostilnici v angleškem mestu Basildon je pred kratkim vstopilo pet fantov brc/ Kraje, a z ovratniki in skrbno zavezanimi pentljami. Fantje so tako protestirali, ker je lastnik te gostilne izjavil, da v svojem lokalu ne bo stregel gostom, ki bodo prišli brez pentlje. Gostilni- ' čar je »demonstrantom- postregel s pijačo, takoj nato pa zahteval, da zapustijo lokal. % SONČENJE V OBLEKI V 'neki tovarni v Litvi so začeli proizvajati umetno svilo, ki propušča ultravijolične - žarke. Žene, ki bodo nosile obleke iz tega blaga, se bodo torej lahko sončile kar v obleki. O ZAKLJUČEK PRIMERA FINCBELN Znana ameriška napovedo-vavka Shary Fincbein in njen mož sta od dneva, ko sta zvedela, da uživanje pomirjevalnega sredstva taiidomida med nosečnostjo vpliva na deformacijo otrok, živela v velikih skrbeh. Tudi Shary je jemala to zdravilo. Ker ji v ZDA niso dovolili abortusa, je šla na Švedsko, kjer so njeni želji ustregli. Pri tem KEIW]¥EDYJEVE neizpolnjene obljube \ Tovembiske volitve za vori o nasprotovanjih, ki jih njim povezano še mnogo Zahodna Nemčija, Italija in tretjino senatorjev in je deležen Kennedv skupaj s drugih zanimivosti, je menda Francija, ki so največje go-' novi predstavniški dom svojo administracijo. Novem- tudi prvi predsednik ZDA, ki spodarske uspehe dosegle po, se naglo približujejo. Njiho- bnske volitve bodo posredno se je preselil v Belo hišo iz tej poti. Sedanjih 2,5 odstot- svoje — večje. Vendar pa mu kov povečanja proizvodnje njegovo bogastvo ni poma- je več kot premalo, posebno galo, da bi uspel najti skup- še, ker je Sovjetska zveza ni jezik z ameriškimi poslov- uspela povečati vrednost pro- izvodnje kar za 9 odstotkov. ZAŠČITA JAVNIH INTERESOV NEZAŽELENA Poslovni krogi želijo predvsem to, da bi vlada prenehala z zaščito javnih interesov, saj menijo, da jim prav od tega grozi največja nevarnost. Kennedv jih je že obtožil, da živijo od starih mitov. Ne vidijo, da se razmere v svetu meri ia jo in da nagel vzpon nekaterih držav predstavlja zanje veliko nevarnost. Poslovni svet je dolgo veljal za nedotakljiv, zalo mu ne gre v račun, da Kennedv na primer prepoveduje zvišanje cen jekla ali kaj podobnega. Se manj mu je bilo všeč, da naj bi za Amerikance, ki so stari nad 60 let, vpeljali brezplačno zdravniško pomoč. Ken- 4meri.ška državna blagaj- nedy je s tem svojim pred-na v preteklosti ni logom gladko propadel, Kon-imela primanjkljajev, gres pa naenkrat dobil 20 m;-Uravnovešeni proračun je lijonov nasprotnikov, prinašal mirno spanje finan- Včasih je Kennedy upal, čnemu ministru, toda zaviral da bo svoje nasprotnike pri-napredek gospodarstva. Via- dobil z majhnim popušča- nimi krogi, ki vladajo v Kongresu. Da je Kennedy veliko več obljubljal kot naredil, je njihova zasluga, saj s svojim nasprotovanjem dosegajo, da se -dogaja prav nasprotno od tistega, kar želi predsednikova administracija. V Eisenhovverjevem času je bilo v ZDA 6 milijonov in pol brezposelnih, &edaj jih je 2 milijona manj, kar pa ni še niti najmanj zadovoljivo. Kennedy je želel narediti konec povorkam brezposelnih, zato je zahteval, da namesto prejšnjih 4 odstotkov zbranih davkov, administracija v prihodnje razpolaga s 25 odstotki. Vse skupaj je ostalo na nepomembnih osmih odstotkih. USPAVANO GOSPODARSTVO ALI KJ&jNJ\*.0 X KtiS ivu MAKA fcUfCU? njem. Nove volitve bi morale pokazati, če bo Kennedy v svojih odnosih do nasprotnikov še vnaprej kolebal. Tisti, ki so mislili, da so se prevarili, ko so pričakovali od Kenned.vja večjih ga je celo predlagala, naj bi umetno ustvarili primanjkljaj in tako povečali gospodarsko aktivnost, vendar so va bližina daje osnovni ton tudi glasovanje o zaupanju ta nasvet označili kot avanse- ugotovili, da bi tudi ona ameriškemu političnemu živ- Kennedyju. Ne gre samo za turizem nove administracije, dobila iznakaženega otroka. ljenju. Še več se piše in go- to, da bi volivci glasovali za Kennedyjevi svetpvavci pa demokrate, glasovati morajo zatrjujejo, da bi zmanjšanje sprememb, bi bili lahko pre-proti vsem tistim, ki glasu- davkov za 10 milijard dolar- 6enečeni že prihodnje leto.' jejo proti predsednikovim j«v že v bližnji prihodnosti Ce se sedaj spremenijo v pe-zakonskim predlogom. Ken- prineslo novih 20 milijard za- 6imiste, imajo mogoče še nedy je vodja demokratske radi povečane poslovne ak- večjo možnost, da se preva-stranke in ta stranka ima tivnosti. Za vzgled so jim rajo. večino v Kongresu in v Se-______-—- Na strehi Evrope (nadaljevanje e 1. strani) Bo datume pozabili šteti in „^ Toda eela tretjina de-MflU m. PO SKALAH £JK? I tZS&lZZZ mokra.ov redno glasuje pro- ti predlogom svojega vodje in ga tako onemogoča. Prav IN štirinajst ur plezanja po snegu je bilo za odpravo dovolj, da je prišla na vrh Mont Blanca (4807 m). Vsega napora, ki so ga alpinisti doživeli na tej poti. se ne da opisati. Z vrvmi in drugimi tehničnimi pripomočki so proti vrhu plezali po 50 stopinj strmih grebenih Peutereva in Cour-mayeura, ki jih doslej jugoslovanski alpinisti še niso premagali. Najbolj zgovorno nam težko nalogo pojasni Ekarjev odgovor na vprašanje, kakšen je razgled s »strehe Evrope«. Pravi: »Tako smo bili utrujeni, da na pogled z vjsu-kega Mont Blanca niti pomislili nismo. Sestopali smo osem ur po italijanski (nekaj časa gre smer tudi po francoskem ozemlju) normalni smeri. Ves naslednji dan smo petem počivali.« ŠE DVE TURI Gorenjska naveza je v na- vraćali, z zamaška steklenice mleka zvedeli, kateri dan je!) v 20 urah preplezala še južni greben Peuterey, katerega smer "je zgornje težavnostne stopnje (V. in VI.) in je v njej treba nujno enkrat bivakirati. Alpinistični vodnik na ta greben stane 60.000 po ameriško, ali ne? Kennedy je veliko obljubljal. Precej omajani optimizem javnosti lahko utrdi edi-nole tako. da novembra privede v Kongres čimveč mladih ljudi s pogledi, ki so po- Senat vsiliti mlajšo ekipo. Le tako bo imel Kennedy večino. Bo uspel? lir; seveda so se nasi alpini- dobni njegovim. Njegova ad sti nanj podali sami. - Dru- ministracija mora premagati ga taka tura pa je bila na svojo lastno stranko in ji v »velikanov zob--« (Dent de * Geant) in Touront. Valant in Travnik sta v rekordnem času 4 ur preplezala tudi težko tehnično smer južne stene »velikanovega zoba-, zadnji dan pa celotna odprava še ►-hudičev greben-« v Mont Blanc du Taculu. ki ga je pred leti premagal tudi naš himalajec Ciril Debelj»k. KONGRES JE NEPOBOLJŠLJIV IteUH so . »Poznamo tri vrste ljudi: žive, mrtve in tiste, ki živijo na morju.* Vicior Hugo, francoski pisatelj »Ljubezen je sovražnik, ki >a ni mogoče premagati z torbo, ampak z begom.* Miguel de Cervantes, španski književnik zelo popularen zaradi svoje lepe in simpatične žene, da njegova mala hčerka izjavlja, da bo pred-V petek, 24. avgusta, so se sednica ZDA, da Američane vsi štirje alpiiisti vrnili v skrbi, kako je njenim poni-Kranj - polni bogatih plezal- jem in da preštevajo vedno nih izkušenj s težkih smeri v večje štev I > telesnih straž. Centralnih Alpah in z njiho- da je Bela hiša z mladimi vega najvišjega vrha Mont stanovavci dobila povsem »Ljubezen jemlje duh ti-azen tega da je Kennedy stim, ki ga imajo in daje im, elednjih dneh (člani odprave Blanca. - Jože ZONTAR drugačno notranjost in je ki ga nimajo-* Denis Diderot, francoski pisatelj in filozof -Politični barometer je mogoče prav tako napovedati kot angleško vreme.* Harold Mac HUIaa, britanski premier »Prvop ravilo vsakega učbenika za vojne operacije bi moralo biti: ne korakajte nad Moskvo.* Bernard Moutgomery, britanski feldmaršal »Televizija je že nekaj zakonov rešila pred moderno zakonsko psihologijo.* Hans Sanker, nemški filmski igravec »Koketerija je zmožnost dobiti gosje srce in pri tem zadržati tudi svoje.* Brigitto Bardot, francoska filmska zvezda »Razumem, da moramo imeti kino dvorane, čeprav ne morem razumeti, zakaj hodijo ljudje vanje. Toda dokler mi bo le mogoče, se bom trudil, da v Izrael ne prodre televizija.* David Ben Gurion, izraelski premier < ♦ Reportaža • Reportaža ♦ Reportaža • Reportaža • Reportaža^Rcportaža • Reportaža • Reportaža* a naši lepi Savi Kje čaka mrzla kopel? — Opečeni Angleži v Zarici sprašujejo za železniško postajo — Edini brodar ne mara fotoaparatov Med najbolj nevarnimi skalami \ Ze v zgornjem do'.u brzice 6tu -obratuje« brod že dolga NENAVADNA CESTA »Kam ste pa namenjeni?-« »Toda, saj Se niste v Za- Na Gorenjskem je Sava »Do Zagreba, od tam pa z grebu!-« sem posmehljivo pri-preveč deroča in viju- vlakom na Jadran.-« pomnil. gasta, da bi jo lahko Se bi se menil z njim, a Angleži niso predvideli, da Uporabljali za plovbo s čolni se mu je mudilo za tovariši, imamo pri nas sonce, ki pre- se je čoln prekucnil in oba stoletja (menda že od trinaj- bivavce meglenega otoka kaj Staneta sta štrbunknila v vo- 6tega stoletja naprej). Upo-hitro popece. Pordečeni in do. Prvi se je oprijel skale, rahljali so ga predvsem ro-utrujeni od veslanja so hoteli drugega pa je tok odnesel marji, ki so hodili s Korona vsak način na vlak. »Tudi pod skalo in ga vrgel na dru- škega na Jošt. Okrogelskemu z njim pridemo do Zagreba«, gi strani snet ven. PoSieno mlinu in brodu pa se ure so se tolažili. Od velike sku- smo bili prestrašeni. Stane stekajo — mojster mlinar za-pine Je Sava pripeljala v Za- pa je sedel na bregu in božal trjuje, da se posel ne izpla-greb majhno peščico. številne buške in praske. Ča več. Kanu je ostal pod skalo. -Ladja-«, kot mlinar ponos-NEVARNE BRZICE Prizadevali smo si, da bi ga no imenuje svoj čoln. težak Po Savini strugi vodi od rešili, vendar brez uspehov, gotovo več kot 500 kilogra-Bohinjskega jezera do Zavoj z obleko, ki je padel mov, je mimo pciivala v pri-2irovnice in mimo Ra- v vodo. smo uspeli ujeti. Mo- 6tanu pod mlinom. »Ali s? ie dovljice v Kranj in še na- kra kot miši 6ta potem oba s to ladjo že kdaj pripetila prej nenavadna ces'.a, kjer ne odšla na avtobus. Se danes nesreča?« sem povprašal veljajo prometni predpisi in priznata, da sta takrat po- brodnika, ob njej tudi ni prometnih, steno »cvikala«, to pomeni, »Ne, nesreč pa še ni bilo,« miličnikov. Pač pa so nesre- <*■ sta bila pošteno prestra- je takoj zatrdil. če tam precej pogoste. šena. Kanu je pozneje od- ►Ali bi mi hoteli pokazati. Od vasi Soteska do Bohinj- nesla voda. kakQ veslate ^ Savo? Rad ske Bele so v dolžini 7 kilo- Nekaj kilometrov za Ra- bi naredil posnetek.« Mlinar vožnjo sta zelo pogumno za in splavi. Tako so njene le- ki so že izginili za ovinkom. ^la pri iagi v Soteski. Njuna pote in zanimivosti dolgo Cez dva dni sem prijaznega nesreča se je začela pri ome-ostale prikrite. Prebivavci ob Angleža in njegove prijatelje njeni skali. Ker nas je nekaj njej so po-nali le njene naj- t=pet srečal, in to v Zarici pri to nevarno mesto že uspešno bližje bregove. Kranju. Prosili so me, da naj prevozilo, smo lahko opazo- metrov razvrščene brzice, ki dovljico, blizu vasi Mošnje, Jih poznajo kanuisti iz vse je slikovita brzica. V obliki Evrope. Na tem delu je zla- črke S se prebija Sava skozi sti nevarna skala, ki leži sotesko. Tišino moti le divje prav v sredi struge. Ves vod- bučanje reke, iz katere se ni tok se z divjo silo zaga- dvigajo izlizane skale visoko nja vanjo. Tam se je pre- proti nebu. Skozi to globel ne vrnil že marsikateri kajakaš, bi prebil noben 6plav. Le izgubil čoln in veslo in mo- gibčni kajak ali kanu se lah-ker od glave do peta — ven- ko izmuzneta med skalami in dar vesel, da si je rešil ko- vrtinci na drugo stran, žo - odšel na vlak. Pred leti Za tem se Sava umiri. Njen nJona- rastejo planike, ki so leti se je neki kajakaš pri tok se vijuga med hribi ved- siccr doma visoko v gorah, tej skali ubil. no bliže Kranju, Otoče, Pod- Pri vasi Prebačevo ee razteza Bolj smešen kot žalosten je na rt... Ze tik nad Kranjem ^z Savo lesen jez. Na levi bil doživljaj dveh Stanetov — čaka veslače zadnja preiz- 6traru čepi OD v**** star mlin, kanuistov iz Kranja. Svojo kušnja — Beavica 1121 desra P* ^ vrti leseno »Ne, slikati se pa ne pustim«, se je branil mlinar, »bodo imeli sosedje spet preveč pripomb« j ZALA ZARICA Kmalu za Kranjem se prične globok kanjon —. Zarica, ki je zares najlepši del Save. Po 6tenah ka- kolo, ki poganja žago. ZADNJI BRODNIK Ko sem vstopil v mlin, je P. . mlinar Novak pravkar odpi- rx vas! Okroglo lahko ral nad 100 let staro p5sano potnik prekorači Savo ^^bo dn-;™«. v katero kmečko skrinjo, v katero edino tako, da ga v ve- spravlja moko. Povedal je, da Zadnja leta pa je tudi s>a- 1;m pokažem pot do najbliž- vali, kako eta se Staneta spo- hkem čolnu prepelje na dru- „w™,a m^h«, »i™ ^ va oživela. V kajakih in ka- je železniške postaje. prijela z njim. - go stran mlinar. Na tem me- ST n^^OOJtet laS nujih se spuščajo po njej ve- v mimu M ^ iet Mlin slači iz Kranja, Ljubljane, iz Maribora, Nove Gorice... Tudi mnogo tujcev si izbere to vodno pot skozi Slovenijo. Njihov cilj je navadno Zagreb. Takih kanuistov je na Savi iz leta v leto več. Navadno začnejo svojo pot pri blejskem mostu in se po Savi Dolinki 6pusitijo do Ljubljane. Pot je dolga dva dni. Ko sem mladega Angleža vprašal, če mu je všeč Slovenija in Sava, je takoj zatrdil: »Čudovito vreme. Oh, da bi imeli v Angliji takšno! Lepa pokrajina ... It's niče, lovely!« »Ste študentje?« »Ne, samo za počitnice smo se zbrali.« Mlin in žaga v Zarici in jez res nosita pečat neke druge dobe — dobe, ki je že minila. Prav zato sta tako privlačna. Vsak kajakaš — domač, še bolj pa tuj — se ustavi na tem mestu in izvleče fotografski aparat. Mlinar ima že več slik, ki so mu jih poslali vodni popotniki. Kadar pripelje po strugi kanu, dvigne mlinar s posebnim vzvodom in jermeni mlinsko kolo kvišku in kanu lahko zdrsi po koritu, se zarije v val in že je na drugi strani. Večerilo se je že, ko sem končal svojo pot in se uta* boril ob Zbiljskem jezeru. BORUT KOBI Zanimivosti I # NEDOVOLJENA HITROST ▼ Rimu je bi: neki Silvio Ferante obsojen na denarno kazen 15 tisoč lir zato, ker Je, medtem ko Je tekel proti domu, da ga ne bi dobil dež, podrl neko žensko. Njegov zagovornik ga Je branil, češ da ni kriv, ker ni nobenega zakona, da bi omejeval brzino pešcev v mestnem prometa. Vendar sodišče te obrambe ni upoštevalo. t MICUKO Z NOVIM OBRAZOM Plesavka Micuko, ki Je bila soudeležena pri ugrabitvi malega Erika Peugeot a, vnuka francoskega avtomobilskega magnata, se Je odločila, da spremeni svoj obraz. Po plastični operaciji je ni mogoče več prepoznati. Dejala Je, da ta njena odločitev nima nikakršne zveze z ugrabitvijo malega Erika, vendar ■1 Je že dolgo želela, da dobi »evropski« obraz. # »RAZBIJTE TO STEKLO« V nekem ameriškem mestu gradijo paviljone letnega sejma. Nekoliko pred zaste-klenimi dvoranami stoji tabla z napisom: »Ce želite razbijati stekla na paviljonih, vas prosimo, da razbijete to steklo.« Poleg table so res obešena tri stara okna. Graditelji menijo, da se bodo škodljivci znesli nad stekli, ki so jim tako prijazno po-nujana, in pustili ostale pri miru. # Žepna postelja Spanje v vlaku je zares neudobno. Človek ne ve, kam bi z glavo, in ko se prebudi, ga navadno boli vrat. Zato bo izum nekega nemškega inženirja verjetno prav toplo ■prejet. Njegov izum Je sestavljen iz pasov, na katere je mogoče nasloniti glavo fn roke. Pasovi se pritrdijo na prtljažnik nad sedeži. Zvite Je mogoče stlačiti v žep. # NOGOMET V BALETU Veliki sovjetski umetnik Igor Mojsejev je spretno spojil harmonijo gibov, moč in komi ko in ustvaril balet »Nogometna tekma«. Gneče pod golom dajejo izvajavcem priložnost, da izvajajo akrobatske skoke, ki so vedno zelo napeti trenutki. # MILIJONI IZ NEPOMEMBNIH STVARI Košta Dogu iz Bitolja je v Štiridesetih letih zbiranja najrazličnejših — za vsakogar izmed nas povsem nepomembnih — stvari postal prvi milijonar. Njegovo nenavadno zbirko cenijo sedaj namreč kar na 10 milijonov. Košta vse dni preživi v zbiranju in urejevanju predmetov. Zbira vse: kino vstopnice, škatlice vžigalic, cigaret, avtobusne karte, razglednice, razne nalepnice itd. V njegovi zbirki je na primer vstopnica za bitoljsko gledališče iz leta 1920, kar ima potovo že svoj zgodovinski pomen. Nova tehnika snemanja filmov in projektiranja, orjaška platna v kino dvoranah in druge novosti naj vrnejo izgubljeno publiko, ki sedaj sedi pred televizijskimi sprejemniki Ginema mi reši film Letošnje leto je še prav posebno označeno s tekmovanjem med filmom in televizijo. Dogodek s satelitom Telstar je spet dal prednost televiziji. Toda tudi film je pripravil protinapad. V začetku avgusta 60 v 60 najvećih ameriških mestih prikazovali film »Nenavadna zgodba bratov Griim« na orjaških cinerama-platnih. To e bil prvi umetniški film v tej tehniki. Po njegovi zaslugi je cinerama prenehala biti sejemska atrakcija in je po mišljenju filmskih kritikov postala nov izraz v filmski umetnosti. Tako sta začela tekmovanje velikan in pritlikavec — 320 kvadratnih metrov filmskega platna in četrtina kvadratnega metra televizijskega ekrana. Samo na strani tega pritlikavca je na tisoče inženirjev po vsem svetu, medtem ko je na strani velikana — cinerama — skupinica ljubiteljev filma in poslovni mož Nikola Reisini, po rodu Grk. Reisini je pripravil še en ci-nerama-film, ki ga bo poslal na svetlo takoj, ko bo zvedel, na kakšen 6prejem je naletel film »Nenavadna zgodba bratov Griim«. Potrebno je bilo precej poguma, da se v 1962. letu, ko največji hollywoodski ateljeji Izdelajo po tri ali štiri filme na leto (pred vojno pa kar po 52) in v trenutku, ko 85 odstotkov hollywoodske proizvodnje dela za televizijo, izdelata dva draga clne-rama-filma. Reisini meni, da mu v tako brezupni situaciji, v katero je zašel film, lahko pomaga samo cinerama. Prvikrat je bil film v cinerarhi'prikazan leta 1952 in samo v ZDA si ga je ogledalo 40 milijonov ljudi. Amerikanski in ruski znanstveniki, ki izdelujejo »prometna sredstva« za vesolje, nikoli ne pustijo drug drugega predaleč naprej. Amerikanci sicer še nekaj let ne bodo dosegli takih uspehov kot jih imajo Rusi že sedaj, vendar pa po vsakem uspehu tekmeca poskusijo še sami presenetiti Zemljane. Pred kratkim so poslali v vesolje vesoljsko ladjo — robot Mariner II. Prvi poskus s to ladjo — julija letos — ni uspel Znanstveniki so predvidevali, da se bo Mariner II približal Veneri na 16 tisoč kilometrov, vendar je kmalu po izstrelitvi neznatno spremenil pot, ki so mu jo začrtali, zato so se njegovi konstruktorji že zadovoljili z večjo razdaljo — 60 tisoč kilometrov. Vsekakor nas bo vse zelo zanimalo, če bo ameriški vesoljski robot naredil take posnetke Venere, da bo po njih mogoče sklepati o življenju na tem planetu GLEDAVCI SE BOJIJO Kamere ogromnih razmer, težke več kot 150 kilogramov, s tremi objektivi, ki so zajeli kot vidljivosti 146 stopinj (približno toliko kot človeško olčo) so dale filmu nov relief, gibanje in razdalje. V dobi desetih let je Reisini postavljal svoje kamere na kolesa, na smuči, na reaktivna letala, in drugam in dosegel pri tem tako plastične in prepričljive posnetke, da so mnogi gledavci pri gledanju filma dobesedno drhteli od, strahu. Potem je grk začel s snemanjem filmov, o katerih je vedno sanjal, to je 6 pravi-: mi filmi, z zgodbo in s scenarijem. Pri tem je eledi\ naklonjenosti gledavcev K fantastičnosti, ki jo je ze razpihal z dosedanjimi spektakli. . ; O ogromnem uspehu svojec ga dela Reisini pravi: »Moja moč je v tem, ker je moj spektakel družinski in vsako-* m ur razumljiv: gledavcem starim 5 let ali onim, ki jih imajo že 95. Vendar pa 40 odstotkov mojih gledavcev tvorijo otroci. Teh nočem izgubiti. SKUPNE SKRBI Televizija in cinerama imata kljub vsemu le nekaj skupnega. Obe iščeta nove možnosti v gledališču. Cinerama zato, ker bi rada še bolj povečala svoje že tako ali tako veliko platno, televizija pa zato, ker niti pri svojih najboljših oddajah ne more posvetiti več kot 60 ur za vaje. V tem kratkem čsu pa edinole najboljši gledališki igravci lahko dosežejo potreben umetniški rezultat. Tudi cinerama postavlja igravce pred velike probleme. Njihov izboE bo moral biti zelo temeljit, da bodo ostali res samo tisti, ki so — zahvaljujoč se svoji nadarjenosti — sposobni »napolni-, ti« ogromno platno. V ta namen bodo v Parizu zgradili še eno dvorano za eineramo, ki bo obenem tudi kulturni center, ker bo imela tudi pravo gledališče, namenjeno tisti skupini igravcev, ki jih bo potrebovala cinerama prihodnosti. V svojem tekmovanju s televizijo cinerama išče novo orožje. Reisini vsako leto porabi tri milijone dolarjev za raziskovanje optike, da bi svoje 30 metrov dolgo platno pokril s čimbolj živimi in plastičnimi slikami. Nihče ne; ve, kaj vse še pripravlja. Znao je samo to, da ta sposobni Grk pogosto izjavlja, da se mu bodo inves'icije dobro poplačale. Pet dni *\a\ jrterri Ju tx<\ morju O 11 KlVIIII z veliko in malo denarja Včasih je bilo vse drugače. Kdaj včasih? Morda pred drugo vojno. Morda. Morda pred prvo vojno? Morda. Morda v pradomovini. Morda. Ali pa v čistem svetu antike v izklesani in zlati dobi Ferikleja, me je prešinilo, posled-njič, ko sem si skušal odgovoriti na to kočljivo vprašanje. Tako bo, tako bo, sem si vneto govoril in sklenjeno je sekal bilo, da odidem poleti isfkat izgubljeno vest, kulturo, in zajčk sira (pj' večerji, prišli že do namreč). Tu je bilo spet pr*«cej zabave. Francozi, ki so sedeli poleg naše mize, so ga po-in pozobali kakor Angleška študenta sta srčno plemenitost evropskega človeka v Grčijo. previdno poškilila na njiho- Pazi, da se ti kaj ne zgodi, so mi dejali doma. Pazi, vo mizo, s čim ga jedo. zada ti ne vzemo nedolžnosti, so mi nagajali prijatelji! Pazi, kaj lahko bi bilo spričo mno-da te ne okradejo. so mi govorili poznavavci! Pazi na žice pribora, ki je na mizi, ugled domovine, mi poreko na TNZ, sem pomislil in obo- kasneje kaj narobe. Amerl-rožen s temi nauki sem se vkrcal na ladjo Jadrolinije na čanka ga je pojedla z žličko. Reki. in potem so ji za kompot ostale vilice in nož. Američan, ki 6e je še vedno tresel od razburjenja, se ga je lotil tako silovito in brez premi-»Porabila sva 8000 dolarjev sleka, da mu je sfrčal pod + za ta izlet in tam je tako mizo. Hudo se je ujezil, trdo ilo nas je okoli 40 pot- strašno!« postavil servieto na mizo in nikov. Državljanstvo Politika iz Cambridgea je odhitel iz jedilnice kar brez FLRJ sem sprva po- kar pogrelo, ko je slišal tisto soproge. Ta se - očitno va-' jena podobnih scen — ni od- Moja prva doživetja na tej poti so povezana s turisti, zato naj bosta njim posvečeni prvi dve reportaži s te poti čeprav se jih bom tudi kasneje še kdaj dotaknil. KRANJSKI JANEZ V MONDEN EM SVETU B da bi že pri prvem srečanju zatajil svoje skromno znanje in bi bilo vsega konec. Tako pa zahtevajo od tebe, da veš vse in tako jim tudi vse poveš (ampak res prav vse), ker so drugače užaljeni in sicer mislil, da so vsi povprečni državljani, kar se denarja tiče, ker potujejo s takole poltovorno barko, vendar ni tako. Petični so in — te se le da — to tudi pokažejo. pravila, za njim. Rekla je samo: -Kaj ste le govorili o tej politiki! On je nor, kadar gre za te stvari! Posebno pa še glede Hruščeva, ker se GOSPA IZ AVSTRIJE [Tstanem in opazim, ka- V ko pri sosednji miz; natakar zavija sirček gospe iz Avstrije v papir. >-Za večerne urice!« je rekla Bila je, kako bi vam rekel, sedoval samo jaz. Lahko si 0 8000. predstavljate položaj Kranj- _ ' m ..... skega Janeza v taki drušči- . -Toliko?« vpraša apolitični ni. Jezik se ti zapleta od raz- 1Z Cambridgea. nih evropskih jezikov, ki Ameriki me stane sa- jih »obvladaš«, razlagaš, kaj m<> striženje dva dolarja in m pomeni tistile hribček, onale P°M rece, American. Pogle- mu zdi> ^ mu je stra5no cerkvica, oddaljeni svetilni- dam ga Saj nima skoraj ruc podoben!« ček, pa bližnji otoček... Ko las- K°uk» sele stane za U-ne veš ručesar več, začneš gjj U llh kaJ imaJ°> Polagati, čeprav bi bilo bolje, shrn- »Torej vi mislite, da je Hruščev človek miru?« spet podreza v žerjavico Američan. ♦»Kaj vi ne?« vpraša politični iz Cambridgea, medtem ko ga apolitični svareče po- no morda boste še največ oni p^tem^TvsT^eTJame^ \n°S<> P°f . razumeli, če vam povem, da jo. So Američani, Angleži, -Ne bom rekel, da ni pa- je bila resnična avstrijska Francozi, Grki, Avstrijci, ™<*™> toda... se umetno turistka Videl sem jo na tr-Nemci, Italijani. Človek bi ra2b«ri Američan gu v Šibeniku, kako je ku- »Kako morete kot kristjan povala lubenice. Tezkala jih reči kaj takega!« se oglasi je v rokah in začela pri ve-anglikanska cerkev v politi- likosti košarkarske žoge. — ku. Opazil sem, da gospa zna »Jaz. jaz. .. jaz sem Ame~ celo nekoliko hrvatsko. Vsa-ričan. Lahko govorim, kar ko je prijela, jo vzdignila, hočem!« reče sprva jecljaje, vzdihnila in jo spustila na-nato pa vedno odločneje zaj. Potem sem videla, da je Američan. Roka se mu za- na ladjo prinesla lubenico, trese, ko seže po kruhek. Kaj ki ni bila večja od velike hočemo — 60 let. No, dokler pomaranče. Bila je zelo iz- Sa ec boga bojijo, bo že šlo, si birčna - tako pri jedi kot Francozinja, ki je bila pre-t^^t,^ in^uita mislim in opazim., da smo tudi potem. cej izbirčna. Grčija danes že daleč ni več samo dežela antičnih zna-« menitosti. Ljudje žive podobno življenje kot naši d.ilmi4 tinci. Popoldne, ko je vročina zelo huda. Stkoraj ne del.i ;•>.* Pogovori minevajo o ribolovu, nogometu in podobnih stvareh. Zvečer pa zabrnijo čolni in ribiči ■ otokov cdhite na ribolov. BERLIN, HRUSCEV, SIRČEK IN 8000 DOLARJEV edimo pri večerji. Poleg mene dva angleška študenta iz Cambrid-dgea, eden popolnoma apoli-' tičen, drugi pa straiston politik, kar se je kasneje, ko sta prisedla še mož in žena iz Amerike, izkazalo za visodno. Študentek iz Cambridgea začne pogovor o vremenu (Anglež, seveda!). Sestdeset-letni Američan (na pogled busineissman) je pripravljen na razgovor in takoj kar mimogrede omeni, da je bil že na vseh kontinentih in da je vajen vsakršnega vremena, kar takoj napravi na vse močan vtis. Pred prihodom k nam sta obiskala sina vojaka v Berlinu. Zdi se mi, da je bil tu vzrok prepira, ki je nastal takoj za tem. »Kaj mislite o Hruščevu?« butne iznenada Američan. »Človek miru je!« ustreli kot iz topa prepričano Cam-bridge. GOSPODIČNA IZ FRANCIJE LN KAR NATA- Na ladji je bila tudi vitka cesa preveč ali pa je b.io premastno... O^tno se jo bala, da se ne bi preveč zredila. -Mia linia!« je -poskušala Vedno je bilo razložiti natakarju. »Gospodična, jejte lepo vse ♦ po vrsti pa bo jugolinija!« ji- je smeje odvrnil šaljivi natakar, ki je tudi sicer sprav-,*a^:s*^t ^a"" v °nemoglo začudenje j^,-- ? | vse domače turiste, ker j a gj^^^jg^^^ z njimi ravnal prav tj ko vljudno kot s tujci, če ne še bolj. AMERIČANI KOT TURISTI ►-Krasna lega, lepa pano-i rama, modro morje itd . «' S takimi in podobnimi vzkli-! ki so spremljali pristanke >, posameznih lukah Italije ini Jugoslavije ameriški turisti« Toda z ladje niso šli. Pravili so se na sprednji in zadnji konec ladje, pohiteli na boke in od vsake strani im* pravih* nekaj posnetkov. Po4 tem so se spet mirno zlek< Otok Delos, nedaleč od Aten, je prav tako kot Delfi bogat z Apolonovim kultom. Otoček, JJJ v f^J naslanjač in na* American zamahne z roko « je nenaseljen velja v grškem antičnem svem za eno največjih znamenitosti Številni ^J^aSoT^ '-'to gledahšče, privabljajo na ta J<* •"«»*«• i* MITO TREF ALT j) n reče- »Bil sem v Berlinu!« templji (Atene, Zeusa, Apolona), izkopanine in tudi veliko Soproga zavije oči. »icer mrtvi otok vedno več turistov adio Porobila pce'ušijtc vsak dan ob 5.05., 6.. 7.. 8.. 10., 12., 13., 15., 17., 22.. 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 8., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA - 1. septembra 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Glasba ob delu 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Haydn in Haendl 9.30 Petnajst minut ob glasbenem avtomatu 9.45 Makedonija v pesmi in plesu 10.15 Od tod in ondod 11.00 VVagnerjeve in Verdijeve arije iz oper 11.30 Pol ure pred dvanajsto 12.05 Deset minut s kvintetom bratov Avsenik 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Pri nas primerne kakteje 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Plesni ritmi naših krajev 14.05 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Zabavni intermezzo 15.25 September 15.40 Štirje srbski skladatelji s štirimi zbori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Pozdrav z gora 18.00 Aktualnosti doma in v 6vetu 18.10 Uvertura in scherzo 18.30 Dalmatinske narodne 18.45 Okno v svet 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Plesna glasba NEDELJA - 2. septembra *20.W> Športna porocUa ! 21.00 Večer stare francoske I muzike r22.15 Ansambli in solisti RTV Ljubljana 23.05 Zaplešimo v novi teden PONEDELJEK - 3. septembra 8.05 Dalmatinske narodne 8.20 Dva velika orkestra — dva stila 8.35 Trije odlomki iz opere Lakme 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Plesni orkester Billy Vaughn in Lawrence Welk 9.40 Suita v sedmih stavkih 10.15 Od tod in ondod 11.00 Na obisku pri skladatelju Borisu Papandopulo 11.30 Pol ure pred dvanajsto 12.05 Ansambel Boruta Lesjaka 6.00 6.30 8.00 8.40 8.55 9.05 9.44 10.00 10.30 11.30 Z vedro glasbo v nedeljsko jutro Napotki za turiste Mladinska radijska igra Pevski pozdrav iz Zagreba Glasbena med igra Z zabavno glasbo v novi teden Iz jugoslovanskih plesov Se, pomnite tovariši .. . Operna matineja Mislimo že na naslednjo sezono 11.50 Sto taktov za dober tek 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Petnajst minut s Slovenskim oktetom 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Trikrat pet 15.30 Nekaj priljubljenih popevk 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne 17.05 Športna nedelja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Vaša pesem - vaša melodija 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Dužan Modic: Pripomočki za cenejše in hitrejše obiranje sadja 13:30 Češki umetniki igrajo Josefa Suka 14.05 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 15.20 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Arija skozi stoletja 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Portreti jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe 18.45 Novo v znanosti 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Iz doline v planine 20.45 Kulturna kronika 21.00 Razgledi po sodobni glasbeni literaturi 22.15 Pojeta vam Sarah Vaughn in Billie Holidav 22.50 Literarni nokturno 23.05 Zadnji ples pred polnočjo 23.50 Melodije za lahko noč TOREK - 4. septembra 8.05 Šopek slovenskih varodnih 8.25 Zabavni kaleidoskop 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Kcncertira violinist Zino Francescatti 9.45 Nekaj partizanskih pesmi 10.15 Od tod in ondod |U.W> Dve pc»m\ zapoje Branko Plvničkl J UJO Georgeu se zmerom kaj primeri: 3. epizoda 11.54 Veseli intermezzo 12.05 Igra vam kmečka godba 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Ciril Remic: Uporaba herbicidov v gozdarstvu 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Odlomki iz opere t . Traviata 14.05 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Narodne pesmi iz Vojvodine 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 S planin do morja 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Mali klub ljubiteljev popevk 18.30 Pesmi in plesi s Sovjetske zveze 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Zavrtimo našo zabavno ruleto 20.30 Radijska igra 21.17 Polnočni ekspres 21.27 Mala prodajalna plošč 22.15 Večer romanske ansambelske glasbe 23.05 Vsem, ki nas še poslušate SREDA — 5. septembra 8.05 Uvertura, rondo in suita 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb 9.25 Melodije na tekočem traku 9.45 Violinist Srečko Zalokar 10.15 Od tod in ondod 11.00 Četrt ure 6 kvintetom bratov Avsenik 11.15 Človek in zdravje 11.25 Arije iz oper Friedricha Handla 12.05 Zabavali vas bodo Zadovoljni Kranjci 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Karel Salobir: Rudninska krmila za govedo in prašiče 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Popularni orkestralni spored 14.05 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 Ansambli iz opere Carmen 1 15.20 V narodnem tonu 15.40 Chopin v raznih razpoloženjih 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Narodne iz Slovenije 18.00 Aktualnosti doma in v svetu Pred»\av\!jamo vam violinistko Sabino Skularjevo 18.36 Villancla za rog in klavir 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Pojoči mozaik 21.00 Kvartet Page Cavanaugh in Kvintet Art van Dame 21.15 Pri Siculskih predicah 22.45 Glasbena medigra 22.50 Literarni nokturno 23.05 Za romantično razpoloženje 2330 Zapoznelim plesavcem ČETRTEK - 6. septembra ,V1>N\ m \ A\ K - TV. HrpVrmV>Tai 8.05 Prizor la Smetanove J20.00 Naša pesem 1962 opere Dalibor 121.00 Melodije zvenijo v 8.35 Ritmi Latinske Amerike 121.30 Ljubiteljem plesnih noč 8.05 Sonata za violončelo in klavir 8.35 Nekaj priljubljenih popevk 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Vesele počitnice 9.25 Mali koncert pianistke Joan Hammond 10.15 Od tod in ondod 11.00 Odmevi iz Meksika 11.30 Majhni dopoldanski koncert zabavnih ansamblov 12.05 Deset minut z Vaškim kvintetom, Božom in Miškom 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Milan Rovan: Zdravstveni pregledi sadnih drevesnic 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Pesmi okrog osvobodilnega boja z medigrama 8.55 Pionirski tednik 9.25 Dve domači partituri 10.15 Od tod in ondod 11.00 Klavirski trio 11.19 Georgeu se zmerom kaj primeri: 4. epizoda 12.05 Kar po domače z Veselimi planšarji 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Sile: Agrotehnika pšenice 12.2.") Melodije ob 12.25 13.30 Odlomki iz jugoslovanskih oper 14.05 Glasbeni omnibus 14 30 Prireditve dneva 14.35 Siptarske narodne pesmi 14.45 V tričetrtinskem taktu 15.25 Vedra medigra 15.30 Srečanje s skladateljem. Cesarjem Franckom 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Solisti tega tedna 17.40 Portret v miniaturi 17.05.Trio Rudija Bardorferja ritmov TOREK - 4. septembra 13.57 Haendlova Chaconne za harfo 14.05 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Zabavna medigra 15.25 Pojo znameniti hrvaški operni pevci 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah posiušavcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 50 minut turizma in melodij 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Zabavni otkester RTV Beograd 21.00 Večer umetniške besede 21.40 Improvisata, Pasacaglia, Fuga 22.15 Zvočne slike v raznih deželah 22.45 Operetni napevi 23.05 Romantičnim plesavcem 23.24 Mazurka, noeturno in tarantella 20.00 Večerni ples 20.20 Pianist Czifra igra lastne parafraze 21.00 Basist Otto Edelmann 21.30 Preproste pesmi 21.45 Jazz ob 21.45 SREDA - 5. septembra 20.00 Romeo in Julija 20.50 Intermezzo z , orkestrom Gabriolo 21.00 Štirikrat petnajst ČETRTEK - 6. septembra 20.00 Srečanje treh solistov 20.40 Nočni preludij z velikim zabavnim orkestrom 21.00 Izberite si svojo melodijo PETEK - 7. septembra 20.00 Izleti v deželo samospevov 20.40 Od tria do big banda 21.00 Na vrsti so popevke za popevko 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije •21.45 Jazz ob 21.45 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Samson in Dalila 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Preizkušnja harmonije in invencije 20.15 Tedenski zunahje-poli- tični pregled 20.30 Zbori pivih slovenskih velikih romantikov 21.00 Zabavni orkester Helmuth Zacharias in Ansambel Willy Fante! 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Petintrideset plesnih minut 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz angleške sodobne ustvarjalnosti Bru.cn program SOBOTA — 1. septembra ti e le vizija SOBOTA - 1 septembra Italija 15.30 Prenos športnega dogodka RTV Ljubljana 19 30 Veter - serijski film JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.20 Kratki filmi RTV Beograd ,20.30 S kamero po domovini in po svetu •i 20.50 Dokumentarni film Italija 21.05 Jaguarjev prijatelj — glasbena oddaja RTV Beograd i 22.20 Tretji človek - serijski film RTV' Ljubljana • 22 20 Poštna kočija — j • serijski film 20.00 Bethoven in Mendelson 21.15 Jazz na koncertnem odru 22.15 Sobotni ples NEDELJA - 2. septembra 12.00 Pianistka Edith Farnadi v našem studiu 12.45 Violinska glasba z Daljnega vzhoda 13.10 Iz velikih oper 14.00 Pol ure ob prijetni glasbi 14.33 Simfonične variacije 15.15 Nedeljskim kopavcem za prijetno popoldne 20.00 Iz jugoslovanske baletne glasbe 20.40 Od menueta do jazza 21.00 V nedeljo ob devetih zvečer 22.15 Glasba, stara in nova NEDELJA - 2. septembra Italija 15.30 Prenos športnega dogodka RTV Ljubljana 16.30 Prenos športnega dogodka RTV Beograd JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.20 Tedenski športni pregled 20.35 Mandragola — TV adaptacija "UJM SeAcm 6n\ 20.45 Pregnan z otoka -' angleški igranj film PONEDELJEK - 3. sepiembra ) Svobod* - amer. barv. CSltllm KAM S TRUPLOM f 6 do 7 sevtembr* domnfii. I film MAČKA NA VROCl 4. do 5. septembra nemikljr ~~ d0maei I > filr PLOČEVINASTI STREHI ob j film POSLEDNJI BO PRVI 20. uri J Cerklje Krvavec - angleški \W film PODAJ ROKO HU-JDICU ob 20. uri Naklo — amer. barvni CS film DOLOČEN NASMEH ob 20. uri NEDELJA - 2. septembra Center — jugosl. VV film SENCA SLAVE ob 16., 18. in 20. uri Storžič — amer. barv. CS film DAMA IN POTEPUH TOREK - 4. septembra Jesenice »PLAVZ« 1. do 2. septembra franc. film DO ZADNJEGA DIHA 3. do 4. septembra ital. CS film KAM S TRUPLOM 6. do 7. septembra nemški film POSLEDNJI BO PRVI Žirovnica 1. septembra jug. barv. CS film DEŽELA PETIH KONTINENTOV 2. septembra madž. film 'film KRST RAKOG ob 16. In 20. uri ob 10. in 13. uri; nemški film SIROMAŠNA ULICA 5. septembra ital. CS film KAM S TRUPLOM Dovje Ni sporeda SREDA - 5. septembra DOKLER NAS DENAR NE RAZDVOJI ob 15. in 19. uri Svoboda — amer. barv. CS film MAČKA NA VROCl PLOČEVINASTI STREHI ob 16., 18. in 20. uri Cerklje Krvavec — ar. ' W film PODAJ ROKO" HU-DICU ob 17. in 19. uri Naklo — amer. barvni CS film DOLOČEN NASMEH ob KAM S TRUPLOM 17. uri Preddvor — ni1^ f;1m PODAJ ROKO KUDICU ob 16. uri Podbrezje — ameriški film film 1. septembra m-*dž SIROMAŠNA ULICA 2. septembra jug. barv. CS film DEŽELA PETIH KONTINENTOV 6. septembra ital. CS film Koroška Bela 1. septembra nemški POSLEDNJI BO PRVI 2. septembra ruski film Radovljica 4. septembra franc. CS film MEC MAŠČEVANJA ob 20. uri 2. septembra franc. barvni CS film MEC MAŠČEVANJA ob 15 30., 18. in 20.15. uri 4. septembra jug. barv. film IZBIRLJIVKA ob 20. uri 5. septembra jug. barv. film IZBIRLJIVKA ob 18. in 20. uri 6. septembra franc. CS film I sta prosti še 2 ležišči AUSTERLITZ ob 20. uri 7. septembra franc. CS film AUSTERLITZ ob 20. uri Turistični informator KRANJ: Hotel Evropa — Prostih je še 15 ležišč. Hotel Jelen — Na razpolago je še 40 ležišč. V privatnih turističnih so* bah, ki jih lahko dobite pr^ poslovalnici Izletnik ali v pi^ 6ami Turističnega društva! RTV Beograd 19.45 Loto in športna prognoza JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.20 Propagandna oddaja 20.30 Koncert madžarskega drž. ansambla pesmi in plesov ČETRTEK — 6. septembra PODAJ ROKO HUDIČU ob ALEKSANDER NEWSKI 20. uri I 3. septembra haneotki iilm ' I DO ZADNJEGA DIHA PONEDELJEK, 3. septembra j Kr»/; i KOŠARKA Kranj — Danes zvečer ob 19. uri bo na košarkarskem igrišču v Savskem logu dvoboj druge zvezne lige med film domačim Triglavom in Kvar-I nerjem 60 z Reke. — Na Jesenicah in v Škofj; Loki bosta tokrat tekmi republiške moške lige. Center - ital. barvni CS JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.20 Iz kraja v kraj — zabavno glasbena oddaja 21.30 TV obzornik 22.00 Interpol — serijski film RTV Beograd 22.00 Poštna kočija - serijski film PETEK - 7. septembra film MARATONSKA BITKA ' *■ septembra poljski film ob IS, 18. in 20. uri |VLAK ob 2°- »-i cve> ' 2- septembra amer. CS film Storžič - sovjet, nlmSEK- VIgOKI XUjEC ob 16. in 20. JOŽA ob 10., 16 in 20. uri; uri francoski film PREVARANTI 6 seDtembra francoski film ob 18- ur: ITAKSI IN PRIKOLICA ob Letni kino Part'?an — ital. 20. uri film STRANPOT ob 19 30. uri j Skofja Loka -SOJtA« TOREK - 4. septembra [ 1. septembra italij. film Center - ital. barvni CS:CIOciARA ob 18.30. in 20.30. film MARATONSKA BITKA >mi KRVAVEC: Dom na Krvavcu - Za, lju* bitelje gora je prostih se 42 ležišč. DOM NA JOSTU: Tu lahko dobite še 23 prostih ležišč. JEZERSKO: Dom na Jezerskem — Na razpolago je prostih še 10 ležišč. >• V privatnih turističnih sobah je prostih še 52 pootelj. Češka koča - Na razpolago je še 30 ležišč. PREDDVOR: Grad Hrib — prosta so Se 4 ležišča. V privatnih turističnih so-t bah v Preddvoru je na raz^ Jesenice - Jutri ob ?. uri'polago še 20 postelj. Omenil bo na igrišču pod Mežakljo ti moramo, da so se tu cen« II. kolo B programa (moštve- znižale za 20 odstotkov, no prvenstvo Slovenije), v t Karte za ribolov lahko do-' katerem nastopajo atleti Je-,bitep ri kranjskem Tuc.stič-senic, kranjskega Triglava in nem društvu, ali v posloval- ATLETIK A JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.20 Gostovanje hrvatskega narodnega gledališča RTV Beograd 20.40 Tajinstveni profesor — angleški igrani film SOBOTA — 1. septembra Center — jugoslovanski VV film SENCA SLAVE ob 18. in 20. uri, premiera ital. barv. CS filma MARATONSKA BITKA ob 22. uri Storžič — jugoslovanski VV film SENCA SLAVE matineja ob 10. uri; nemški film DOKLER NAS DENAR NE RAZDVOJI ob 18. in 20. uri Letni kino Partizan — sovjetski film SER JOŽA ob 19.30. uri- ob 16., 18. in 20. uri Storžič — amer. barv. CS film TRAPEZ ob 10., 18. in 20. uri; sovjetski film SER-JOZA ob 16. uri Letni kino Partizan — ital. film STRANPOT ob 19.30. uri SREDA — 5. septembra Center — ital. barvni CS film MARATONSKA BITKA ob 10., 16., 18. in 20. uri Storžič — amer. barvni CS film AVTOBUSNA POSTAJA ob 10., 16., 18. in 20. uri Svoboda — sovjetski film SERJOZA ob 20. uri ČETRTEK — 6. septembra Center — ital. barvni CS film MARATONSKA BITKA ob 16., 18. in 20. uri Storžič — amer. barv. film OSAMLJENI MAŠČEVALEC ob 10., 16., 18. in 20. uri Letni kino partizan — jug. CS film PESEM ob 19.30 uri PETEK - 7. septembra Center — ital. barvni CS film MARATONSKA BITKA ob 16., 18. in 20. uri Storžič - ital. film STRANPOT ob 16., 18. in 20. uri Jesenice »RADIO*. 1. do 3. septembra ital. CS 2. septembra italij. film CIOCIARA ob 18.30. in 20.30. uri, matineja ob 9.30. uri 4. do 5. septembra češki film MOZ Z DVEMA OBRAZOMA Ob 18. in 20. uri trboveljskega Rudarja. NOGOMET Jutri 6e bodo pričele gorenjske nogometne lige (člani niči Izletnika. KRANJSKA GORA: V skoraj vseh hotelih je še dovolj prostora, tako da gre-in pionirji). — Kranjski ligaš i ste lahko brez skrbi od do-Triglav bo nastopil jutri pro- ma. Prav tako je n razpo-ti velenjskemu Rudarju. Tekma bo v Velenju, kamor nogometni klub Triglav organizira skupinski izlet združen z ogledom prvenstvenega srečanja. lago še nekaj ležu.: v planinskih postojankah na Vršiču v Erjavčevi koči, Tičar-jevem domu, Poštanski koči, koči na gozdu itd. Cesta na Vršič je prevozna. Blejski hoteli se polagoma že praznijo POSTELJNO PERILO Torej ne uporabljajte več pralnega praška, kot je v navodilu. Dobro posušeno perilo spravite v omaro. Bodite previdne pri izbiri gumbov. Pri pranju se kaj radi zlomijo in včasih celo natrgajo perilo. Priporočljivi so vstav- Pri izbiri barve perila bo- že nekaj let je tega, kar 60 se na policah v trgovinah, pojavile razen snežno belih tkanin za posteljno perilo tudi črtaste in vzorčaste tkanine. Gospodinje so se navdušile nad pikicami, karo in črtastimi vzorci in tako so živahnejše barve posteljnega ljeni gumbi, ki jih pred pra perila kmalu prodrle. Ne njem odstranimo smemo prezreti praktične 6trani takega perila, seveda pa na njihovo nego tudi ne 6memo pozabiti. Najmanj mesečno (priporočljivo je pogosteje) naj se perilo zamenja. ' Umazano perilo ne 'pnemo pustiti dolgo ležati v pralnici ali zavito v omari. Bodite zelo pazljive pri uporabi pralnega praška. Se star ipregovor pravi, preveč do-orega lahko tudi škoduje. mo upoštevale barvo zaves in sten v sobi. Če so zavese živahno vzorčaste ali pa je kavč preoblečen s pisano prevleko, je najlepše, če bo posteljno perilo enobarvno. Ce vam belo ni všeč, si lahko izberete nežno rožnato ali modro barvo. Perilo je zelo elegantno, če je belo in obrobljeno z rožastim blagom. Male skrivnosti Mali nasveti RI2 — Preden riž pristavimo, ga vedno temeljito operemo. Pranje ga ne samo očisti, ampak odstrani prilepljeno plast smukčevega praha in glukoze, ki povzročata, da je kuhani riž lepljiv in klejast. Da se nam riž ne prismo-di, si takole pomagamo: najprej ga malo pokuhamo, nato ga presujmo v fino sito, ki ga damo nad lonec s kropom. Voda naj vseskozi vre, para bo riž zelo lepo skuhala, Ce se je riž že prijel, postavimo lonec takoj v posodo z mrzlo vodo, Tam naj stoji tako dolgo> da se iz njega ne kadi več. SRNINO (usnje), ki je postala trda, napravimo spet lepo voljno in mehko, če jo splaknemo v 21 vode, ki smo ji dodali žličko olivnega olja. CE SE NAM zatakne v grlo ribja kost, jo porine naprej pošten grižljaj kruha. Se bolje pa je, če posesamo nekaj limone; limonina kislina namreč kosti zmehča. RECEPT Sladoled si lahko pripravite tudi doma. 50 g sladkorja, 2 jajci, 4 žlice vode, 65 g lešnikov, 1]4 l smetane. PRIPRAVA: Sladkor, jajca in vodo nad soparo stepajte, nato zmešajte z lešniki in postavite proč iz sopare in le stepajte. Nato trdo stepite smetano in jo masi pridajte. Vse skupaj postavite v hladilnik da zmrzne. Prav gotovo ima skoraj vsaka Evina hčerka lepotne skrbi. Paziti pa moramo, da jih obdržimo samo zase. Se posebno pa ne seznanjajte može z njimi. Zakaj bi jim razlagali, da vam delajo skrbi vaši tenki lasje ali da niste zadovoljni s kožo. Neka znanka, ki sploh ni bila pre-suha, je tožila možu, kaiko rada bi se zredila in da bi bila potem gotovo lepša. Res, s tem ne bo dosegla nobenega večjega občudovanja pri ►-boljši polovici«. Lepo obdržite zase svoje napake, ki ste jih ugotovile, in raje skrbno pazite pri izbiri kroja obleke ali pri ureditvi pričeske. Ce se zavedate telesne pomanjkljivosti, ki pa jo lahko lepo skrijete z obleko, nikdar ne razkladajte bližnjim svojih trikov. žu zavidajo šarmantno ženico. Le pazite tudi doma na vašo zunanjost. Žalostno je videti sicer negovano in čedno žensko zjutraj pri zajtrku v zanemarjeni halja, še z ostanki mastne kreme na obrazu in z neurejeno glavo. Stalo bi vas le 10 minut spanja, da greste pred možem v kopalnico in se primerno uredite. Tudi za debelejše primerna obleka. Pepia vzorec je vedno lep, črna obroba pa je stilu letošnje mode Rute v modi Letos si lahko po mili v* lji zavežete okoli vratu rut-ko ali šal. Volani in resice so v novi kolekciji oblek-Posebno Cardin je navdušen zanje. Gumbi so v obliki vozljev, pentelj in cvetlic. Široki pasovi~se ovijejo okoli vitkega pasu. Modna kreatorica Nina Ricci ima pri kostimih z daljšimi jopicami široke pasove. Veliko nakita, dolge zlate verižice, verižice peri ali z barvnimi kamni se ovijejo okoli vratu. Mali klobučki se nosijo h kostimu ali pa tudi okrogle baretke, ki si jih pokrijemo postrani. Čevlji pri Diorju so spredaj z rahlo pisekano konico in imajo novo 4-6 cm visoko. twist - petko. Nohti mi dela-t jo preglav ice Dojenčkov »pribor« Čeprav marsikatero dekla niti ne opravlja grobih gospodinjskih del ali stalno ne pere, se ji nohti ob konici cepijo. Vprašamo se. kje so vzroki za to. Poskusimo uživati čimveč vitamina A. A vitamina je posebno veliko v naslednjih jedilih: v jetrih, svežem ko- Morda kolegi vašemu mo- Dokler otroka dojite, je z mrzlo vodo, nato jih oči-seveda govor o tem odveč, ko stimo s ščetko za čiščenje pa ga pričnete umetno hra- steklenic in toplo raztopino niti, morate tudi na tp po- detergenta. Končno jih še izmisliti. Skrbeti morate za peremo v vroči vodi. Sušimo renju, špinači, ananasu, ma-snago dojenčkovega »pribo- jih tako, da jih postavimo z relicah, bananah, hruškah, Steklenice po vsakem odprtino navzdol na Čisto maslu, borovnicah, jajcih, mesu, češnjah, solati, mandarinah, mande-' ljih, melonah, mleku, češ-pljah, rozinah, paradižnikih. Ce se kljub skrbni prehrani stanje ni izboljšalo, moramo k zdravniku, da bo predpisal ra* obroku temeljito izplaknemo krpo. Cuclje — moramo po malinah, telečjem vsakem obroku — seveda tu- polmastnem siru, di vedno takrat, če padejo na tla — dobro umiti in osušiti. Vsak dan jih tudi prekuhamo. Dojenčkove posode ne pomivamo z ostalo posoflo. Hranimo jo na mestu, kamor vitamin A v obliki tablet ali ne pride prah. kapljic. NE BL KAJ AGU O Dobre strani nove specializirane trgovine z gospodinjskimi predmeti »Ideal« v Kranju so že vidne. Možnosti nakupa teh predmetov so se zelo povečale. V tej trgovini lahko kupimo tudi žični odcejalnik, prevlečen s plastično oblogo, na katerega pri pomivanju lahko zložimo 17 različnih krožnikov, skodelic, pribor in drugo posodo. Po pomivanju potem obrišemo le jedilni pribor, ostalo posodo pa pustimo, da se od cedi in posuši. S tem si prihranimo brisanje posode, sušenje pa je tudi bolj higiensko kot brisanje s krpo, ki ne more biti vedno popolnoma čista Cena odcejahuka - 2300 dinarjev Ali je barva tkanine prava, ugotovimo tako, da poiščemo odrezek tkanine v toplo milnico in ga ožamemo v belo krpo. Ce blago pušča barvo, ga ne smemo namakati skupaj z drugimi stvarmi. Zadnji izplakovalni vodi dodamo nekaj kisa. Ali so barve odporne proti svetlobi, ugotovimo takole: Vzamemo odrezek blaga, zavijemo v črn papir del tega rezka, drugi konček izpo-ivimo močnemu soncu. — Potem obe polovici pri mer -jam* Tkanine, ki smo jih sami obarvali, gredo rade ob barvo. Barva postane zelo stalna, če tako blago čez noč namočimo v r.ezavretem mleku. Ce šivamo s šivalnim strojem zelo debelo blago, preprečimo, da se nam igla ne zlomi, tako da jo dobro na-teremo s trdim milom. Zelo tanka blaga iz tančice šivamo na 6troju tako, da pod tkanino podložimo polo odtrgamo. papirja in jo šivamo skupaj 6 tkanino. Papir nato zlahka Plemeniti divfak Filmski portret igravca AN TON IA OUINNA Dve vrsti zvezd se porajata v holly\voodski meglenici — prve zableščijo z močjo atomske eksplozije, a le za krajšo dobo, soj drugih pa doseže svoj vrh bolj počasi, a jim je zato usojeno dlje svetiti na svetovnem filmskem nebu. Anthonv Quinn pripada tem drugim, saj je od Iela 1936, ko je prvič stopil pred kamero, vedno iskan v ameriških študijih. Sicer je vse do druge polovice petdesetih let nastopal malone izključno v drugorazrednih film.h, toda že tedaj si je 0 svojo močno, izrazito igro pridobil pri publiki sloves dobrega igravca. Njegov nastop je bil velikokrat najsvetlejša točka nepomembnih filmov, njegov bk, čeprav v stranski vlogi, od vseh najbolje izdelan. O tem priča tudi dejstvo, da je dvafkrat dobil Oscarja za moško stransko vlogo — leta 1952 za »Viva Zapata« i ftn 1955 za film »Sla po življenju«. Kljub svoji veliki igravski Predvsem pa je treba Quin-sposobnosti 6e Quinn ni mo- nu priznati - in to je znak gole izogniti temu, da bi po- res zavzetega, pravega igrav-stal tip, zakaj zvezdniški sistem je po svojem bistvu sistem tipiziranih igravcev. S svojimi trdimi potezami, temnimi košatimi obrvmi in močnimi ličnicami (bil je sin Irca in Mehikanke, rojen v Mehiki) je bil po eni 6trani kot ustvarjen za vloge Indijancev, Mehikancev, italijanskih priseljencev, Spancev, Grkov in južnjakov sploh, po drugi strani pa ga je že ta zunanja pojava usposabljala za prepričljive upodobitve polciviliziran ev, omejencev, pro?takov itd. Vsak isravec si nujno sam ustvari do!osen način izražanja, dolofe.no tehniko igranja, za katero so značilne na primer določene kretnje, posebna igra obraznih mišic in podobno. Znak takega igravca pa je, da v teh svojih posebnostih ni vedno enak, ampak jih prilagaja vsaki posamezni vlogi. To pa za Quinna lahko trdimo. »RJOVEČI BIK« Njegova najbolj znana filmska podoba je verjetno divjaški, »bikovsko rjoveči« Quinn. Res je treba priznati, da se Quinn ne boji zaigrati zelo silovito in celo hrupno, ker se ne boji, da bi bil zato teatraličen, .toda prav tako je tudi res, da zna, kadar situacija to zahteva, zaigrati tudi zelo zadržano in z izredno globokim razumevanjem vloge. O tem pričajo predvsem njegovi novejši filmi. Za Ouinna značilno bučno, nestrpno prepričanje — prepir s sinom v filmu -Pasji dnevi« (1957) Daniela Manna ca — da se svoje vloge vedno loti s predanostjo in zanimanjem. Naj bo vloga še tako nepomembna, scenarij še tako voden in film še tako tretjerazreden — Quinn se bo posvetil 6voji vlogi in se je skušal lotiti na nov, svež način in mimo neprepričljivosti lika v scenariju ustvariti na platnu živo osebnost. Medtem k^ nekateri igrav-ci s svojo neprizadeto igro v kakšnem slabem filmu včasih dajo čutiti svojo vzvišenost nad vloto, pa Quinn sprejme prav vsako vlogo kot umetniški izziv in hoče biti — ne glede na raven celotnega dela — zvest svoji igravski umetnosti. Prav v tej zvestobi samemu sebi in svojemu igravstvu pa je tudi vedil del skrivnosti Quinno-vega uspeha in njegove pri-Ijubljenosi pri občinstvu, ki Italijanski fotoreporterji so na plaži v Neaplju našli tudi Margaret Lee, ki je znana po tem, da je izredno podobna pokojni Marlvn Monroe. Ali bo sedaj Margaret Lee postala njena naslednica? ve, da bo v filmu, kjer igra on, gotovo dobra vsaj njegova igra, če nič drugega. OBRAZ IN ROKE Omenili smo že, da je za Quinnovo igro zna'iino zelo sugestivno uporabljanje obrazne mimike in kretenj. Posebno veliko pozornost posveča svojemu obrazu, ki mu moramo priznati res veliko izrazno moč. Njegove ustnice se stisnejo, da bi poudarile odločnost; njegov obraz posanc brezizrazen od razočaranja. Njegove oči se narahlo, skoraj neopazno raz-pro, kadar koga prepričuje ali pa hoče preslepiti (kot da bi obetalo še nekaj, kar ni takoj vidno iz njegovih besed); zožijo pa se, ko skuša doumeti nekaj zapletenega. Rahel premik obrvi pa kaže, da je presenečen. Kadar je treba, zna mnogo povedati tudi z rokami. Posebno značilno se v njih izraža zadržan bes: dlan se mu široko razpre, nato pa trdo stisne v pest. V ►►Crni orhideji«, kjer je zaigral plahega, jecljajočega Italijana, je čutiti, kot da bi skušal s svojimi rokami nadomestiti svojo nezmožnost, da bi 6e izrazil z besedami. OD MEDVEDA DO BARABBASA Ce ne upoštevamo vloge medveda, v kateri je nastopil v nekem filmu že z osmimi leti, je bila Quinnova prva filmska vloga tista v krimi-nalki -Geslo« leta 1936, ko mu je bilo 21 let. Temu je v naslednjih letih sledila vrsta vlog, ki jih je oblikoval že z veliko gotovostjo, toda kritika ga ni zapazila, ker so bili filmi, v katerih je igral, nepomembni gangstrski in pustolovski filmi. Ta zid povprečnosti je končno prebil leta 1943, ko je dobil vlogo v Wellmanovem nadvvesternu -Čudni dogodek«. V tej siloviti obtožbi linčanja (o katerem Holly-wood vse do takrat ni upal odkrito spregovoriti) je Quinn odigral vlogo Mehikanca, enega izmed treh popotnikov, ki jih po nedolžnem obtožijo umora in ki jim množica sodi in jih linča. Zatem je dvakrat uspešno zaigral Rde:e-kožca: v VVe'lmanovem -Buf-U-o B.llu« (1944) in v Limu o koncu -Crno zlato« (1946), 1947 pa je za štiri leta zapustil Holiywood in se posvetil giedališču. Po vrnitvi je 1. 1952 igral poleg Mariona Branda v Ka-zanovem filmu »Viva Zapa-ta«. Za vlego Zapatinega brata Eufenija — petdeseto v svoji petnajstletni karieri — je dobil Oscarja. Vendar je bil kljub temu priznanju ?e nekaj let obsojen na romantične pustolovske filme, kot • -Proti vsem zastavam«, -Mesto pod morjem«,, »Jahij* Vanquero«. Zato je bil njegov kratki izlet y Italijo dobrodošel — ker je tam poleg »Prepovedanih žensk«, -Atile« in »Odiseja«_ posnel »Cesto« (1954). Surovež Za m pano v tej poetični Fellinijcvi zgodbi o popotnih artistih je ena njegov.h najpomembnejših vlog. Naslednje leto je prineslo Quinnu drugega Oscarja - za vlogo -Plemenitega divjaka«4 slikarja Paula Gaugulna v Minellijevi »Sli po življenju«. Njegov Gauguin je preudaren, nečustven — v odličnem nasprotju z nervoznim^ vročim Douglasovim Van-Goghom. Sele po tem filmu je začel Quirm dobivati vloge v pomembnejših filmih, v" katerih je lahko do konca pokazal svoje sposobnosti. »Notredamski zvonar« (leta 1956) 6icer zaradi blede režije in povprečnosti ostalih' vlog ni uspel, toda Quinnov. Quasimodo je prepričal. Cu-korjev »Divji veter« (1957) ga je predstavil v njegovi stari vlogi italijanskega izseljenca v odlični družbi An-ne Magnani, psihoanalitična »Crna orhideja« (1958) Martina Rita pa v podobni vlogi skupaj s Sophio Loren. Naslednje leto je predvsem treba omeniti dva nadpovprečna westerna — »Zadnji vlak iz Gun Hilla« Johna Sturge-sa in »Warlock« Edwarda Dmyrryka, leta 1960, Eskima Inuka v Rayavih »-Belih sencah« in »Topove Navarrona«* lani pa dva spektakla: »Law-rence Arabski« in »Barab-bas«. V vseh teh filmih je ustvaril močne, ostro začrtane like, — ustvaril — kot že tolikokrat — trde, celo surove in divjaške osebnosti iz plemenitega tkiva svojega igravstva. DUŠAN OGRIZEK „ Tako sva s rVirotom omaclla (irrdno x« pičimo kriminalno zadevo, s tako dovrieno prvt-kanostjo storjen zločin, da Je storlvca odkrila le ravno tako dovršena duhovitost mojega prijatelja Hercula Pohota: Štirje prijatelji so v privatnem stanovanju sedli k partiji bridgea, peti pa je med tem sede pri kaminu bral. Ko so vstali od partije, je bil peti, oni pri kaminu, mrtev — umorjen. Eden od štirih se je, medtem ko je pri igri počival, splazil h kaminu in storil zločin, ne da bi ostali trije, zaverovani v Igro, to zapazili, dokler niso prenehali z igro. Kdo je storivec? Poirot ga je našel in žel za rešitev uganke vsestransko občudovanje in laskavo pohvalo pri najvišjih predstavnikih javnega reda in varnosti. Poglobila sva se v podrobnosti posameznih faz uganke, ko je povzonil telefon. Poirot je dvignil slušalko in nekaj trenutkov mirno poslušal, potem pa se je v njehovih sivih očeh hipoma utrnila iskra izrednega zanimanja in nato je dejal: »Mais oui... da, seveda ... prav gotovo prideva... seveda, vzamem ga s seboj, da, da!« Odložil je slušalko In se obrnil k meni. »Japp je telefoniral, Hastings. Ravnokar se je vrnil v.Scotland Yard in našel tam prijavo iz Andovra ...« »Andover,« sem vzkliknil razburjen, »saj to je .. .c »Da, stara žena, Asher po imenu, ki ima tam majhno trafiko, je bila umorjena.« Nekoliko razočaran sem bil, to moram priznati. Moje zanimanje, ki je pri Imenu Andover visoko vzplamtelo, je spet splahnilo. Pričakoval sem nekaj bolj — eksotičnega. Nespremenjeno resno je nadaljeval moj prijatelj: »Krajevna policija upa, da bo storlvca kmalu lahko izsledila ...« Novo razočaranje ... »Kot se zdi, je umorjenka živela s svojim možem v neskladnosti. Mož je pijanec in slab človek, ki ji je.ponovno grozil z ubojem. Kljub temu pa bi policija rada videla anonimno pismo, ki sem ga dobil. Dejal sem, da prideva takoj v Andover.« Moje razpoloženje se je nekoliko dvignilo. Kot vsak zločin je bil tudi ta odvraten in odbijajoč, toda spadal je v področje kriminalistike ln jaz že dolgo nisem imel opraviti s takimi zadevami. Nisem natančno slišal, kaj je Poirot nazadnje še dejal, kasneje sem se pa le spomnil na njegove besede, ki so dobile svojstven pomen. Dejal je: »To je začetek ...!« IV. MRS. ASHER VAndovru naju je sprejel inšpektor Člen, visokorasel mož, modrih oči, s prijaznim nasmeškom in nama povedal podrobnosti dogodka. Zločin je odkril dvaindvajsetega ob eni uri ponoči stražnik Sanders, ko je pri svojem nočnem obhodu pogledal, če so vrata lokala zaprta, in je vstopil, ko je videl, da niso zaklenjena. Najprej je mislil, da je trgovinica prazna. Ko pa je s svetilko posvetil v vse kote, je našel za pultom sesedlo truplo stare žene. Policijski zdravnik, Id so ga takoj obvestili, je ugotovil, da je izdihnila od udarca, ki ga je dobila s težkim, topim predmetom po zadnji strani glave medtem ko je jemala s police za prodajno mizo zavojček cigaret. Smrt je morala nastopiti pred najmanj sedmimi in največ devetimi urami. »Pravi trenutek smrti pa bi lrhko določili nekoliko natančneje,« je dejal inšpektor Glen, »zakaj iztaknili smo moža, ki je kupil pri nji ob pol šesti uri zavojček tobaka za pipo. Nekdo drugI pa je vstopil v lokal in našel praznega — vsaj mislil je tako — to je bilo pet minut po šesti uri. Umor se je torej moral zgoditi med pol šesto in pet minut po šesti uri. Do zdaj še nisem našel nikogar, ki bi bil videl teg* Asherja hoditi okrog lokala, seveda, do zdaj res še ni bilo kdove koliko časa za poizvedovanje. Ob devetih je bil Asher pri »Treh kronah« že dodobra nadelan, če ga najdemo, ga bomo are-t'mjf zaradi suma umora.« »Dvomljiv značaj, kaj?« Je vprašal Poirot. »Gnusoba!« je odvrnil Inšpektor. »Ali nI živel skupaj z ženo?« »Ne, razšla sta se že pred leti. Asher je Švicar. Bil je natakar, soliden človek in delavec, potem pa je začel piti in se izgubljal, tako da nazadnje nI dobil več zaposlitve. Zena je hodila nekaj časa v službo. Nazadnje je bila za gospodinjo pri stari dami. KosiuKlični Rose. Svojemu molu Je dajala od svojega zaslužka, kar Je potreboval za preživljanje, on pa je vse zapil in prihajal vedno na njena službena mesta ter delal tam škandale. Zato je tudi prevzela mesto pri gospodični R5se, tri milje od Andovra, čisto od rok. Tja ni mogel vsak hip. Ko je gospodična Rose umrla, je zapustila Asherjevi nekaj denarja, s katerim si je uredila prodajalnico tobaka in časopisov, čisto majhno trgovinico, samo za cenene cigarete, nekaj časopisov in podobno, prav toliko, da se je preživljala. Asher je večkrat prišel k nji in robantil in ona mu je dala nekaj denarja, da se ga je odkrižala. Petnajst šilingov tedensko.« »Ali sta imela kaj otrok?« »Ne. Le nečakinjo. V bližini Overtona je v službi. Inteligentno, dostojno dekle.« »Asher je torej svoji ženi večkrat grozil?« »Da! Neznosna mrha je, kadar je pijan. Večkrat je prisegel, da ji razbije črepinjo. Mnogo je morala pretrpeti, reva!« »Koliko pa je bila stara?« »Blizu šestdesetih — solidna in pridna.«. »Ali mislite, inšpektor, da je dejanje zagrešil njen mož ?« je resno vprašal Poirot. Inšpektor je previdno zakašljal. »Hm, tega se ne da reči kar tako, gospod Poirot. Najprej moram zvedeti, kje Je Asher prebil včerajšnji večer. Ce mi o tem lahko da zanesljivo utemeljene podatke, je prav, če ne...« Njegov molk je bil zelo zgovoren. »Ali je iz trgovine kaj izginilo?« »Nič. Predal z denarjem je bil nedotaknjen. Prav nič, kar bi dalo sklepati na rop.« »Mislite, da je prišel Asher pijan v lokal, rohnel nad svojo ženo in jo pobil na tla?« »To je tako gotovo kot na dlani! Vseeno pa bi rad še enkrat videl vaše pismo. Morda ga je pisal Asher.« Poirot mu je izročil pismo. Glen ga je bral namrščenega čela. »NJ podobno, da bi ga bil pisal Asher,« je dejal, ko je prebral. »Malo verjetno je, da bi Asher pisal o naši angleški policiji — to bi bila posebno rafinirana poteza, ki pa je njemu ne prisodim — ima premalo soli V glavi. Ah, ne! Stil v pismu kaže na izobraženega človeka. Tudi ni verjetno, da bi Asher znal pisati na pisalni stroj, to pisanje pa kaže, da je pisal človek, ki piše več in večkrat na pisalni stroj. Papir je fin___ne, to ni delo Asherje- vo... razen, če bi imel... Čudno je, da je v pismu govora prav o enaindvajsetem! Seveda Je tudi to lahko samo slučajno.« »Mogoče.« »G. Poirot, jaz nisem prijatelj takih slučajev! Preveč na roko Je, da bi bilo verjetno!« Nekaj časa je molčal. V čelo se mu je zarezala globoka zareza. Potem pa je rekel: »Kdo, za vraga, je ABC? Bomo videli, če nam bo Marv Dro-ver — to je nečakinja — lahko dala kako po- jasnilo, čudna zadeval Ce bi pisma ae bilo, bi prisegel, da je zadevo napletel Jean Asher!« »Ali vam je o življenju Ashcrjcvc kaj več znanega?« »Doma je iz Hampshira. Kot mlado dekle Je šla služit v London. Spoznala je Asherja in se poročila z njim. Med vojno se jima menda nt posebno dobro godilo. Leta 1922 ga je zapustila in se mu umaknila tu sera, vendar jo je izsledil, tiščal za njo in izsiljeval denar ...« Stražnik je vstopil. »Kaj je, Briggs?« »Asherja smo pripeljali.« »Aha, sem z njim! Kje pa je tičal?« »Skrit je bil v praznem vagonu na slepem tiru.« »Tako, tako, tedaj, kar sem z njim!« Jean Asher je bil zanikrno, odurno človeče, ki je zdaj tulil in moledoval, zdaj divjal. Njegova zardela očesca so nemirno begala od enega do drugega. »Kaj pa hočete od mene? Nič nisem storil! Nesramno je, da ste me odvlekli na policijo! Vi, banda umazana, le kako si drznete... ne, ne, ne... saj nisem mislil tako! Saj ubogemu revežu ne boste storili nič zalega, saj ne boste slabo ravnali z njim! Nihče na svetu nI dober z ubogim, starim Asherjem.« Začel je ihteti. »Dovolj bo zdaj, Asher,« je dejal Glen, »nehajte s tem in se zberite! Nisem vas še obdolžil ničesar — še ne! Ce nočete, vam ni treba dati nobene izjave. Toda če z umorom svoje žene res nimate nobenega opravka ...« Asher ga je vreščaje prekinil: »Jaz Je nisem umoril! Jaz ne! To nisem bil jaz! Same laži! VI, od boga prekleti angleški falotl — vsi ste proti meni! Jaz je nisem umoril!« »Ml pa vemo, Asher, da ste jI dostikrat grozili z ubojem.« »Ne, ne! Vi tega ne razumete! To je bila le šala, posrečena šala! Ona jo Je pa dobro razumela.« »Pa je res posrečena šala, to! — Ali bi zdaj povedali, kje ste bili sinoči, Asher?« »Da — vse vam povem! Niti blizu ji nisem rrišel! Pri prijateljih stnnujem, pri dobrih prijateljih. Bili smo pri »Sedmerih zvezdah«, pozneje pa »Pri rdečem psu«. Nato smo šli___»brezglavo je blebetal dalje ... »Dick \Vlllows je bil poleg, pa stari Curdie — in George — in Platt — pa še cela vrsta drugih — niti približal se ji nisem ... ti ljubi bogek, to je vsa resnica...« Inšpektor je namignil stražniku: »Odvedite ga, zaenkrat ostane pri nas!« Ko so odpeljali starega pljančka, je Inšpektor Glen zmajal z glavo: »Res ne vem, kaj naj mislim, če bi pisma ne bilo, bi dejal, da je zločin storil on, tako pa ...« »Kdo pa so doval?« »Sodrga — nihče od njih bi se ne zbal po krivem priseči. Prepričan sem, da je bil res skoraj ves čas z njimi skupaj, toda vse je odvisno od tega, ali ga je kdo videl med pol šesto in šesto v bližini lokala.« 'oirot je zmajeval z glavo: »Ali prav res ničesar ne manjka v trgovini?« Inšpektor je zmignil z rameni: »To Je težko ugotoviti. Morda manjkata eden ali dva zavojčka cigaret, toda za to ne bo nihče šel morit!« »In ni bilo tudi ničesar — kako bi rekel, prl-dejanega, nekaj — kar ni spadalo v lokal?« »Vozni red,« je vzkliknil inšpektor. »Vozni red?« »Da, vozni red. Ležal je odprt, s hrbtom navzgor, na pultu, kot če bi kdo iskal železniških zvez z Andovrom, bodisi starka ali pa kupec« »Ali je prodajala vozne rede?« c Inšpektor je odkimal: »Da, take po peniju, toda to je bil veliki vozni red, kot jih prodajajo le velike trgovine.« Poirotove sive oči so se zasvetile. Sklonil se je naprej: »Vozni red, pravite? Brandshavvova knjiga kurzov ali vozni red ABC?« Tudi v inšpektorjevih očeh se je razumevajoče zabllskalo: »Vražja reč, bil je vozni red ABC ...!« tisti ljudje, o katerih je pripove- (Nadaljevanje prihodnjič) Prisebnost malega traktorista rse jo zgodilo v neki vasi v jugozahodni Franciji. Deček Jane Pierre je s svojim očetom večkrat odhajal na polje. Včasih je cele ure sedel poleg očeta na traktorju in opazoval, kako približuje glavi. Samo .še trenutek in očetovo telo bo zdrobljeno. Deček je skočil za krmilo, z vso močjo pritisnil zavoro in zaustavil traktor. Takoj nato* je premenjal v brz'no za gibanje traktorja v nasprotno smer in močan motor je potegnil kolesa nazaj. Očeiovo telo je bilo osvobo-"eno. Janov oče je imel zdrob-ene nogo. Kljub temu se je .»k rajni m naporom privzdignil in objel svojega ma'ega rešitelja ter mu rekel: — Hvala, sin. Malo kasneje je vprašal: — Kda\ si. sc naučil ugrav-ijati traktor? — Opazoval sem. kako ti delaš. Potem je priznal, da se je včasih s traktorjem spreha- POD KOLESI ^llSŠSi t O -podvigu malega Jana so Čeprav je deček pogosto pisali vsi francoski časopisi z očetom na traktorju. n |« mnogi drugi. - Mit Iflff fl rast orje. seje :n opravlja druga poljedelska dela. In edina del/kova zelja je bila da, ko dorasto. postane traktorist. In da po cel: dan sedi na stroju in z njim obdeluje zemljo. Tole sliko smo posneli že ob pričet ku preteklega šolskega leta. V začetku prihodnjega tedna bo takih prizorov na Gorenjskem spet na pretek Vam je žal, da so počitnice minile? l';>am, da ne in da vas začetek šolskega leta ni spravil v slabo voljo. \e bi daleč prišli, če bi začeli učenje z nejevoljo. Ce dobro premislite, morate priznati, da obiskovanje šole ni niti najmanj neprijetno. Ob tolikih tovariših in ob vsakodnevnem spoznavanju novih stvari res ne more biti dolgčas. Ce se je pa treba tu in tam malo bolj potruditi, pa tudi nič zato Ali ste vedeli, da je lansko leto obiskovalo gorenjske osnovne šole 19 tisoč 559 učencev, od tega 9 tisoč 658 dečkov in 9 tisoč 901 deklic. Zadnji dve leti se je prvič zgodilo, da je bilo v šoli več deklic kot dečkov, večino povojnih let so imeli dečki večino V preteklem obdobju je bilo na Gorenjskem 92 šol. Letos jih bo verjetno nekaj manj, ker se bo že začet postopoma uresničevati načrt o utrditvi močnejših šol. Sole, ki zaradi majhnega števila otrok niso mogle zagotoviti dobrega pouka, bodo ukinjene, za otroke z njihovih šolskih območij pa bodo uredili prevoz do ustreznih šol Letos so začeli graditi novo šolo v Gorjah pri Bledu In v Šenčurju. Vse pa je pripravljeno tudi za začetek gradnje šole v Zalem logu v Selški dolini Mladi veclež sedel mu ta nikoli ni dovolil, da bi ga tudi on poskusil upravljati. A Jane si je to tako zelo želel. Res je. da se je včasih, ko očeta ni bilo doma, sprehodil s traktorjem po dvorišču, kjer so bili shranjeni poljedelski stroji... Nekega dne sta — kot navadno'— oče in sin spet odšla na polje orat. V začetku je bilo vse dobro. Oče je brezskrbno držal za krmilo in si požvižgoval neko pesmico. Za njima 60 ostajali pasovi zorane mastne zemlje. Mali Jane se je držal za traktor in opazoval preorano zemljo in ptice, ki so po njej iskale črve. Nenadoma je deček začutil močan tresk, kot da bi traktor ob nekaj zadel. Traktor 6e je zaustavil, se nagnil in očeta je vrglo na desno stran, izgubil je ravnotežje in padel pod veliko kolo stroja, obenem je pluge odneslo iz brazd in traktor je začel voziti naprej. OČETOV KRIK Očetov krik je dečka vzdra-mil. Veliko kolo vozi po njegovem očetu in se postopoma $ KOMARJEVO BRENČANJE Znanstveniki se zadnje čase zelo zanimajo za komarje. Menijo, da bi se od njih lahko marsikaj naučili. Ugotovili so namreč, da komarji s svojimi krili povzročajo zvoke, ki prodirajo skozi vse mogeče »zvočne prepreke« različnega izvora in jakosti. Prav tako se njihov zvok sliši precej daleč — kar 15 metrov. Ce bi znanstveniki odkrili komarjevo skrivnost, bi jim to omogočilo iznajdbo takega sistema komunikacij, v katerem ne bi bilo toliko motenj v sedanjem precej preobremenjenem etru. « VESTE VSE O ŽABI? Zaba ima zelo zanimivo oko. Hrani se izlključno z živini žuželkami, zato ima oko tako sestavljeno, da takoj opazi mušico, medtem ko mrtvih mušic in drugih ne-hranljivih predmetov sploh ne vidi. Prav tako tudi žaba »vidi« svoje sovražnike in vse, kar je z njimi v zveai. medtem ko ostalo, kar zanjo ne predstavlja nevarnosti, enostavno »ne vidi--. # KAČJI APARAT Kača klopo;.i. a panoči lovi s pomočjo posebnega organa, ki ga ima v glavi in dela na principu občutljivosti infra rdečih žarkov za toploto. Zaradi tega organa lahko zaznava toplotne razlike celo do tisočinke stopnje natančno. Zanimivo je, da so razni proti raketni projektili zasnovani na istem principu, vendar še zdaleč nc dosegajo popolnosti kačjega »aparata«. kdo hitreje je Italijanski izseljenci, ki ži-\ijo v New 1'orku, prirejajo /a svoje otroke čudno tekmovanje, in sicer kdo bo prvi pojedel znano neapeljsko speeialiteto — neke vrste cvrtje z mesom. Letos je vodil tekmovanje znani italijanski filmski igravee Alber-to Sordi, ki je dal znak za tekmovanje s posebno pi- vtoio. Vsak Jugoslovan poje dva kilograma sladkarij Statistiki so ugotovili, da Jugoslovani veliko bolj jedo bonbone kot čokolado. Lansko leto so prodali povprečno nekaj manj kot kilogram in pol bonbonov na enega prebivavca in dobrih pol kilograma čokolade. S to količino zaužite čokolade zelo zaostajamo za drugimi evropskimi državami, zato bomo morali potrošnjo še kar naprej povečevati (kar dobro, ali ne?). Vsak Švicar poje povprečno 6 kilogramov in tri četrt proizvodov iz kakava, Nizozemce 5 kilogramov, Avstrijec 3 kilograme in 200 gramov. V naši državi proizvaja bonbone 14 tovarn, prav toliko pa se jih ukvarja tudi z izdelovanjem čokolade. Dve leti pred zadnjo vojno je bila skupna potrošnja čokolade in bonbonov na ene-« ga prebivavca le 290 gramov. Najboljšo čokolado menda izdelujejo Švicarji. Naša zaradi pomanjkanja različnih vrst kakovovca in zaradi za* m a rele opreme v nekaterih obratih nekoliko zaostaja. — Pač pa so naši bonboni in drugi izdelki iz sladkorja a svojo kvaliteto na zadovoljivi višini. Križanka št. 55 \ 2 4 S n } 1 9 ' Is 10 H 8 ji m ■nas JS M> 15 le t 1i 19 l\ 11 Vodoravno: 1. ptica, 7. ameriško oporišče na Tihem oceanu. 9. pasja pasma. 10. predpona za tvorjenje presežmka, 11. enaka samoglasnika, 12. mejna reka med Nemčijo in Poljsko, 13. kontura, očrt, 14. gospodinjski rekvizit, 16. glavno mesto afriške države, 17. oranje, 19. makedonsko kolo, 20. vrst vrbe. 21. judovski verski učitelj, 23. odtenek, različica. Navpično: 1. tram, lesen steber, 2. ribje jajčece, 3. sukanec, 4. veznik, 5. vlačuga, 6. Obri, 8. grški junak pred Trojo, 12. krogla, 13. ostanek pri mletju žita, 14. prvotni pre-bivavec Nove Zelandije, 15. televizijski zaslon. 17. žitarica. 18. obvodna ptica, 20. reka v Avstriji, 22. oslovski glas. Rešitev križanke št. 53 Vodoravno: 1. obuvalo, 8. Arhi-med. 9. SV (avtomobilska oznaka Svetozareva), 10. cipa. 11. len, 12. slad, 14. Ob, 16. Radovr.a, 18. krompir. ENLRGICNOST »... 1 meter in 76 centimetrov, v redu, potrjen!« KAKOR DANES PREPOVEDANO RANA OBLJUBA »Poglej, našel sem orožje, ki bo naredilo konc; vojni!« Rešitev križanke št. 54 Vodoravno: 1. drama, 6. Rižana, 8. až, 9. repa. 11. maraton. 13. Anet, 14. LI. 15. Apolon, 17. Anina. »Glej ga, nudist!« MED SVINJAMI — Ne bodi človek, posodi ml do jutri nekaj krompirja «■> Če bi prav za gotovo vedel, da boš nekoč tako izgledala, bi ti takoj obljubil, da se s teboj poročim MOŽ SVOJI ti m Medtem ko si se pripravlja'a s j m si ogledal film, ki ga greva gledat. r dokumenti % dokumenti % dokumenti dokumenti % dokumenti % dokumenti dokumenti % dokumenti % dokumenti DOBRA SLUŽBA Čeprav je Hollard želel na fronto, ga je francoska vojska poslala v center za tehnične in balistične raziskave v Pariz. Od tam je moral zbežali pred napadi Nemcev. Ko je med begom na neki železniški postaji južno od Pariza zaznamoval mesto, kamor je padla neeksplodirana bomba iz italijanskega letala, so ga ostali begunci pretepli, češ da je sovražnikov vohun. Pred lintanjem so ga rešili šele seno^a'-iki vojaki, ki so spoznali pomr Z družino se je Hollard vrnil Pariz, ko je 25. junija 1940 maršal Petain podpisal kapitulacijo Francije. Dobil je dobro službo zastopnika dijon-skega podjetja Autobloc, ki je izdelovalo gazogen. Ker mu je posel dobro cvetel, je postal generalni zastopnik tovarne za ves de-parimi Seine. PRVI POSKUS iNEUSPEŠEN Na vsak način bi se Hollard rad priključil zaveznikom v borbi proti nacistom. Zdelo se mu je primerno, da bi prišel najlaže v stik z njimi v Švici. Z izgovo- rom, da išče oglje za gazogen, se je res napotil proti tej nevtralni državi. Uspešno se je prebil do meje, kjer pa je (sumljiv) padel v roke Nemcem. Izpustili so ga šele po temeljitem zasliševanju. Vendar Hollard ni odnehal in je že v Pontariieru ušel vojakom, ki se je Hollard po isti poti vrnil v Francijo. SPET IN SPET V ŠVICI Čeprav se major B. ni zanimal za njegova pripovedovanja, se je Hollard čez mesec dni spet vrnil v Švico, kot je obljubil poraočni- Vojna v zaledju so ga dali r vlak in napotili v Pariz. NA ANGLEŠKEM VELEPOSLANIŠTVU V Švico mu je pomagal priti pomočnik lastnika žage v Derrieru-le-Mont. Umazan, neobrit ter brez podplata na čevlju je prišel k majorju B. na angleškem veleposlaništvu v Bernu. Pomočnik vojaškega atašeja se navidezno ni zanimal za Hollardovo željo, da bi postal francoski vohun in vzdrževal stike z zavezniki. Jezen ku atašeja. Tokrat je bil na veleposlaništvu lepo sprejet, ker so prej preveril podatke o njem. — Major B. mu je naročil, naj v Franciji" poizveduje, kje so nemške vojaške enote. II<>'I »rdu se je zdela naloga lahka, vendar je moral zaradi nje 98-krat iz Francije v Švico. Svojo dejavnost je razširil po vsej Franciji in je imel ob koncu 1942. leta že blizu 60 sodelavcev. Njihove obveščevalne akcije so bile vse težje, kljub temu pa so novice o sovražniku redno pošiljali preko Berna v London.. REŠITELJ LONDONA Nekega dne je Hollard /vedel, da Nemci v bližini Auffava nekaj gradijo. Preoblečen v misionarja in gradbenega delavca je prišel na gradbišče in ugotovil, da bo tam velikansko zaletišče — naravnost proti Londonu. Kasneje je takih zgradb našel ob Kanalu še GO. Po točnih Hollardovih podatkih so zavezniki med 15. decembrom 1343 in 31. marcem 1944 devet teh zgradb, ki so bile odstrel-ne baze za nemške rakete V 1 za napad na Anglijo, popolnoma uničili, 35 hudo poškodovali, 29 pa delno porušili. UJET IN REŠEN Michela Hollarda je po neki izdaji ujel gestapo. Po mučenju, kjer pa ni ničesar izdal o svoji organizaciji AGIR. so ga zaprli v koncentracijsko taborišče Neuen-gamme. Z neke ladje, ki so jo z jetniki vred Nemci zažgali in poslali na odprto morje, ga je rešil švedski Rdeči križ. 18. junija 1915 so mu v Farizu, kamor ga je pripeljalo letalo R, A. F., priredili slavnosten sprejem. Tam se je po dolgem času spet srečal z ženo in z otroki.