298. številka Ljubljana, v ponedeljek 31. decembra. XVI. leto, 1883 Uhaja vsak dan iTe«er, isimii nedelje in praznike, ter velja po poiti prejeman za avitr ijsk o-ogerike delale za vne leto lf> glđ., ca pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., m J.iden mesec 1 gld. 40 kr. — Za ujnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr, za jevlea meaoc 1 gld. 10 kr. Za poailjanje na dom račun.i ae pa 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor po&tnina znaša. Za oznanila plačuje ae od cetiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če bo dvakrat, in po 4 tr., če »«• trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se Izvole frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana bili .Gledališka stoli.a" 0 prarnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vat adruomtrativno utvari. - Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnji Ust v sredo 2. januvarja 1884. Vabilo na narod ki. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo ročbo, stare gospode naročnike pa, katerim poče koncem leta naročnina, prosimo, da jo o prani Času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" \ja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: . 13 gld. — kr. 6 „ 50 „ 3 „ 30 „ 1 , 10 „ i pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja Za vse leto........15 gld. * pol leta........8 n — : n četrt leta.......4 „ — „ jeden mesec.......I „ 40 Upravni&tvo ,,8lov. Jfarotla*', kr Izjava. i. Glede na to, da so slovenski poslanci zdanjo vlado, odkar je nastopila, v vseb zastopih zvesto iu lojalno podpirali ter brez ugovora glasovali za vse vladne predloge; glede na to, da so vse to storili, ker je vlada pri svojem nastopu narodno ravnopravnost proglasila za svoj program in so torej slovenski poslanci za trdno nadejali se, da bode vlada načela narodne ravnopravnosti dejansko izvršila nasproti vsem Slovencem; glede dalje na to, da vladnib namenov v tej smeri ni soditi samo po tem, kar vlada stori za Kranjsko, ampak tudi po tem, kakor ona postopa v drugih deželah, kjer se Slovenci še vedno brezuspešno potezajo za svoje narodne pravice in v tem jim usiljenom boji svoje moči troše—sebi, vsemu slovenskemu narodu in državi na škodo; — glede na vse to in zlasti z ozirom na poslednje zoseduuje kranjskega deželnega zbora, v katerem je slovenska vefcina s svojim zmernim postopanjem dejansko dokazala svojo pravičnost in sprav-Ijivost: klub slovenskih poslancev kranjskega dežel nega zbora za gotovo pričakuje, da bode visoka vlada resno in brez odloga izvršila narodno ravnopravnost za vse Slovence. IL Glede na to, da je vlada obljubila, svojo posebno skrb obračati v zboljšanje materijalnih razmer dežel in v povzdigo poljedelstva, obrtništva in trgovine; da je v tem oziru res že mnogo koristnega storila za vso državo, kakor tudi za posamične de žele, zlasti z gradnjo raznih železnic, zboljPanjem cest, uravnavanjem rek, pospeševanjem obrtniškega in poljedelskega pouka; — da se je pa v vseh teh ozirih za Kranjsko dosle" primeroma premalo storilo: klub slovenskih poslancev kranjskega dežel neti a zbora nujno prosi: visoka vlada naj se blago voljno ozira tudi na raznovrstne potrebe in opravičene želje dežele Kranjske. Klub slovenskih poslaueev kranjskega deželnega zbora. G ras se 11 i, dr. vitez Bleiweis. dr. Vošnjak I. M urnik, dr. Poklukar, K lun, prof. Fr Šuklje, dr. A.f Mosche, dr. Papež, dr. Makao Samec, Luka Svetec, Jožef vitez Schneid Treuenfeldski, BI. Mohar, Janko Kersnik, Edvard De v, Matej Lavrenčič, Primož Pakiž, dr. Jurij Šterbene, Otou Detela, dr. Dolenec, Luka Robič, V. Pfeifer, Karol Rudež. To izjavo je klub slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora poslal prevzviŠenemu gospodu kr. ministerskemu predsedniku, tistim svojim članom pa, ki so ob jednem državui poslanci, naložil, naj ustno visocemu ministerstvu podrobneje razlože" potrebe slovenskega naroda m kranjske dež-le. Vseb 23 slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora je podpisalo izjavo. To je dokaz, da ni nobenega razpora niti razkola mej njimi, nego da so v političnih načelih popolnem složni mej seboj m solidarni, in da se vsi verno drže starega narodnega programa, katerega dejansko uresničiti je vsem jednaka skrb, čeravno so v posameznih slučajih kedaj različnega mnenja. Zatorej klub slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora po pravici sme pričakovati, da bode slovensko in pošteno misleče nemško novinarstvo opustilo vse očitanje in hujskanje zoper klubove člane, pa skupuo s poslanci delalo za blagost slovenskega naroda in milo domoviue. Le v slogi je moč. V Ljubljani v 31. dan decembra 1883. Stalili eksekutivni komite klubu slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora. Na starega leta dan. x . Zopet je končano jedno leto in prišteto je dolgej vrsti prednikov, ki so /..tonili v preteklosti morje. Kako kratka in nepomenljiva je doba jednega leta, ako se primerja neskončno.-ti ! Kako malo prostora zavzemajo dogodki jednega leti« v hvetovnej zgodovini! In veuder je tudi tekom jednega leta človeštvo živelo in delovalo, vsak posaimčuik in celi narodi napenjali so svoje moči v mani ali bolj vzvišeno svrho in v prirojenem boji za obstanek skušali so utrjevati svoje postojanke. V občnej svetovnej zgodovini 1883. leto ne bode zavzunalo posebnega ali vsaj ne odličnega prostor*'. Zaznamovale ga neso krvave vojne, in elementarna pojava na lschij: in Krakatoi, ki sta sicer LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (Dalje.) Častiti čitatelj naj ne pričakuje od pisatelja tega lista, da bi mu navajal plačane te Časnikarje, ki pišejo po naročilu ministrovem v razne novine, ki ali ministerstva željam iu nameram pot gladijo mej občinstvom ter zagovarjajo njega sklepe in na redbe, ali pa odbijajo napade ministerstvu sovražuih novin. N k In ne puzna vseh teh tičev, pozna jih le voditelj, ki jih v najem jemlje. Pisatelj pozna le imena nekaterih voditeljev, ki so imeli opraviti ali imajo še opraviti s tem poslom. Jako spretna sta bila začetkom dr. Weil in zaplaninski (ultra-montanec — zlatega konja za dobro slovensko besedo!) Maver. Močno slovel je baron Maks Gagern, ki je deloval v ministerstvu zunanjih zadev ter je do leta 1865 vodil časopisje. Po odstopu Schmerhugovega ministerstva bila je skupna novinarska pisarna podrejena ministru grofu Mens-dorffu. Vodil jo je pa za malo časa ministerski svetovalec Fidler, pozneje pa poslanstveni svetnik Griiner, ki pa je kmulu zapustil svoje službo ter šel za generalnega konzula v Lipsko. Najbrže iz peresa tega Griinerja so v oktobru 1865 prijavile nekatere novine neko zanimljivo poročilo, ki čudovito znači prejšnje delovanje rečenega urada. „Za časni, a vender kaj delavni načelnik novinarske pisarne, dvorni svetovalec Griiner, je za cesarja pripravil „doklad" ali predlog, nasvetujoč, da imajo vsa ministerstva važne namere in naredbe, važne sklepe in dogodke, sploh vse važne stvari poročati novinarski pisarni, da bo ta lože in zmerom jednako navdihovala časopise ter jih z obilnejšimi dopisi obsipala. Ministerski zbor je že odobril ta predlog in za gotovo se je nadejati tudi cesarjevega potrdila. Tako bode navdihnjeno časopisje zopet zadobilo nekdanjo veljavo; to je bilo po pravici izgubilo, ker je za časa ministra Schmerlinga po gostem dogodbe napak zavijalo in tudi vsled nav ku/ii"-ti v ministerstvu pogostem celo nasprotujoča se poročila razširjalo; v naj nove; še j dobi pa celo poznalo ni vsakdanjih dogodkov." Tako je novinarska pisarna branila padlega Schmerlinga, prejšnjega svojega načelnika, le da je Griinerja proslavljala. To naj si čitatelj vsekakor zapomni, ziipazil pa je gotovo tudi, da je novinarska pisarna Dunajska z rečetiimi besedami obsodila vsaj prednje svojo delovanje. V marci leta 1806 se je novinarska pisarna zopet pre-strojila ter zopet postala poseoni oddelek ministerstva upravnega področja. Narelnik jej je bil ministerski svetnik Hell. S tem sta delovala ministerski tajnik F alke in dvorna svetovalca Lacken-bacher in Weiss vou Stark en feIs. Malo pozneje jej je bil F alke vodidelj, od leta 1873 pa dvorni svetnik E r h. Ministerstvo zunanjih zadev je je imelo in ima še posebni oddelek za časopisje, katero baje le voli baron de P o n t. Ako že načelnikov „n o v i n a r s k e ga urada" (morebiti je ta beseda primernejša od pobrali na tisoče človeških žrtev, smatrati smemo le kot opomin, da smo podredjem neukrotljivim silam prirode. Nadaljevalo se je v Evropi odo diplomatičuo krtovo delovanje starega a ie neumornega Bismarcka, kateri v opravičeuej skrbi za obstanek z ne baš nravnimi sredstvi poveli-čano Nemčijo, pripravlja za neizogibni slučaj zo-petne uemško-fraueoske in morda rusko-nemške vojne veliko alijaneo proti tema dvema Nemštvu najbolj nevarnima državama. Z ito smo videli tekom leta romati srbskega in rumuuske^a kralja in celo bolgarskega kneza v Berolin; prišel je na nemška tla Španjski kralj, kateremu je pohod vrnil sam nemški eesarjević. A ne dovolj temu je cesarjevič po španjskem potovanji podal se v Italijo, in se na občno začudenje poklonil papežu, gotovo z namenom, da umiri verski čut nemških katoličanov. Francija je vsaj na videz omrežena od vseh stranij iu sploh za ofenzivo [»roti Nemčiji s ima za-se preslaba, sicer pa tako silno oborožena, da bi v defenzivi se gotovo uspešno branila. Zaradi tega si bode celo Bisinarck dobro premislil, predno bo iskal povoda do nove vojne s Francosko, zlasti, ker so vse v mirovnem času sklenjene alijance negotove in ker odločilni trenutek marsikaj predrugači, kar so ikali iu ugibali diplomatje pri zelenej mizi. V Moskvi se je letos z nečuvenim sijajem vršilo kronanje cesarja Aleksandra III. Po groznem umoru nesrečnega očeta v 13. dan marca 1881. je prestolonaslednik več nego leto dnij čakal, predno so jej že toliko dovolili, da jim skoraj nič več ne preostaje. Mej avstrijskimi Slovani smejo Poljaki res biti zadovoljni. Njihov jezik ima popolno veljavo od najnižjega do najvišjega urada, od najnižjega do najvišjega uČilišča, poleg tega se dolge železniške proge zidajo na državne stroške v njih deželi. Tudi Čehi se radujejo, da imajo zdaj češko univerzo, prav ponašati pa se smejo, da so si postavili monu-mentnluo poslopje, Češko gledališče v Pragi, katero pričuje o žrtvoljubnosti češkega naroda. In če se ozremo po slovenskih pokrajinah, imamo tudi mi Slovenci nekaj veselih dogodljajev zaznamovati, kateri po našem mnenji presegajo neprijetne, tako da smemo narodno bilanco leta 1883. vsaj deloma imenovati ugodno. Pri slavljenji šest-stoletnice seje povsod pokazala probujena narodna zavest, in presvetli cesar je imel povsod, kjer je stopil mej Slovence, priliko se prepričati o ne omejenej udanosti in ljubezni slovenskega naroda do milega vladarja in prestavne cesarske hiše, pa tudi o ljubezni tega naroda do svojega jezika m svojega narodnega svojstva. Na Kranjskem se je letos podrla poslednja trdnjava nemškutarstva, to je deželni zbor, pa ne vsled kacega vladnega pritiska, ampak ker je do tekla njegova postavna doba. Razpust v poslednjem trenutku je bil tedaj le bolj formalen, ker bi se sicer volitve ne mogle o pravem Času vršiti pred cesarjevim prihodom, a stari zbor bi tiste dni ne sme! več zborovati, ker bi že bil brez mandata, si je v Moskvi belokamenoj, v starodavnem K remiji t ^ - . . ... . , . , . , . , , . ' " J Deželni zbor kranjski dobil ie ktos spet svojo na- dvignil na muziljeuo glavo krono samodržcev ru- „ * _ ... . , . , , , x . . * ° rodno večino, katere, upamo, da nikdar več ne bode skega carstva. V tem Času se je povrnil vsaj I. u.„.a„:i * zapiavu. na videz mir v državo in decimirani nihilisti prene-j Menj 8reeni g0 štajeraki Siove„ci, ki se hali so biti neupogljivo strašilo. V notranjej upravi morajo z yaemi .)0stavnimj sredstvi boriti z& HV0J0 pet narodnjakov, v nekaterih okrajih pa so le vsled labonakega pritiska tačas še narodnjaki v manjšini ostali. Vsekako Istra, Će prav tužna, za Slovane še ni izgubljena, ravno teko ne Trst, kjer narodna društva s lepim uspehom delajo. Še celo na Koroškem pojavljajo se zdaj pa zdaj tu in tam iskrice narodne zavesti, pogreša se le posvetna narodna intel genca, da bi stala na čelu narodnemu gibanju. Dogodki doteklega leta na Štajerskem, kakor na Primorskem in Koroškem nalagajo nam, da moramo v bodoče bolj skrbno čuvati te na4e skrajne trdnjave; opominjajo nas, da ne smemo nasprotnikom pustiti niti jedne pedi zemlje, niti jedne slovenske duše, ti dogodki nas pa ob jednem tudi karajo, da smo doslej bili premalomarni, preveč ne^krbni. Konečno nam je še dolžnost, da se spominjamo onih narodnih mož, katere nam je tekom leta vzela smrt iz naše srede. Zlasti štajerske Slovence je hudo zadela izguba dr. Kočevarja v Celji in Miho Hermanna. Ocenili smo v našem listu, kolikor skromni prostor dopušča, ojijine zasluge, a želeti bi bilo, da bi Mohorjevo društvo objavilo obširneje životopise. Slovenski narod jima bode ohranil hvaležen spomin, in če nesta doživela popolne zmage svojih idej, lehko sta z mirno vestjo zatisnila oči, kajti ostala sta do poslednjega trenutka čista, neupogljiva, zares uzorna značaja. Naj njijin vzgledi vzbuja v Slovencih dosti posnemalcev in potem se nam ni bati — tujčeve pete. S to srčno željo jemljemo slovo od starega leta in kličemo novemu : Da si nam dobro došlo in bi nam srečno bilo I se na Ruskem ničesar ni spremenilo, toda velikan- , . , ■ 1 ■ narodnost, a dasi ska država se vidno razvija, domača industrija raste v čudovitih razmerah; trgovina se vedno bolj širi v sosednjo Azijo in deloma tudi v Evropo, ter kaže silovito energijo in imcijhtivo slovanskega duha. Mej političnimi strankami je zdaj najuplivnejša staro-ruska. Predrzno bi bilo soditi, bodi li ta stranka po pravem potu in ali bi morda ne kazalo tudi v Rusiji, po vzgledu zapadne Evrope, dati narodu nekako omejeno pravico sodelavanja pri zakonodajstvu. Prepuščati moramo razsodbo o tacem preustroji države ruskim patri jotom ter se smemo zanašati, da po svojih poslancih podpirajo j vlado, ne najdejo one protipodpore, katera bi se jim morala davati že v vladnem interesu. Tem bolj se mora pohvaliti nj>h neumorno delovanje na politič-j nem in materi jalne m polji. „Slovensko društvo" se odlikuje mej vsemi jedoacimi društvi po svojej živahnosti in odločnosti. Sklicalo je tekom leta štiri večje shode in sklenilo jako važne resolucije in prošnje do vlade in državnega zbora. Tudi narodni denarni zavodi, hranilno-posojilne zadruge so se za štiri pomnožile, tako da jih je že deset na Slovenskem Staje rji. Poleg teh pa spodnje štajersko imajo gotovo uajpoštenejšo voljo poveličati in osre- L^j^j^ društvo v Šent Jurji, hmeljarsko društvo čiti svoj narod, katerega naravo oni najbolj poznajo, kateri pa je nam, ki smo vzrastli v zapadno-evrop-skib nazorih, deloma zagonetka. Kako so se notranje razmere v Avstriji v tem letu razvijale ali uprav ost »le nespremenjene, nam je vsem znano. Več ko štiri leta je že Taafle-jeva vlada na krmilu, v koliko pa se je pod njo avtonomistična stranka, sedanja veČina državnega zbora, ukrepila, pokazale bodo nove volitve, katere se utegnejo vršiti že v prihodnjem letu. Da bi le ne prinesle večini kakega iznenađenja in da bi se premala energija vlade ne maščevala nad onimi, ki v Zavci in kmetijske poddružuice marljivo pospešujejo umno kmetijstvo. Goriški Slovenci so nns letos iznenadili z izredno disciplino pri volitvah za deželni zbor. Doslej smo dostikrat imeli povod pritožbam zarad premalo stroge discipline na Goriškem, a letos so slovenski volilci kot jeden mož stali za narodne kandidate. Slava jim 1 Nerušljiva narodna sloga in dosledna delavnost jim je porok boljše prihodnosti. Tudi v Istri se je vkljub čudnim nazorom Tržaških vladnih krogov narodna zavest tako probudila, da je pri deželuo-zborskih volitvah zmagalo prejšnje) pisatelj ne more natančno naznaniti, tem menj more naznaniti razne najetnike, ki so zadnjih 25 let v Avstriji javno mnenje delali in pačili in sploh motili. Kdor koli krene z ravne ceste v stran, prej ali poslej, bolj ali manj zaide. Tako se godi povsodi najetim pisateljem novinarskega urada. Uzvišen je poklic pravega pisatelja. Pravi pisatelj pa ni oni, ki mnogo ali spretno in uglajeno piše, ter na vse strani svoje misli razvija; pravi pisatelj je le oni, ki pisatelj nje, ker ga srce k pisateljevanju Bili, ki je vestno seznanil se z gradivom, s predmetom, katerega ima obravnavati, ki piše, kot zahteva njegov predmet, ki piše, kot mu veleva srce, ki piše po svojem čistem prepričanji. Ne da se tajiti, da je imel in še ima novinarski urad mnogo kaj spretnih in zelo nadarjenih pisateljev, Časopis-cev. Pri raznih spretno osnovanih in dovršenih člankih (sestavkih in razpravah) občudujemo njih nadarjenost. A vse njih delovanje se nikakor ne strinja z bistvom pravega pisateljstva. Kdor ne pisatelji iz poklica, ampak pisari po zapovedi,, po danem mn navodu zoper svoje prepričanje, ta je slepar. Tak pisun, naj bode še bolj spreten in zveden, ni samo-stalen pisatelj, ampak le orodje je v tuji roki, ni javni besednik (kot bi po svojej spretnosti lahko bil), ampak hlapčuje drugim. Po danem mu ukazu, po migljaji mora kako reč sedaj hvaliti, sedaj jo karati in grditi, sedaj jo svetu razpenjati, sedaj zakrivati, sedaj na široko in debelo o njej ropotati, sedaj pa o njej popolnem molčati, s kratka znati mora občinstvo mamiti z molčanjem in kričanjem, z besedami in njih pomeni. Takega pisuna prešine neki hlapčevski duh, da prestopa spodobne mejo celo takrat, kedar zagovarja kako dobro stvar. Jednako tudi ravna, da bi se drugim prikupil, da bi si na klonil nekaj posebnega dobička, če se že spretni pisatelji s tem plačanim delovanjem tako popačijo kaj bi pač pričakovali od črede onib pisačev, ki brez vseh spretnostij. brez vsega poklica za pičlo plačilo kar naravnost radi lažejo in bedarije izmišljajo, da si le utešijo kruleči želodec. Kdo bi po tem po vpraševal Še po njihovih imenih! (Dalje prih Politični razgled. Mofraiije dežele. V Ljubljani 31. decembra. Kako znajo nemški liberalci biti pravični Slovanom pokazali bo zopet pretekli petek pri seji Pražke kupčijske zbornice, v katerej imajo večino Na dnevnem redu je bilo posvetovanje z:«stran razpisa tajniške službe. Poročevalec Tempskv je predlagal, da se opusti pri razpisu pogoj znanja obeh deželnih jezikov, ter se samo daje prednost tem, ki so zmožni obeh deželnih jezikov pri sicer jednakej kvalifikaciji. Čeh Bon d v ie predlagal, naj se brez razpisa nastavi dr. Haas, ki je zmožen nemščine in eeščine, in ju dalj časa zbornični koncipi-jent. Ta predlog je nemška večina zavrgla. Na to je dr. Gregr predlagal, da se mora staviti pri razpisu pogoj znanja obeh deželnih jezikov, ker je Praga središče celotnega češkega okrožja. Če pa se zavrže njegov predlog, bodo Čehi prisiljeni obrniti se na vlado, da ona upelje tu jeduakopravnost ter zbornico prisilili, da bode morala vse v obeh jezikih poročati in objavljati. Zanimljivo je pri tem posvetovanji to, da je predsednika, ko je nazadnje začel nekaj nemško poročati, dr. Gregr opomnil, da mora tudi v češčini, vladni zastopnik pa je potegnil z Nemci češ, da je samo dovoljeno, pa ne zapovedano poročati v obeh jezikih. Res lepa jedna-sopravnost pod Taaffejevo vlado! — „Pokrokuu se brzojavlja z Dunaja, da je dr. Miroslav Tyrš imenovan izrednim profesorjem modroslovne fakultete češkega vseučilišča v Pragi. V petek bil je v hrvatskem saboru na dnevnem redu predlog V o j novica o prelomljenji ustave. Debata je bila jako burna, ni manjkalo hudih napadov na magjarsko vlado in njene privržence. Pri glasovanji po imenih dala se je pa prednost indimnitetnej predlogi. — Narodna stranka je sklenila 28. t. m. verificirati krajiške poslance, ravno tako tudi Mihalovičeva skupina. — Srbski klub sije postavil za svoj program, pospeševati razvoj srbskega naroda na Hrvatskem in v Slavoniji, braniti narodno avtonomijo in podpirati srbske šole in je izjavil, da stoji na temelji ogrsko-brvatske nagodbe. V soboto predlagal je baron Živkovič, da naj bi se poročilo verifikacij skega odseka popravilo in potem krajiške volitve en bloc odobrile; opozicija mu je besedo večkrat prestrigla. Medaković želi, da bi krajiške volitve sami krajiški poslanci verificirali. Na to se prečita izjava krajiških poslancev, s katero se pravno zavarujejo proti postavam, pri katerih Granica ni sodelovala. Debata o verifikaciji se je v soboto končala, zagovor predlagatelja in poročevalca pa se je odložil *... nedeljo, tako tudi glasovanje. Koncem seje intet pelo val je Pisačič, zakaj se službe sekcijskih načelnikov in drugih političnih uradnikov neso še namestile. I v i č interpe-luje o magjarskem upravnem jeziku na hrvatskih železnicah in o magjarBkej zastavi na hrvatskih par-nikih. Pri konečni obravnavi zaradi oskrunenja dvojezičnih grbov bilo je izmej osem zatožencev pet oproščenih, trije pa izročeni redarstvenemu oblastvu v kaznovanje. To milo ravuanje napravilo je jako et dva s pooblastili Vfice Šriberjeve. Nemškutarček imel je pooblastilo od septembra, g. Veršec pa od 16. decembra t 1. Stibeneg izjavi : saj smo že sklenili, da veljajo sta-reja pooblastila, vladni komisar terja za vsak slučaj posebni sklep, kar pa komisiji ne dela nikake preglavice. Stibeneg pravi: .einverstanden", drugi prikimajo, ,also einstimmig". Veršec energično prote-stuje proti takemu postopanju in omeni, da je v njegovem pooblastilu Mica Šriber odločno preklicala prejšnje; vladni komisar g. Felicetti se o tem prepriča in naznani prvi svoj protest, kar je potem de v 21 jednakih slučajih ponovil. Doktorand g. Vrečko pripelje posestnico, katera je dala njemu pooblastilo, osobno pred volilno komisijo, in vrla mati slovesno prekliče pooblastilo, s katerim je volil nemškutarček. Ile, zakaj pa tukaj ne kričite o „Ge-waltaktuu, kakor ste kričali o volitvah v Brnu ? — Taka je nemčurska poštenost in doslednost. Iz PostoJIne 28. decembra. [Izv. dop.j Vsakemu je znana naša sloveča jama in gotovo moramo biti ponosni na naš naravni čudež, posebno, ker nam le-ta v novejšem času jako lepe dohodke donaša, tako, da se naša tržna občina, kar se tiče materijalnega stanja, zamore če ne prva, vsaj jedna pivih imenovati. Ne bom razlagal pravic Postoj i u-skega trga do jame, rečem le, da so le-te naravne, pa da je kljubu temu tukaj že od leta 1829 vsled najvišjega sklepa oskrbništvo, obstoječe iz občinskega gospodarskega odbora pa iz tukajšnjega čislanega gospoda c. kr. okr. glavaija, pa nekaterih druzih gospodov politične oblastnije. Le-to oskrbništvo ima skrbeti za olepšavo jame in povzdigo prometa; jamski" zaklad ima blizu 40.000 gld. premoženja naloženega v vrednostih. Kako je to oskrbništvo, ni moj namen govoriti, obrnem pa se v imenu večine pravih Postojiuskih trzanov, katerim je blagor Po-stojinskega trga na srcu, odločno proti nekej notici v „Laib. Ztg." št. 286 od 14. t. m. [V tej številki omenjenega lista je izrečeno, da se je osnovalo diu-tvo, katero se je ponudilo, da prevzame Po-stojinsko jamo za več let v najem. Reče se nadalje, da ima društvo zadosti kapitala in pripomočkov in slednjič se še celo trdi, da je predsednik oskrbništva, visokočislani g. glavar, s tem predlogom popolnem zadovoljen. Mi zamoremo to le odločno zavrniti, to so fraze in humbug, s katerimi se hoče na me rod aj ne ljudi za odločitev te zadeve uplivati. Imamo tukaj dva tujca, Švicarja, katera sta se ugnezdila v našem lepem trgu, sezidala velik in po svojej draginji znameniti hotel, katera sta na stotine tujcev od Postojine odvrnila vsled prevelike draginje. Le tema gospodoma, katera sta tudi v gori omenjenem društvu, gre jako trda in jama je Še jedini in zadnji klin, kateri bi ju obdržal propadu. Po mnenji teh pospodov naj bi pot v jamo peljal čez „grand hotel pensionP d' Adelsberg". Fraza: „Hebung des Fremdeuverkehresu je le formalna, za katero se pa skriva zgolj dobičkarija in popolno izmolzenje jame ter trga Postojinskega. V tem vi-težkem (V) podjetji jih pa, razume se samo ob sebi, gosp. dr. Deu zelo podpira. Od kod pa pride notica v nLa:b. Ztg.", odgovorimo prav lahko: od g. Proglerja, od druzega ni mogoče, kajti le-ta je bil 13. t. m. v Ljubljani. Društvo ima dovolj kapitala, pravi nadalje omenjena notica. Kaj pa jama Postojinaka, nema dovelj kapitala, da zamore oskrbništvo potrebno ukreniti V Ali se ni od tega Časa, kar obstoji oskrbništvo jame, čez 30.000 gold. za olepšavo jame itd. izdalo, pri vsem tem pa še blizu 40 000 gld. premoženja ostalo? Trdi se, da je visokočislani gospod c. kr. okr. glavar za to podjetje vnet, mi pa le to rečemo, da gospoda glavarja dobro pozuamo in da mu že toliko previdnosti pripisujemo, da sam sebi ne bode nezaupnice dajal s tem, da bi podpiral, da bi jama v druge roke prišla. Kar se pa tiče povzdige prometa tujcev, so pa pač ti gospodje sami krivi; storilo bi se lehko dosti in ravno g. dr. Deu bi se pri občini, zdaj ko ima le-ta toliko dohodkov, dosti skazal, toda — treba je več gibčnosti. Kouečno naj še omenim, ko bi prišla jama v roke tega društva, zna Postojinski trg švicarska naselbina postati, kajti vsi tisti Postojinci, katerih nekateri se jedino le od jame žive, bi prišli ob Blužbo in nastavljeni bi bili Švicarji. Jama ne bi bila v tako lepem varstvu, kakor je zdaj in, četudi društvo za poškodovanje jame in druge odgovornosti kavcijo uloži, vender se nastale škode nikoli ne morejo povrniti. In slednjič, razen monopola, kateri bi nastal, imela bi občina morebiti, pa ne gotovo, začasni večji dohodek, po preteku najema pa gotovo izgubo. Ostanimo torej pri starem in trkajmo tam, kjer je na mestu; da pa pri tem ostane, potrudili se ho-demo gotovo, kajti protestirali bodemo do najvišje stopinje proti nameravanemu monopolu. O tej važnej stvari znamo še par besed iz pregovoriti. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je občini Razvanjski 200 gld. za dozidanje šolskega poslopja. — (G. prof. Erjavca Mineralogijo) potrdilo je ministerstvo kot učno knjigo za nižje razrede srednjih šol. Začetkom prihodnjega šolskega semestra poučevalo se bode že po tej knjigi. — (Odvetniška zbornica kranjska) imela je včeraj sejo, pri katerej so bili voljeni naslednji gg.: Predsednikom dr.Fr. Supantschitsch, podpredsednikom dr. Alfonz M osebe; odboru'ki: dr. Anton Pfefferer, dr. Josip Sajovic, dr. J. S up pa n, dr. Valentin Zar ni k. Namestnikoma: dr. Fran Munda, dr. Fran Papež. V disciplinarni sovet: Predsednikom dr. Fran Supantschitsch; disciplinarnimi svetniki: dr. Jan. Mencinger, dr. Fran Munda, dr. Anton Pfefferer, dr. Valentin Stempihar, dr. Josip Suppan, dr. Valentin Zarnik. Namestniki: dr. Ivi nuni Deu, dr. Fran Papež, dr. Ivan Pitamic, dr. Josip Rozina. Zbornično odvetništvo: dr. Robert pl. Schrev in kot njegov namestnik dr. Karol Ahačič. — (Okrajni z a stop vGornjemgrsdu) sklenil je peticijo na vlado, da se uved6 ženitne licence in da se izda jezikovna naredba. — (Jour fixe) Sokolov bode v soboto 5. prosenca 1. 1884. — O programu iu podrobnostih tega zabavnega večera poročalo se bo prihodnjič. — (Potres,) srednje mo'au, čutili smo v Ljubljani danes zjutraj ob 2. uri 37 minut. — (Limauice) nastavljajo mladi dečaki pod Tivoli in love naše drobne frce pevke. Opozarjamo dotične mladiče, kakor tudi njih stariše in skrbnike, da v bodoče to opuste, sicer se jim je nadejati zlih nasledkov. — (Ničnostna obravnava) bode pri kasacijskem sodišči na Dunnji v 18. dan januvar;a 1884. Obravnava se o ničnostni pr.tožbi urednika ^Sloveuskega Gospodarja". — (Telegrafna vods t v a) v Trstu, Zadru Brnu, Pragi ;n Lvovu In c. kr. brzojavne glavne in okrajne blagajnice na Dunaji v L nci, Grudci, Ino-rao-tu, Trstu, Zadru, Brnu, Pragi, Lvovu iu Čnio-vicah prestanejo z današnjim dnem in se njih poslovanje izroči c. kr. poštnim ravnateljstvom, o'iromst blagajnicam poštnih ravnateljstev. — (Narodna čitalnica v Črnonilji) priredi dne 1. januvaija 1884 zabavo. Spored: 1. „Večerna", čveterospcv. 2. „Najlep^i dan", deklamacija. 3. „Gluh mora biti", burka v 1 dejanji. 4. Velika loterija. 5. „Strunam", čveterospev. 6. Komični prizor. 7. Ples. Začetek ob 7. uri zvečer. K udeležbi uljudno vabi odbor. — (Razpisano je mesto) deželnega živino-zdravnika pri c. kr. deželnej vladi v Ljubljani. Prošnje do 25. januvarja 1884 na c. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Ormož 29. decembra. Sijajno obiskovani občili zbor „Sloge" je v navzočnosti vladnega komisarja Premersteina namesto pokojnega Hermanna navdušeno proglasil za kandidata Božidara Raiča. v Dunaj 81. decembra. V farnej cerkvi v okraji Favoriten bila je včeraj zvečer proti misijonskemu pridigarju redemptoiristu Hammerlu mej njegovo pridigo demonstracija. Žvižganje, sikanje in lučanje kamenja v prižnico, prouzročilo je paničen strah mej tritisoč navzočnimi. Krivi krik, da gori, pomnožil je še ta strah. Sedem osob je v gnječi ranjenih, policija je zaprla dva delalca, ki sta metala kamenje. Več osob bode še dejanih v zapor. Kajiro 31. decembra. Posadka v Gezi-reh odbila je 28. t. m. napad usta j ni ko v, kateri so imeli velike izgube. Tujci: dne 30. decembra. Pri Nlouu: plem. Gutrath z Dunaja, iz Kranja. rri .vs»li«; J: Konig z Dunaja. Globoćnik >ieteoroIotfićfio poročilo. ca 9» Oas opazovanja Stanje barometra v mm. Teui-pt' rataru Vetrovi Nebo Mo-krina v i r i.n. o 9 30 4°/0 državne srećke iz 1. 1854 2.r>0 gld. 121 &0 Državne ■ručke iz i. i->64. 100 gld. 167 — 4n/, avHfr. zlata r»" ta dat kx prosta. 98 85 120 p 85 41l n 1» w - . „ .... 88 70 „ papirna renta f)°/0 .... 85 » 80 5°/0 štajerske zemljišč. oo\ez. oblig. . . 104 — Duuava reg. srečke 5n/0 . . 100 gld. 115 p — Zt-tnlj. obr. avstr. 4'/," „ zlati zast. listi . 119 n 25 1'rior. oblig. Elizahetine zapad, železnice 103 f. 40 Prnr, oblig. Ferdinandove sev. železnice 104 n 75 100 gld. 173 ■ — Rudolfove srečke .... 10 n 19 75 Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ 110 * — Trauumvav-društ \i-lj- 170 % d. a. v. 21H - 2a ki Prijateljem in znancem vošči ^3TOQ;XXO novo lotP rodbina Mosche. (814) zabilo na naročbo. Z novim letom nastopi aabavno sstoeullji-v in smljl-r list, izhajajoč 2 krat na mesec, svoj H. tečaj, Razen kratkih no-vestij in raznovrstnega »abavnefira in satiričnega gradiva prinašal bode tudi, kakor preteklo leto, lične podobe. Tudi „SKRAT" je nezavisen list, kajti zaviseB jo jedi-o od dobrega humorja in od naklonjenosti svojih naročnikov do katerih se obrača s prošnjo, da ga tudi v prhanjem 'letu s sodelovanjem in naročbo podpirajo, da bode v^stranski ustrezal prevzetej nalogi. Cena za vse leto » Bjld., za pol leta I Kid. RO za četrt leta ho kr. Posamezne številke po 15 kr. "* Uredništvo In upravništvo „ŠKRATA" v Ljubljani. „Narodna Tiskarna". lOOO litrov izvrstnega žganja, pravega tropinca prodaja po nizkej ceni (776—10) Fran Bratina, posestnik iz Ustja pri Ajdovščini. Kakovost in cena žganja se pošilja na zahtevanje franko. Knjigovodja, ki je slovenščine in nemščine v besedi in pisavi popolnem zmožen, v trgovinskih zadevah zveden in zanesljiv, vzprejme se s povoljnimi pogoji v jedncj fabriki na Kranjskem. Prosilci, ki znajo tudi francoščino ali pa italijanščino, imajo prednost. Dopisi z naslovom Knjigovodja." naj se oddajo upravništvu „Slovenskoga Naroda". (809—2) 3000 2 (788-d) ir ostankov preprog ~m* (po 10—12 metrov) pošilja po poštnem povzetji — ostanek po 3 gld. HO kr. Ij. Slorcll, tovarni k v Krnu. j)Sf~ Ako bi se blago ne dopadalo, se more zameniti. Karol Gall6-tova rodovina | vo.se i po tem potu vsem prijateljem in znancem srečno novo leto! L i. b Bistra, v 31. dan decembra 1883. 810) & Priznano nepokvarjen1*, izvrstne voščene sveče i/.delujejo (652-14) P. & R. Seemann v Ljubljani. l/.datelj io odgovorni urec'nik Makao Armič. r Marij inceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v žel od d, in nepresežno zoper nealaat do jedi, slabi želodeo, ■mrdofto sapo, napihne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v telodol, zgago, da se ne nareja pesek in pieno in ilez, /opor zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz Isiodoa), zoper krč v telodol, preobloienje že-lodoa z Jedjo ali pijačo, črve, »oper bolezni na vranici, jetrah in Koper zlato iilo. (i Iii vini »!«>•»"** : Lekar Hradj, Kremsier, Moravsko, ■ledna nklenica B navodilom, kako se ndii, Btane gmT~ •*» «v*. -^ms Prave ima eavzsa-o: V L j u b liani: lekarna (i alt rio 1 Picooli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem tr^ru. V Novem mestu: leknina Dom. Kizzoli; lekarna Josip Nergmann. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. de (i i r on col i. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Cel j i: lekar J. Kupfersohroied. V K r m n j: lekar Drag Savnik. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. B oble k. V Sežani: lekar Pb. RitBchel VGrnomlji: lekar Ivan Blaže k. V Škofje j Loki: lekar Knrol F« bitni, Iffp i VctrluCV! Kei •<• x tatin uj fanu naš izdelek posiiemlj«* in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v BgorsJ niivedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta zriameiija: Prave Mariiiiiceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropt. n — Dmdy & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu B% rabo in na zavitku, na katerem je podoba Matijinceliake matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno v»rntv«»no riiaiiM'ii|e iu zavoj mora biti zapečaten z našim vHralveului »namenjeni. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-uiajo teh znako'' istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci In prodajalci. (148—ližOj I Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne: