i i \Legisa" | 2023/12/25 | 10:03 | page 118 | #1 i i i i i i Nove knjige Kit Yates, How to Expect the Unexpected, The Science of Making Pre- dictions and the Art of Knowing When Not To, Quercus Editions, London 2023, 434 strani Matematik Kit Yates je avtor odli cne knjige The Maths of Life and Death, Why Maths Is (Almost) Everything, ki jo imamo zdaj tudi v slovenskem prevodu: Matematika med zivljenjem in smrtjo . Tu predstavljamo njegovo obse zno drugo knji zno delo. Avtor pravi, da je iz slo z zakasnitvijo zaradi dela v svetovalnem telesu med zadnjo pandemijo. Knjiga obravnava napovedovanje: uspehe, neuspehe, probleme. Vsebuje ogromno zanimivih zgodb. Namenjena je sir si publiki, zato ne vsebuje formul. Je prijetno branje. Veliko poudarka je na sibkih straneh clove skega razmi sljanja. I s cemo vzorce, kjer jih ni, tudi zato, ker imamo napa cno predstavo o slu cajnih vzorcih. Na se slabosti izkori s cajo razni vede zevalci in »vidci«. Yates podrobno raz clenjuje njihove trike. Vede zevalci, klicatelji duhov preminulih itd. radi delajo komplimente in pohvalijo »izredne sposobnosti« klienta. Ta potem la zje spregleda napa cne napovedi. Uporabnik na Twitterju, skrit za psevdonimom, je leta 2014 povzel stiri napovedi o kon cani nalni nogometni tekmi med Nem cijo in Argentino, ki jih je naredil dan pred tekmo in so se izkazale kot to cne: »Izid bo 1:0. Nemci bodo zmagali v podalj sku. Gol bo v drugi polovici podalj ska. Strelec bo Gotze.« K povzetku je dodal cuden stavek: »Doka zi, da je FIFA skorumpirana. « Profesor Yates sam je naredil nekaj podobnega: izbral je pet dogodkov 118 Obzornik mat. fiz.70 (2023) 3 i i \Legisa" | 2023/12/25 | 10:03 | page 119 | #2 i i i i i i How to Expect the Unexpected, The Science of Making Predictions and the Art of Knowing When Not To z binarnim izidom: zmaga/poraz ( sport, volitve . . . ). Stavil je po 10 funtov na vseh 32 mo znih izidov. Na svojem malo obiskanem YouTube kanalu je objavil 32 videov in na njih vsaki c pokazal 5 razli cnih izborov stavnih listkov. Po vsaki tekmi je takoj izbrisal neustrezne posnetke. Na Twitterju se je na koncu pohvalil kot nezmotljivi napovedovalec, s povezavo na edini preostali posnetek in u zil nekaj (nezaslu zene?) slave. Prej omenjenega jasnovidnega nogometnega strokovnjaka in preganjalca korupcije pa je razkrinkal uporabnik, ki je shranil posnetke zaslona z njego- vimi napa cnimi napovedmi. Upravljavci nan cnih skladov sestavijo mno zico novih skladov { kombi- nacij, ki jih ne ogla sujejo in v katere vlo zijo nekaj malega lastnega denarja. Po nekaj letih neuspe sne sklade potihem likvidirajo in se pohvalijo z rezul- tati uspe snih kombinacij. Ne znamo napovedovati potresov. Na danem podro cju in v danem ca- sovnem intervalu pa kar dobro velja zakon, da je v danem casovnem obdobju pribli zno N = 10 A bM potresov magnitude vsaj M. Na potresno aktivnih podro cjih je b pribli zno 1. Tam je pribli zno 10-krat toliko potresov magni- tude M kot potresov magnitude M + 1 in stokrat toliko kot potresov magnitude M +2 . . . Na podlagi zgodovinskih podatkov lahko tudi pred- vidimo, kako trdne stavbe moramo graditi, da zagotovimo osnovno varnost. Nagnjeni smo k temu, da ob nara s canju predvidevamo linearno odvi- snost. Pri zadnji epidemiji se je to izkazalo kot usodna napaka. Razdelek Izrojene spodbude v poglavju Lovljenje bumerangov razlaga, kako je vlada ZDA v letih od 1869 nancirala gradnjo zeleznice cez celino. Naro cilo sta dobili dve podjetji. Eno je gradilo z zahodnega konca, drugo z vzhodnega. Pla cani sta bili po milji polo zenih tirov. Tako se je podjetjema bolj spla calo izbirati dalj se in la zje variante proge. Prav tako je podjetje, ki je gradilo hitreje, odvzelo delo drugemu. To je spodbujalo hitro in malo- marno gradnjo. Na koncu je to pomenilo stevilne popravke in velike dodatne stro ske za gradnjo kraj sih povezav. Poglavje Izogibanje sne zenim kepam opisuje u cinek po hribu vale ce se sne zene kepe. Oglejmo si primer. Vi sanje temperature pomeni taljenje ledenega pokrova na polih. Namesto slepe ce bele povr sine, ki odbija svetlobo in toploto, imamo zdaj temno morje, ki absorbira skoraj vso son cno toploto in tako se pospe si taljenje. To je primer pozitivne povratne zanke. V casih imamo tudi negativno povratno zanko, ki uravnovesi dogajanje. Obzornik mat. fiz.70 (2023) 3 119 i i \Legisa" | 2023/12/25 | 10:03 | page 120 | #3 i i i i i i Nove knjige Tragedija gmajne pomeni uni cenje skupne dobrine zaradi pretiranega iz- kori s canja. Morje pri Novi Funlandiji je bilo stoletja na videz neiz crpen vir trsk. (Polenovka ali bakalar je posu sena trska.) Ulov je nenehno nara s cal in je leta 1968 dosegel rekordnih 810 tiso c ton. K temu je treba pri steti ogro- mno koli cino ulovljenih drugih manj za zelenih ali neza zelenih, a za ekosistem pomembnih rib. Veliko ulova je bilo narejenega s ko carjenjem , vle cenjem obte zene mre ze po morskem dnu. Tako so polovili tudi rake, mehku zce in pustili za sabo na tleh razdejanje. Pet let kasneje je ulov padel na pol. Kanadska vlada je nato pod pritiskom lastnih ribi cev omejila dostop tujcem v pasu do 200 milj od obale. Znanstveniki so rotili vlado, naj uveljavi nizke kvote ulova, da si bodo trske opomogle. Namesto tega so kanadski ribi ci dobili subvencije za gradnjo ogromnih ladij. Leta 1991 je bilo ujetih le se 130 tiso c ton. Za naslednje leto je bila dolo cena kvota 180 tiso c ton! A ulova ni bilo, ker je pri slo do propada populacije trsk. Se isto poletje (1992) so morali sprejeti dveletni moratorij na lov trsk. (Yates napa cno navaja kot za cetek kolapsa leto 1994.) Stevilo trsk so ocenili na en odstotek tistega pred tridesetimi leti. Delo je izgubilo 40 tiso c ljudi. Populacija trsk si do danes ni zares opomogla, a politiki dovoljujejo manj si ulov, br z ko se zdi, da se populacija popravlja. Enako kratkovidno se obna sa Evropska skupnost. Ribi ci so dobivali subvencije kljub slabemu stanju populacij rib. Ko so pred leti sku sali v EU prepovedati ko carjenje, je bil med tistimi, ki so to prepre cili, tudi slovenski predstavnik. Na koncu omenimo se, da je skepti cni profesor Yates sam nasedel, ko je na strani 9 napisal: » Sele pozno v srednjem veku je podoba Zemlje kot krogle postala prevladujo ca teorija. Ko je Kolumb odplul v Azijo leta 1492 . . . , so nekateri se zmeraj verjeli, da bi ga lahko odneslo z roba sveta. Sele ko je portugalski raziskovalec Magellan prvi c obplul Zemljo trideset let kasneje, je bilo to dokon cno raz ci s ceno. « To so miti, ki prvotno izvirajo iz protikatoli ske propagande { predvsem protestantskih krogov. Thomas Jeerson, eden od o cetov Ameri ske revolu- cije, je [2] leta 1784 v knjigi zapisal: »Galileo je bil poslan pred inkvizicijo, ker je trdil, da je Zemlja krogla: vlada je razglasila, da je ravna kot pladenj, in Galileo se je moral odpovedati svoji napaki.« Galileov proces je bil leta 1633, pre ziveli Magellanove odprave pa so se vrnili v Spanijo leta 1522 . . . 120 Obzornik mat. fiz.70 (2023) 3 i i \Legisa" | 2023/12/25 | 10:03 | page 121 | #4 i i i i i i How to Expect the Unexpected, The Science of Making Predictions and the Art of Knowing When Not To Ameri ski pisatelj Washington Irving je bil znan po ve c literarnih in zgo- dovinskih potegav s cinah. Spanska vlada ga je povabila, da prevede stare dokumente o odkritju Amerike. Dobil je dostop do arhivov, a je to uporabil le za lastne namene. Iz tega je nastala njegova dale c najuspe snej sa potegav- s cina, objavljena v romanu A History of the Life and Voyages of Christo- pher Columbus (1828). V njem govori o posvetu na univerzi v Salamanki, ki naj bi presojal Kolumbov predlog potovanja na Japonsko v zahodni smeri. Zadrti teologi in nekateri profesorji iz duhovni skih vrst naj bi oporekali Kri- stofu Kolumbu z navedbami iz verske literature, ce s da obstajajo dvomi o Zemlji kot krogli itd. Irving je to opremil celo z navedbo vira, ki naj bi bil Hist. De Chiapa, por. Remesal. Irving je ze vedel, zakaj ni napisal polnega naslova knjige, ki je [1]: Antonio de Remesal, Historia de la Provincia de S. Vicente de Chiapa y Guatemala . . . Ze na prvi pogled je skrajno never- jetno, da bi zgodovina province v Gvatemali, izdana leta 1619, delo klerika Remesala, vsebovala kaj takega. V prvi izdaji je Irving celo preciziral, na katere dele te knjige naj bi se naslonil: lib ii, cap. 27 (Libro Segundo ima zal le 23 poglavij) in lib xi, cap. 7 (kjer ni videti ni c podobnega). V prepisu skoraj 800 strani debelega » speha «, ki za cne obravnavo sele z letom 1524(!), sem iskal priimek Colon ( spansko ime za Kolumba). Bilo je ve c zadetkov o »admiralu Kri stofu Kolumbu « (admiral je seveda postal sele po odkritju Amerike), a ni c, kar bi bilo od dale c podobno Irvingovim fantazijam. Resnica je, da je Kolumb mo cno podcenil razdaljo do Japonske in da so mu geogra, tudi cerkveni, to o citali. Irvingova»odkritja« so v devetnajstem stoletju se »olep sali « in prikazali kot konikt med znanostjo in religijo. Agitpropovska zgodba o tem, da je Kolumb »zmagal proti nazadnja ski Cerkvi in ji dokazal, da je Zemlja okrogla«, se je trdno zasidrala v literaturi, u cbenikih, umetni skih delih . . . LITERATURA [1] F. A. de Remesal, Historia de la Provincia de S. Vicente de Chiapa y Guatemala de la orden de ~ nro glorioso padre Sancto Domingo: escribense juntamente los principios de las demas provincias de esta religion de las Indias Occidentales, y lo secular de la gobernacion de Guatemala, Francisco de Angulo 1619, dostopno na https: //archive.org/details/historiadelaprov00reme, ogled 10. 12. 2023. [2] Myth of the at Earth , dostopno na https://en.wikipedia.org/wiki/Myth_of_ the_flat_Earth, ogled 10. 12. 2023. Peter Legi sa Obzornik mat. fiz.70 (2023) 3 XI