Posamezna številka 14 vinarjev. Štev. 3. = Velja po pošti: == ■a oelo leto naprej .. K 36-sa en mesec „ .. „ 3*50 sa Nemčijo celoletno . „ 40-— sa ostalo Inozemstvo. „ 46- V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. K 32 — m en meseo „ .. K 2-70 V ipravl prejeman mesečno „ 2-50 g Sobotna izdaja: ~ Za oe:o leto.....K 8-_ sa Nemčijo celoletno. „ 10 — ga ostalo inocemstvo. „ 13 — V Ljubljani, v jelen, dne 4. januarja 18. Leto EVI. Inserati: Enostolpna petitvi3ta (72 mm iiiro;a m o nm visoka ali njo prostor) sa enkrat . . . . po 50 v za ilva- in večkrat . „ 45 ,, ,-ri večjih naročilih prjiueron popust po do ovorn. Ob sobotah dvojni tarif. -----Poslano: Enostolpna petltvrsta K 1-— izhaja vsak dan Izvzemši no-delje in praznike ob 3. uri pop. Redna letna priloga vozni red _ Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisni'* ce ne ssb sprejemajo. — Uredniška telefona šte*. 74. == Poliče list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nliot št. 6. — Kačnn poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravuiškega telefona št. 188. jBDOSloVuhd h Avstrija. Mažare smo gledali, kako so gradili svoj tabor v sredi Avstrije. Nepretrgana veriga uporov, bojev s tujo pomočjo, to je zgodovina razmerja mažarske Ogrske do Avstrije in njene vladarske hiše. Vkljub vsemu temu so dosegli gospodujoče stalo v monarhiji, ki si ga še vedno naprej utrjuje/o po starem načinu. Za vse to vedo dvorni in vladni krogi in nemški poslanci, pa vendar teh zgodovinskih podatkov prav nič ne vpoštevajo. Mažarov se boje, vendar jim pomagajo, da svojo moč širijo na škodo Avstrije in njenih narodov. Sovraštvo do Slovanov jih druži. Za časa pokojnega dunajskega župana Luegerja je vlekla drugačna sapa proti Mažarom, pa ti časi so minuli. Sedanji župan Weisskirch-ner je velik prijatelj Mažarov; ponuja jim celo mažarske šole, ko so med tem vse češke zasebne šole krivično zaprli. Kaj pa so Slovani zagrešili proti Avstriji, da se tako sovražno postopa proti njim? Tukaj bomo pogledali le nekoliko nazaj v zgodovino Jugoslovanov za tiste časef ko so Mažari s pomočjo Turkov in drugih tujcev Avstrijo napadali in razde-iTali. Glavni sovražnik Avstrije in Evrope ,y zadnjih štirih stoletjih so bili Turki. Ko so prišli iz Azije v Evropo, so zadeli na Balkanu na jugoslovanske narode, ki so se Turkom postavili junaško v bran in jim zaprli pot v srce Evrope. Bolgari, Srbi in Hrvatje s Slovenci skupaj so več kot sto let Turke zadrževali, da niso prodrli v srednjo Evropo. Da so slednjič omagali. «o bili največ krivi sami vsled nesloge in medsebojnih bojev; res je pa tudi, da jim nihče ni prišel na pomoč v teh hudih bojih. — Leta 1389. so bili Srbi premagani na Kosovem polju ter so prišli pod turški jarem. Dokler so imeli Turki še boje z Bizantinci — leta 1453. je padel Carigrad '— in s Hrvati v Bosni do leta 1463. Ko je umrl zadnji bosenski kralj Štefan Tomaše-vič, niso čutili Srbi prehudo te turške su-žnosti. Od leta 1459. dalje pa je postala Srbija prava turška provincija, ki jc bila razdeljena v štiri pašalike. Sedaj je nastopilo pravo turško gospodarstvo Dasi rušijo življenje, vero in narodne svetinje, so bežali eni v gore, drugi pa čez mejo na Hrvaško in Ogrsko. Sicer so bili kristjani leta 1456. pri Belemgradu pod vodstvom Jana Hunjada Muhameda II, premagali, kjer so se zlasti odlikovali Slovenci in Hrvatje pod celjskim grofom Urhom III., pa ta zmaga ni prinesla ne Srbom ne Ogrom koristi, ker so Mažari v svoji oholosti napravili prepire in ubili grofa Urha. — Zdaj so prevzeli Hrvatje v zvezi s Slovenci glavno breme turških bojev na svoje rame. Srčno so se borili s Turki in obdržali Bosno do Sarajeva v svoji oblasti do leta 1503. Zadnji skupni ogrsko-hrvaški kralj Ludovik II. je spoznal, da s svojo močjo ne bo mogel ukrotiti Turkov, zato je sklenil pogodbo s Ferdinandom, vojvodo avstrij-j skim, v kateri ga prosi za pomoč proti I Turkom in mu izroča obrambo meje na i hrvaški strani. Kralj Ferdinand je to po-| nudbo sprejel in je ustanovil po dogovoru i s hrvaškim banom vojaško granico i proti Turkom leta 1521. Za posadko na to mejo so postavili večinoma begunce Srbe, Hrvate in Vlahe, ki so radi prevzeli to nevarno in težavno, pa velevažno nalogo. Zmagovito so držali mejo, ker so 1 imeli v časih večje sile vedno močno za-j slornbo za hrbtom pri Hrvatih in Sloven-i cih. Vsak trenotek so morali biti priprav-; ijeni ni boj. V neštetih bitkah so odbili ; Turke in ohranili mir Avstriji in Evropi. S časom so razdelili granieo na štiri j de!? ali generalate: Žumberk, Morska ! stran. Hrvaška in Slovenska meja, Kranjci ' smo imeli skrbeti za posadke v Karlovcu, na Reki in v bosenskem Bihaču. Leta ; 1630. je dobila vojaška granica svojo po-; sebno rpravo. Nele ti bcgunci, ki so bili naseljeni na | vojaški graniei, ampak tudi vsi drugi, ki so ' bili v notranji deželi, so bili hvaležni Av-I striji in ljudstvu za prijazen sprejem. Zve-' sto in ver*ro m bili udani kralju, pripravljeni vsak čas zanj dati tudi življenje. Vse j I o je v zgodovini jasno zapisano in potrje-! no. Najboljši vojaki so bili graničarji, ne le nižje vrste vojaki, ampak tudi častniki in generali. Ti begunci niso bili nikako breme za deželo, ampak v veliko korist in ' so bili kralju najmočnejša opora. V tem času so pa Mažari v zvezi s i Turki oblegali Dunaj in pustošili Avstrijo, i Kdo je rešil Avstrijo? Luter s svojimi ! Nemci se je norčeval iz cesarja in njegovih 1 vojakov, rekoč: Vojskovati se zoper Turke se pravi ustavljati se božji previa-j nosti, ki tepe z njimi grehe kristjanov.« ; Mažar v zvezi s Turkom je ropal, Jugoslo-; vani so stali kot bronast jez in rešili kr-j ščanstvo. Ali naj za plačilo zdaj služi;o i tem ljudem? Ko so bili Turki in Mažari drugič pre-i magani pred Dunajem leta 1683. s pomočjo Poljakov, so jih pognali nazaj na Ogrsko i in še čez Donavo na Balkan. Sklenili so i mir v Karlovcih L 1699. in pri tem napra-! vili nov odsek vojaške granice v Banatu. i Tudi ta oddelek so dali Srbom in Vlahom | v obrambo. Držali so ga tako zvesto, da i noben Turek ni več prekoračil Donave. Mažari pa tudi zdaj niso prenehali z j upori in intrigami proti Avstriii, vendar Francoski letalci v Dola. Ameriški časnikar Aleksander Po-well, katerega so med prvimi pustili na angleško fronto, je posetil hkrati tudi francosko fronto in opisuje sedaj v »Frankf. Ztg.« svoja opazovanja. Zlasti zanimiv je opis o letalcih. V rusko-japonski vojni so se borili Japouci krvavo za višino 203 ter žrtvovali tisoče ljudij v njeno priboritev. Ne morda zato, ker bi bila višina velike strategiške vrednosti, temveč edino le zato, ker višine niso mogli pogrešati v opazovalno točko, zakaj v njihovi posesti bi jim dovoljevala nameriti težke možnarje na rusko brodovje doli v pristanišču. Danes bi bili taki napori in žrtve za priprosto opazovalno točko nemogoči, zakaj vse poizvedovanje in velik del opazovanja imajo danes izvršiti letalci. Od jutra do večera krožijo letalci nad sovražnim ozemljem, da bi doznali vse, karkoli utegne biti količkaj važno. Pregledujejo in iztikajo za baterijami in jarki, opazujejo premikanje čet in municije in se ne menijo za kovinsko točo, ki jo usi-pajo od zdolaj gor obrambni topovi. Nemške navpičnike tako nazivliejo Francozi nemške obrambne topove — so izpopolnili tekom časa v toliki meri, da se more francoski letalec, ki se upa preko nemških črt, le malo nadejati, da se bode vrnil popolnoma cele kože. Največkrat pa si letalci niti svesti niso, kako blizu se jim izprehaja smrt, zakaj šum vijakov premaga vse razstrele, ki se ne razpočijo tik pod letalom. Tudi je čudovito, kako blizu letalu se lahko razpoči razstrel, ne da bi ga podrl na tla. Kroglja jc naprimer francoskemu pilotu, ki je na Flanderskem preletel nemške črte, zdrobila nogo, ne da bi bila količkaj poškodovala krila ali motor. Od bolesti se je mož onesvestil in letalo brez vodnika se je bližalo tlom. A vtem se je zavedel vodnik, prijel za krmilo in res obrnil letalo. V lepem loku je nekaj minut kasneje pristal na letališču. Ko so prihiteli tovariši, so ga našli v nezavesti slo-nečega preko krmila. Razume se, da morajo imeti letalci jeklene živce in da nervozni ljudje niso za rabo v to službo. Kakor hitro se pokažejo pri letalcu znaki, da mu živci ne rabijo v popolni meri, mu dado dopust in ga pošljejo na daljši oddih. Zakaj letalska služba nalaga živcem pilotovim tako velika bremena, da mora četrtina francoskih vojaških letalccv čez nekaj časa sploh za vedno dati slovo tej službi. Velika francoska letalna šola v Buc-u pri Parizu izuri mesečno 160 pilotov. Prve vaje se prično na letalu, nazvanem Pin- niso mogli nbraniti, da ne bi bile cesarske vojske zasedle Srbije do Timoka 1. 1718. Ker so se vojaške granice tako obnesle, so jim dali nov temeljni zakon, kjer je bilo preskrbljeno tudi za njih kulturne potrebe. Strogo vojaško in precej nemško so vse vladali, vendar jim niso tujci sile delali. Imeli so svoje dobre šole, iz katerih so prihajali vedno dobri uradniki in častniki. Ko so cesarski zasedli srbsko ozemlje, so se Srbi oddahnili in začeli misliti, da si urede svoje razmere. Žal, da so se morali Avstrijci zopet umakniti nazaj čez Donavo vsled slabih generalov leta 1739., vendar Srbi niso jenjali z delom za svobodo. Težko je bilo to delo in močno je potrebovalo pomočnika po odhodu Avstrijcev. Zdaj se prikaže Rusija prvič na balkanskem pozorišču. Po srečnih zmagah nad Turki je dosegla leta 1774. protektorat nad pravoslavnimi kristjani v Turčiji. Med tem se je Avstrija okrepila in Lavdon je premagal Turke pri Belemgradu leta 1788. Slovenec baron Vega je bil vodja topništva in vnovič zasede! Srbijo. Ker ie cesar Jožef IT. imel namen vzeti tudi Bosno, bi bili že. tačas združeni vsi Jugoslovani pod habsburško dinastijo. Zavist Prusije, ki je bila s Turki zvezana, jc preprečila te načrte; Turki so zopet prodrli do Save in Donave. Ker so Srbi sprevideli, da sami ne zmorejo Turkov, so ?e obrnili leta 1804. na Dunaj s prošnjo, naj jih Avstrija sprejme v svoje okrilje kot enakopravne Hrvatski ali Banatu. Pa m Dunaju so, odklonili. — Usodepolna zmota, ki je rodila toliko gorja in ga najbrž še bo. Tisti čas so nam Srbi še popolnoma zaupali, za srečne bi se bili šteli, če bi bili cesarjevi podložniki. Ker Avstrija ni marala je stopilo, zopet Rusija na nieno mesto kot varibinja Srbov proti Turkom. V mirovni pogodbi v Bukareštu je pridobila Srbiji amnestijo in avtonomijo. To je bil velik uspeli Rusije na škodo Avstrije po krivdi njenih državnikov, Leta 1830. ie postala Srbija avtonomna kneževina s tributom sultanu. V teh časih so graničarji krepko stali na straži in odganjali sovražnika. Domovina jim je bila hvaležna in je vlada to pokazala s t. n, da je odseke vojaške granice povzdignila v lastno kronovino: hr-vaško-slavonska. srbsko bnnaška in sed-mograška. Tu je bilo posebnega v letih 1848,-1849., ko so se Mažari zopet enkrat uprli cesarju; vojvodina srbska je bila cesarju zvesta in je preprečila vsako tuje vmešavanje; bila je samostojna kronovina kakor Koroška, Češka ali Kranjska. — Kje je danes vse to? Čudna so pota naših gvin«. Le-to ima zganena krila in se ne more dvigniti od tal. S tega letala preide učenec na drugo, ki ga resnično že ponese v zrak, a je tako ponižno, poslušno ir. varno kakor najzanesljivejši konj v jahal-nici. Naposled pa mora sesti h krmilu na-^le, vihrave, nad vse muhaste Baby. Ako ima učenec zdrave živce, trdno telo in zadostno razumnost, si pridobi v 30 dneh izpričevalo izurjenega letalca. Od početka vojne sem si je prizadevalo francosko letalstvo, da povabi iz vseh kotov sveta vse drzne in k pustolovstvu nagnjene mlade može. V srebrno-nnji francoski letalski uniformi z zlatimi krilci na ovratniku tiče danes vsakovrstni ljudje športniki, bokserji in jcTdcci iz poklica, lovci in pustolovci, mladi liudjc spoštovanega proslulega imena, in drugi, katerih ime je bolj razupito kot pro^lulo. j Mladim predrznikom, ki teže po činih, ki 1 bi jim žgečkali živce, ni priporočljiva nobena stvar nn svetu bolj, kot vsekakor dosti nevarni lov na nemške golobe. Meni se zdi siccr malo nerodna zabava, držati z eno roko za krmilo, ki ravna brzeče letalo. z drugo ravnati strojno puško, ki sip-Ije smrt in pogin okrog sebe. Poleg vsega pa mora vedno skušati v znatni višini 2 do 3000 metrov, da preleti sovražnika in ga naoosled pošlje v climu in plamenu na zemljo, dobro vedoč, da mu tukaj zmage nc pribori siučai. temveč nadlosl. suret- državnikov. Uporni Mažari so danes gospodarji v monarhiji, cesarju zvesto kronovino so pohrustali ravno tisti Mažari. Leta 1872., kmalu po nastopu dualizma, so Ogri meje teh krono"in predrli in dežele združili z Ogrsko. Tako respektirajo Mažari zgodovinske tvorbe, kadar niso njim všeč, danes pa proglašajo za veleizdajice one, ki si upajo le govoriti o kakih takih spremembah. Vsled dualizma so dobili Mažari vso oblast čez druge narode v deželah ogrske krone. Oholi narodni šovinizem pod vodstvom prostozidarske lože vodi zdaj boj na življenje in smrt zopar vsako narodnost zlasti zoper Slovane. Saj poudarjajo pri raznih priložnostih, da je to njih poklic v Evropi, zabraniti, da ne pridejo slovanski rodovi do svoje veljave. Ta svoj dozdevni poklic izvršujejo z vso silo in krivico. V prvi državni zbor po dualizmu leta 1867. so poslali še Srbi iz vojvodinc svoje zastopnike v Pešto. Danes jc vse zamrlo. Kaj so vse med tem Mažari uganjali zoper Srbe na Ogrskem, se še lahko domisli ti-;li, ki jc prebiral liste od leta 1867. naprej do konca minulega stoletja. Nastalo je zatiranje in preganjanje, ki ni nič zastajalo za nekdanjim turškim. Kdor jc kazal svojo narodnost javno, jc moral v ječo ali pa v pregnanstvo. Nastali so spet begunci kol v turških časih, toda v nasprotno stran, iz Ogrske v Srbijo. Da niso ti reveži hvalili Mažarov pri svojih bratih onstran Donave, je pač verjetno. Dn se jc mišljenje Srbov po krivdi Mažarov do Avstrije sploh spremenilo, je žal, da res. a krivi so tisti, ki so 'ako grdo ravnali z ljudstvom, krivi so p« tudi vladni krogi, ki so vse to gledali, p.i molčali. — Tukaj je pravi vir in začetek vseh poznejših nesrečnih zapletljajev. Kralj Milan je še upal, da bo s pomočjo Avstrije Srbi'' pomagal na re jc voral. Kar so mu dali na D'.najti n v Pesti, je bilo zanj in za Srb'jo strup. Kako žalostno vlogo je igral pozneje ta kralj, ki jc bil spočetka dober in.je imel pametne cil'e, je dovolj znano. Med tem jc ruski vpliv v Srb'ji rasteh kakor je avstrijski padal, dokler n' nastalo ono obžalovanja vredno nasprotje, ki je bilo povod svetovni vnjski. S Srbi vred so trpeli in še trpe, dasi mnogo po lastni krivdi, tudi Hrvatje, ker Mažari z njimi brezobzirno in krivično ravnajo. Kaj nam prinese to vojska in prihodnji mir? V knjigi Ester beremo, da si je dal kralj Ahasver prinesti zvečer, ko ni mogel spati, knjigo z zapisniki lepih in rodoljubnih dejanj iz preteklih časov. Brali so mu poročilo o Mardoheju, ki je rešil kralju življenje pred zarotniki. nosi in hladnokrvnost. Vse to je povzročilo, da je letalstvo na Francoskem danes šport, kateremu se z daleč ne more primerjati noben drug šport. Največja nevarnost jc za letalca, ako se mora v temi spustiti na zemljo. Vsako letalo ima sicer majhno žarnico, kateri daje luč motor na veter. A ta luč je le redkokdaj dosti močna, da bi dovolila zanesljivo določiti oddaljenost od tal. Zato je ob solnčnem zahodu na vseh letališčih napelo vrvenje, ki sc ne poleže, dokler niso na tleh vsa letala. Brž ko se jame solncc nagibati k zatonu, se pojavijo na nebu letalci v daljavi kol črne pike. Drug za drugim privrši na tka in se zadrvi po prostrani trati. Mrak se zgosti v večerno poltemo iii poltema v noč, a eden letalcev sc vedno še ni vrnil. No vseh oglih pri !e-to.l;šč'i gore oetrolejske baklje in po sredi svetijo manjše luči, žarnice, pritrjene na avte-, zavih preiskujejo ozemlje in ozračje. Nn vsakem obrazu se čita bojazen, kje naj bi sc b;! zakasnil letalec. Morda so ' ga zajeli Ncmci? Morda ni našel več domov? Morda mu jc nagajal motor, da sc je moral izpustiti na tla drugod? A!e- hoj! ,ro oglasi zdajci od nekod. Pozor! ; i i liiajai« In v tišini, ki zavlada nemudoma, sc •',ičujc visoko gori v nočni daljavi zamol-I klo hrnenje motorjevo. Žarnicc razsvetlju-i ieio lelalisče, da ie svetlo kakor podnevi. Sfitm B> Kralj je vprašal svoje služabnike, kakšno plačilo je prejel Mardohcj za svojo zvestobo? Odgovorili so mu: Nobenega plačila ni prejel. Kralj je zaukazal: Dajte mu kraljevo plačilo. Ko bi se brali stari zapiski našemu dobremu cesarju o lepih činih Jugoslovanov, bi gotovo tudi tako napravil, kakor jc storil kralj Ahasver. Sirankarsivo in korist narodo. Težke dni živimo, in kdo ve, če ne gre res za življenje in smrt! Niso pa to prvi dnevi trpljenja v zgodovini našega naroda in tudi edini nismo v svojem trpljenju. Dovolj trpečih bratov imamo na jugu in na severu, da nam ni treba misliti, da usoda samo r_as tako bridko skuša. Skušnja uči, pravijo, in kar smo doživeli zadnja tri, štiri leta doma, kar smo videli v tem času drugod, nam kaže v jasni luči dokaj zlatih naukov, katerih bi se morali držati, ako hočemo, da nam kdaj zasijejo boljši časi. Velika večina našega naroda se teh naukov tudi drži ter obeta, da se jih bo tudi v prihodnje držala, vendar jc med nami tudi precej takih, o katerih upravičeno trdimo, da so zaman hodili v šolo zadnjih let in — kar je v resnici žalostno — med njimi je tudi dovolj inteli-gentov, ljudi, ki so hoteli in hočejo še veljati kot dobri delavci za narodovo blaginjo. Ker se sodi, da ni — vsaj pri mnogih izmed njih ne — pravega povoda, da bi dvomili o njihovem dobrem namenu ter o njihovi volji delati za skupno stvar, si dovoljujemo podati jim v premislek par misli, ki so kljub svoji splošnosti za razvoj našega naroda gotovo velikega, ako ne odločilnega pomena. Sedanji veliki boj se bije za moč ali bolje premoč, in sicer pred vsem za premoč na gospodarskem polju. Naj je gonilna sila raznih idej še tako velika, zadnji in temeljni vzrok sedanje vojske je in ostane gospodarsko vprašanje, vprašanje moči. To ni nekaj novega, temveč je staro dejstvo, ki velja za veliko večino vseh vojn, ki so se kdaj vojevale. Gotovo je moč idej tudi v vojni izredno velika, mnogokrat tako velika, da odločuje, komu pripada zmaga in koga doleti noraz, v resnici pa je to vendar skoraj redno le pomoček, sredstvo, da se ljudje navdušijo za eno ali drugo stran, dočim je končni temeljni vzrok vsega boja popolnoma ne-idealen. Isto velja za veliko večino vseh bojev, ki se bijejo v človeški družbi, zlasti skoraj brez izjeme za vse boje v političnem življenju. Da je temu tako, je lahko uvideti. »Primum vivere, dein philosopha-ri!«. >e staro načelo, ki pa velja še dandanes. Človek hoče najprej živeti, potem so mu šele mar druge idealnejše strani njegovega življenja. Zato pa vidimo, da imajo navidezno najbolj idealna vprašanja popolnoma tvarno podlago. Zakaj se tako poganjamo za narodovo samostojnost? Mar nas žene k temu res le zgolj čista, nesebična ljubezen do milega naroda, do ljubljenega materinega jezika? Mislim, da ne bom storil nikomur krivice, ako priznam, da nas sili k temu mnogo bolj kot čista, nesebična ljubezen, bridka izkušnja, da nas je in nas bo, dokler ne postanemo samostojni, tujec tlačil ter dobro živel na naš račun, dočim bomo mi kljub svojim krvavim žuljem bridko stradali v pravem in v prenešenem pomenu besede. In zakaj se tujec tako brani pustiti nadvlado nad nami? Kakšni so ideali, ki ga silijo k temu? Zaman bi jih iskali, ker jih ni, pač ga mika sladka smetana, ki nam jo je tako vestno posnemal z mleka. 1 ega načela se držijo države, vse od kraja, brez izjeme, po tem se ravnajo posamezni narodi, politične stranke in v veliki večini svojega življenja tudi skoro vsi posamezniki. Nikakor nočem tega poudarjati kot nauk za življenje, temveč pritrjam to le kot d e j s t v o, ki ga ni mogoče utajiti. Sicer oa samo na sebi to ni nič slabega, ker je že naravni zakon tak, da potrebuje človek za .«voje življenje hrane, obleke itd. ter more šelo potem, ko že ima vse to, obrniti svojega duha navzgor k visokemu in lepemu ter služiti idealom. Treba bi bilo le, da bi se poedinci kakor tudi posamezne skupine ljudi, pa naj si bodo to politične stranke, celi narodi a'i države. držali v tej svoji zahtevi po tvarrrih dobrinah gotove meje, ki je potrebna za udobno, človeku vredno življenje. Toda dandanes pomeni moč v političnem in gospodarsken oziru rijvečkrat le nedolžno frazo, za katero se skriva brezmejen pohlep po blag-i vsnkc vrste. Kam to pelje, občutimo sedaj dovolj živo na svoji lastni koži, in č.c hočemo kaj pripomoči k temu, da se katastrofe, kakršna jc sedonja, ne bodo ponavljale, tedaj je nujno potrebno, da pričnemo najprej vsak pri sebi iz-ajati načelo, dani nihče rojen zato, da bi imel več kot rabi zase in za svojo družino. Rešitev socialnega vprašanja ne obstoji samo v tem, da dobi vsakdo, kar rabi zase in za svojce, temveč jc še mnogo bolj potrebno, da zna s tem tudi prav gospodariti, da si zna v danih razmerah urediti svoje življenje praktično in pametno. Kdor bi se hotel osrečiti s tem, da bi skušal vedno in povsod zadostiti svojemu pohlepu, bi se temeljito motil. Ravno narobe, le tisti bo srečen in zadovoljen, kdor zna pravočasno postaviti svojim potrebam dovolj ozke meje, katerih se lahko vedno drži. To spada bistveno k umetnosti življenja in k rešitvi socialnega vprašanja. Vsega tega nas uči ali vsaj spominja sedanja vojska s svojimi žalostnimi posledicami. Človek bi zato mislil, da bomo vsaj toliko časa mirovali, dokler bomo občutili vso težo posledic razdejanja, katerega zadnji vzrok jc pohlep po blagu, po uživanju na račun drugih, ter ne bomo takoj pričeli na novo delali grehov, ki vodijo naz--»j Ropotanje prihaja glasneje in zdajci prekine. Velik, črn ptič čudnih oblik se pri-drsa iz oblakov in pristane mirno na letališču. Vsi so doma! Često so trdili, cla je v tej vojski povsem prešel stari duh viteštva. Kar se tiče bojev na tleh, utegne biti ta pojav tudi resničen. V dnevnih zračnih bojih na zahodni fronti pa še vlada viteštvo. Ako na primer prisilijo francoskega letalca, da se mora v nemških črtah izpustiti na tla, sc dvigne kmalu nemški letalec in šine preko francoskih črt. Nad temi pa izpusti usnjato vrečico, v kateri sc nahaja ime lctalčevo ter številka njegovega letala. Hkrati na-značuje kratka opazka, ali je pilot mrtev ali ranjen. Na vreči so pritrjeni mnogi rdeči trakovi, da jo je lažje opaziti padajočo in najti na tleh. Vrečico prineso naj-bližnjemu častniku, ki novost sporoči po telefonu letalskemu poveljstvu. Tako je usoda letalčeva znana na letališču dostikrat malo ur kasneje kot je odletel z letališča. Najlepši zgled viteštva, ki sc je razglasil v tej vojski, je dal nemški letalec, ki je pri Petitc Croix (Pctit Kroci) v Alzaciji sestrelil na tla Adolfa Pegoud. Ob pogrebu mrtvega Francoza se jc pojavil naslednji dan nad alzaškim mestecem Chavan-nez, kjer so Pegouda dali k počitku, visoko v oblakih nemški letalec, krožil nekaj časa nad mestom in vrgel potem nizdoli krasen venec, na čegar traku je stal napis: »Na grob Pegouda, ki je umrl junak. Njegov nasprotnik,i do znanega propada. Toda zaman! Da vstrajajo na evojem privilegiranem stališču tisti, katerim bi vsaj za enkrat škodovalo, če bi ga zapustili ter se odrekli pred-pravicam, ki so jih do sedaj uživali, se nam nt zdi čudno, čudno pa je, da začenjajo s tem — in to že sedaj, ko še sedanje pokore ni konec — nekateri pri nas, ki nimamo ničesar, čemur bi se morali odpovedati, temveč bi morali po vojski le pridobiti, kar se nam je do sedaj po krivici odrekalo. Da branimo na zunaj svoje pravice z vso silo, je umevno in potrebno, pa tudi pravično, ni pa umevno in še manj potrebno, da pričenjamo v domači hiši z razrednim bojem ter izigravamo enega nasproti drugemu. Mogoče, da služi to privatnim namenom ene ali druge osebe, celoti pa ne more koristiti, in sicer že zaradi tega ne, ker bi se reklo to zatajiti ves razvoj in vse nauke, ki smo jih tako krvavo odkupili v sedanji vojski ter vpeljati na novo razmere, kakršne smo imeli 15 ali 20 let pred izbruhom vojske. Bridka šola, v katero hodimo že četrto leto, nas uči: Proč s predpravicami in krivicami, bodimo pravični ter ne izkoriščajmo slabosti svojega bližnjega! Vsi imamo enako pravico do življenja, in sicer do življenja, ki je vredno, da ga živi človek, ki ima tudi dušo in telo. Pri nas pa se clobc ljudje, ki gredo ter ustanavljajo nove stranke, ki naj bi zastopale v političnem življenju izključno le koristi enega stanu! Mar se nismo že dovolj zlasali, mar šc ni teklo dovolj nedolžne krvi! Vsi ti potoki krvi, ki se seda) pretakajo, izvirajo iz ravno lakih bojev, kakršne začenjajo sedaj na novo v naši domovini. »Slov. kmečka stranka«! Kaj neki naj bo njen namen? Dosedanja S. L. S. je pač vedno v polni meri priznavala pomen, ki gre kmečkemu stanu, storila je to tudi že pred vojsko, ko veliki pomen kmetijstva še ni bil vsem tako jasen kol je sedai, cla, storila je to v toliki meri, da so )i očitali ter ji še očitajo, da se briga samo za kmeta. Sicer pa ne smemo pozabiti, kar sem žc nedavno v »Slovencu« poudaril: Pravi kmečki stan ne pomeni isto kol produkcija živil in surovin. Na Kranjskem je števil o pravih kmetov, to je kmetov, ki samo kinetujcjo ter s svojimi pridelki preživljajo sebfc 'n svojo družino ter krijejo z izkupičk ovn svoje izdatke, razmeroma ja-ko majhno, ker je večina bistveno navezana na postranski zaslužek te ali one vrste. Kljub temu pa, da je število pravih kmetov majhno, se peča ogromna večina vsega prebivalstva s poljedelstvom, nujnega po- stranskega zaslužka pa išče drugod, naj si bo v obrtniji ali kjerkoli. Saj kmetujeta zunaj na deželi skoro brez izjeme tudi obrtnik in delavec. Kaj torej hoče »Slov. kmečka stranka«? Ako hoče zastopati samo koristi malega števila pravih kmetov ter pridobiti njim nadvlado v džželi bi bilo to gotovo krivično, sedaj ko se bojujemo za pravico, naravnost vse obsodbe vredno. Ako pa hoče v resnici zastopati kmečke koristi vseh, ki se pečajo z obdelovanjem zemlje, ter upoštevati tudi njihove želje, ki se ne tičejo kmetijstva, je popolnoma odveč, ker je to vršila in Se vrši v polni meri S. L. S., v kateri je rbrc/.cna velika večina vsega podežel-rkega prebivalstva; če se pa nova stranka za tiste želje svojih članov, ki se ne tičejo kmetijstva, ne misli brigati, se ji bodo zahvalili za njr-«o vabilo ter ostal« zvesti ntari S. L. S., ki se je ozirala vedno na pnhove težnje. »Slov. kmečka stranka« mora torej nujno — brez ozira na osebne momente, vsled katerih je nastala — ako noče biti odveč, zastopati ali krivično ali pa tako enostransko stališče, da ne more v-topiti vanjo nihče, ki ni samo kmet ter ima poleg poljedelskih teženj še druge želje in potrebe. Nova meščanska stranka je pravzaprav le pendant »Slov. kmečke stranke«, in če hočemo biti pravični, moramo samo na sebi priznati njeno upravičenost v tistem hipu, ko bi prišla »Slov. kmečka stranka« do resne veljave. Iz vsega tega, kar srn zgoraj povedali, sledi namreč da bo imela nova »Slov. kmečka stranka« agresivni značaj, in v tem slučaju moramo meščanu priznati pravico, da se brani ter zastopa svoje koristi. Vprašanje je le, ali se mu bo to bolj posrečilo v slabotni meščanski stranki ali morda v močni S. L. S. Ker gre ter mora iti le za p r a v i c o in ne za predpravice enega ali drugega stanu, je jasno, da tudi meščan pametno nc more iskati prostora drugje kot v močni S. L. S. Kam vodijo stanovske politične stranke, smo zgoraj videli. Za take politične stranke po vojski ne bo prostora. Stanovska organizacija je nujno potrebna; zato bo tudi še ostala ter se še nadalje razvijala, toda v političnem življenju en stan ne sme dobiti nadvlade nad drugimi. Ako prevladujoči stan izkorišča druge, je to krivica, kakor je krivica, če kdo krade ali goljufa. Zato je tudi vsak poskus, pridobiti enemu stanu nadvlado nad drugimi, zločin, kakor je zločin tatvina ali goljufija. Čas jc že, da nastopimo vsaj doma pravo pot enakopravnosti, ali da govorimo jasneje in točneje, pol pravičnosti! To smo dolžni svoji vesti, dolžni pa smo tudi svojim potomcem, ker jih bomo le tako obvarovali težke poskušnje, kakršna je doletela nas. Pa bo prišel kdo in rekel: »Če je tako, potem bi morale izginiti sploh vse politične stranke in narod naj bi tvoril v političnem življenju, enoto.« Da, najlepše bi pač bilo, da bi iz političnega življenja izginili vsi razpon ter bi narod v edinosti, delal za svoje notranje blagostanje ter stal kot en mož na straži za svoje pravice na zunaj. Toda popolnoma se to ne bo dalo nikdar doseči. Morda se bo človeštvo kdaj povzpelo tako visoko, da idejna nasprotja v političnem življenju ne bodo igrala odločilne vloge, ki jo igrajo sedaj, toda tudi če jc to mogoče, smo gotovo še daleč, daleč od tega cilja. Svobodomiselna struja bo še vedno stala, tudi v političnem življenju, v nasprotju s katoliško strujo. Prevelika jc njuna bistvena razlika, da bi se ne pokazala tudi v praktičnem življenju. In če vzamemo še tretjo politično stranko, demokracijo, ji moramo priznati pravico do obstoja, dokler bo naš družafcni red tak, da se bodo delavstvo in revcejši sloji sploh čutili prikrajšane na svojih pravicah in tvarnih dobrinah, ki gredo po vsej pravici slehernemu človeku. Dočim jc torej popolnoma umevno, da se loči narod v političnem življenju v dve ali tri strujc, ki slone na popolni različnosti, ako nc na popolnem nasprotju temeljnih idej, obsegajočih vse strani našega življenja, ni. najmanjša zasluga, da bi imeli več političnih strank, ki slone načeloma na istih idejah, ker hočejo le v praktičnem življenju iti vsaka svojo pot. Če se dobi način, da načelno popolnoma nasprotujoče si stranke nastopajo na zunaj enotno, zakaj ne bi potem posamezne stranke soglasno zastopale iste ideje? Če je stanovska organizacija potrebna, s tem še ni rečeno, da tvori vsak s*an zase svojo politično stranko. Človeška družba ne daje svojim članom samo pravic, temveč jim nalaga tudi dolžnosti, in ena bistvenih dolžnosti je, o z i r a t i ■ s e tudi na splošno korist ter iskati svoje koristi le toliko in tam, kjer dopušča to skupni blagor. Kdor pa išče samo sebe, brez ozira na druge, je zajedavec ter zasluži, da se izobči iz človeške družbe. Toliko popolnoma splošno, brez ozira na naše razmerje na zunaj. Da poslednjega ne smemo prezreti, menda ni treba še posebej poudarjati. Kaj pomeni cepljenje narodovih moči v tem oziru, bomo v poznejših letih še vse drugače cenili, kot cenimo to sedaj. Ljudska volja, sveta volja! Kakor vsak pregovor, tudi ta m vedno resničen, kadar pa je resničen, tedaji gorje tistemu, ki se upira sveti volji narodov, zakaj nakopava si s tem proklet- stvo k, ^ enakega med VSem,( ^ ^ jin kdaj izrekla človeška usta! Kdo ie jo . razmcroma vcč krvi kot naš narod? in vsa ta kri naj bo zaman; po vojni na, ostane vSe pri starem, da bo prišlo rope t prej do novega prelivanja nedolžne krvi! Da, ce bi Se tudi način, kakor išče jugoslovanski narod svojo rešitev, komu ne zdel vzvišen nad vsako kritiko, je treba pomisliti da bi povzročil vsak odpor V domači hiši le še večj0 nesrečo. Kdo bo sel ter se ustavljal plazU( ki drvi z ^ ^ s hriba v dolino? Zaman bi bil njegov od. por in nesreča bi bila le $e večja, ker bi silni plaz še njega podsul. In mar ni gibanje jugoslovanskega naroda za »ijedinjente in osamosvojitev podobno mogočnemu tfl*. su? Pojdite in vprašajte tudi tiste, Id n* vseh mogočih frontah prelivajo dragoceno kri za svo;o domovino. Vprašajte jih čti hočejo šc nadalje tfstati hlapci na Uofi lastni zemlji. ~ Smrt največjega sina slovenske mate-rc jo sprožila mogočni plaz, da je potegml seboj vse silne moči našega ljudstva. In sedaj divja naprej, da jih ne ustavi nobena sila več--- Zato pa n č bodimo raz«!}.* ralci narodove sloge in grobo-kopi njegove moči, da nebd sedaj, ko smo že bližje ta k 6 vroče zaželjenega cilja, za, man vsa dolga in trn jeva pot, ki jo imamo^c za seboj! ^ Dr. A. Gosa& in S. L. S. dne nim Občinski odbor Loški potok se je ^ svoji seji dne 26. nov. m. 1. z navdušenjem' pridružil izjavi za majniško deklaracijo, VI izjavi je izrečena prisrčna zahvala poslal cem Jugoslovanskega kluba kot njega načelniku dr. Korošcu, dalje knezoškofa ljubljanskemu in sv. očetu. Poleg občinskih odbornikov je izjavo podpisalo «c254 dru-< gih občanov. Izjava jc bila dne 17. dec. m. leta odooslana Jugoslovanskemu klubu na Dunaj. *- * * < Občinski odbor občine Rovle je v sejŽ 11. novembra 1917 izrekel se solidati z majniško deklaracijo. / \ Občinski odbor na Čatežu ob Savi jej v seji dne 30. decembra sklenil soglasno* 1. Pozdravljamo izjavo Jugoslovanskega kluba z dne 30. majnika ter se ji pridružu* jemo v cclem obsegu in to tem bolj, ketf imamo zdaj tu, na meji treh dežel, dosti neprijetnosti; te meje naj izginejo. 2. Jugoslovanskemu klubu izrekamo popolno zaupanje in zahvalo za moško delovanje. Prevzvišenemu gosp. knezoškofu izrekamo iskreno zahvalo za odločen nastop in za jasne besede v svrho edinosti naroda. 4, Hvaležno pozdravljamo človekoljubno pri-zadevanie papeža Benedikta XV. in našega cesarja za mir. Naj bi se njuna in naša želja v kratkem izpolnila. — Obč. urad na Čatežu ob Savi, dne 30. decembra 1917. — Martin Komočar, župan. — Po seji se je nabralo med občinskimi odborniki in drugimi občani za Krekov spomenik 127 K, ki se pošljejo po poštni nakaznici, * » * "i Žene in dekleta horjulske občine slovesno izjavljamo, da smo s celim srcem za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba. — Sledi 348 podpisov. « • • V imenu vseh žena in deklet občine Povir pri Sežani izjavljamo podpisane, da smo z dušo in telesom za jugoslovansko deklaracijo z dne 31. maja t. 1. in izražamo zeljo, da se skoro uresniči; Od vseh (408 podpisov) podpisano izjavo smo poslale Jugoslovanskemu klubu na Dunaiu. Marija Orel, Del Cott Olga, Podpisane žene in dekleta na Jezici se vdano zahvaljujemo prevzvišeneipu gospodu knezoškofu dr. Jegliču za odločni in javni nastop v Ljubljani dne 15. septembra 1917 za edinost vseh slovenskih političnih strank in za njegovo požrtvovalno delovanje za trajen mir v smislu sv. očeta papeža Bendikta in našega presvetlega cesarja Karla. V edinosti leži moč! Zato odobravamo in navdušeno pozdravl/amo združitev naših poslancev v Jugoslovanskem klubu in se pridružujemo klubovi deklaraciji z dne 30. maja 1917 7. odločno zahtevo po narodni združitvi pod habsburškimi vladarji. Obsojamo vsako politiko, ki razdira edinost naših poslancev/ Sledi 492 oodoisov. Slovenske narodne žene in dekleta občine Naklo pri Kranju slovesno izjavljamo, da smo z dušo in srcem za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba ter želimo iz dna srca miru! Sledi 479 podpisov. Izpolnujoč oporoko našega nepozabnega domačina dr. J. Ev. Kreka se žene in dekleta občine Selca, ki jo je rajni tako neizmerno ljubil, z vsem srcem pridružujemo majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba, v trdnem prepričanju, da mora po teh strašnih žrtvah našemu jugoslovanskemu narodu zasijati solnce zlate svobode! — Sledi 1115 podpisov. OKO v oko. Pišejo nam: Dr. Šusteršič naj ima pred očmi eno samo bridko resnico. I z g u b i 1 je zaupanje slovenskega naroda. io je nepobitno dejstvo, spričo katerega postane vprašanje, kako jc prišlo do tega stranskega, podrejenega pomena in predmet zanimanja za političnega zgodovinarje. Eno vemo že danes: Dr. Šusteršič jc padel v hipu, ko je buknilo na dan vprašanje zDpetnega zasedanja državnega zbora, vprašanje vpostavitve ustave in ljudske volje. Zakaj, napačna in popolnoma neutemeljena je trditev, da se je naše ljudstvo začelo obračati šele zadnje čase. Ne, ne! Ta proces se je začel že pred vojsko in je dozorel, ko je dr. Šusteršič po Božiču leta 1915 razposlal našim kmetom okrožnice, da naj jedo korenje in repo! Tedaj je postalo jasno: Tani, dabišel. med nami. Kdor je govoril, čutil, trpel z ljudstvom in gledal v njegovo dušo, ta je videl prihajati dan obračuna. In prav nič se ne čudimo temu, zakaj, leta 1915 smo vedeli, in popolnoma natančno, da je dr. Šusteršič padel! Kdor tega Jie verjame, naj pride v naš okraj, kjer je poslanec Jaklič dosegel ob volitvah rekorde v večini vseh na Slovenskem oddanih glasov, pa se bo čudoma čudil, ko bo lahko na prste se-štel pristaše S. K. S. Mi nismo sodili, tudi ne maramo, da ne bomo sami sojeni, poudariti hočemo le dejstvo, da je izgubil dr. šusteršič naše zaupanje pred dvema letoma, a proces seje bil začel že prej! In vedeli smo: Zdaj pride dr. Krek in •njegovi. Niste prišli nepričakovano, zakaj, že pred prihodom Vas je vzljubila ljudska duša, zato tem prisrčneje pozdravljeni! Dr. Krek je šel, ostali so tisoči za njim, ostala so njegova načela, njegove ideje, ostala je njegova gigantska volja, vedno v prihodnjost koprneča. Minuli so časi nezavednih mas, zakaj, vojska nam je prinesla vkljub svojim milijonskim grozotam eno brezmejno dobro: Poglobitev samega vase, izpopolnitev posameznika. Kdor hoče zastopati našo vo'jo, nai isto prouči in se ji nrilagodi, čc mu to ni mogoče, naj gre! Brez nas ne bo nihče več strank ne razdruževal, ne ustanavljal, zakaj, naši tisoči niso več nezavedne mase. Prej je eden govoril tisočem svojo voljo, zdaj bodo tisoči govorili enemu svojo voljo — ali se torej čudite, da je prišlo tako? Moralo je priti, in nič ne moremo zato, ne mi, ne dr. šusteršič. Povemo pa, da smo pričakovali od dr. Šusteršičeve 'Resnice« najbolj enega: Odgovor na vprašanje, zakaj je dr. Šusteršič izstopil iz Jugoslovanskega kluba? Rekli smo in pravimo še: H o teti doseči skupni smoter, pa razbiti p " a -vo enoto, ki se za ta smoter trudi, je nasprotje. Zato smo opravičeno čakali, da dr. šusteršič, ki je to enoto razbil, pove, kakšni »vitalni interesi« slovenskega ljudstva so ga nagnili do tega usodnega dejanja. On nam ni odgovoril, zato smo mu morali odgovoriti mi. Čemu Jan doba"? Kaj ji ie irebi? Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno: kako boste združeni vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečali naši jugoslovanski državi, za njen procvit, kulturo in blagostanje. Dr. Krek. To se razume, da čisto zlata ne bo nikoli; a nekoliko boljša od sedanje bi smela in mogla biti. Delati moramo zanjo; pot ji pripravljati! Delo za treznenje ljudstva, trdo sicer in znojno, vendar ni brez uspehov. Od mnogih krajev nam zagotavljajo, da se v tem oziru »veliko pozna«. In sicer ne samo zaradi tega, ker je zadnje leto grozdje postalo »prekislo« ..,, marveč tudi prepričanje prihaja vedno bolj med ljudstvo, da alkohol ni l< t kar je veljal, vera v njegovo čudatvoin > moč polagoma gine, prestol se je začel maliku majati... Vendar pa cilj seveda še davno ni dosežen, do zlate dobe je še daleč. Zato je treba trudapolno a hvaležn^ielo nadaljevati! Ukrajinska republika. Rojaki! Vi, ki pravite, da ljubite svoj rod in se navdušujete za njega dobrobit in svobedo, ali si morete misliti preroditev našega narod", njega materijalno ifi moral-ro povzdigo, kakršne si želimo po vojski, mogoče bror. treznosti? Gradimo, gradimo, rojaki, lepši dom našemu ljubljenemu narod:!.' Za^avmio vse sile za njega osvobo-jenje 'zped tujčevo pete, zastavimo jih obenem tudi za njega — kulturno povzd;go! Zgoraj n.^-cdenr" dr. Krekove besede si sme po vcej prrviei lastiti tudi naše trez-nostno delo, Z-. k »j drugega se namreč gre pri tem kakor rn procvit, kulturo in blagostanje našega naroda? Politika je nekaj, a vse še ni. Svoboda naši dormovfcti ia kulturna povzdi/fa t^o?''?''ruskega naroda — mOra biti nače geslo, Resnične kulture 'n blagostanja pogoj in solidna podlaga pa ie brez dvoma — treznost. To prepričanje mora bolj in boli prodreti v kroge naše — inteligence! »Zlata doba« ima nad 3C00 naročnikov. A. to so iz večine za vse dobro vneti ljudje iz preprostež ljudstva; mnogi iz inteligence poznajo »Zlato dobo« v 12. letu njenega izhajanja komaj po imenu. Menimo zlasti lajiško inteligenco; duhovniške ne popolnoma iz^zemši. Posebno od strani gg. zdravnikov bi bilo želeti malo več brige za vprašanje, ki očividno spada k zdravstvu. Večina slovenskih zdravnikov slovenskega treznostnega glasila nima naročenega; nazaj so ga poslali. Kako naj to imenujemo? .. . Tudi krogi »narodno-na-predni«, s katerimi nas je velika ideja narodne svobode srečno — rečem s poudarkom: srečno zbližala, naj bi se tudi pri tem kulturnem in naprednem delu bolj približali in sodelovali. Dasi stoječ vsak na svojem stališču izrabljajmo svoje moči ne v medsebojnem pobijanju, ampak v plemeniti tekmi za blaginjo in povzd:go naroda, čigar sreča mora biti živlienje našega življenja! Nova doba! se odpira; stare zmote iz- | ginite! Nobeden resnično napreden rodoljub ne bo danes več živel v tej blodnji, da j se za narod dela s kozarcem v roki in s i puhlimi napitnicami. , ; »Zlata doba« ni nestrpna; ž njo se da izhajati. Tudi če si ga človek v teh hudih časih še kako merico privošči! Ob drugi priliki hočemo razložiti, kako so naše težnje opravičene; kako bi naši cilji, ako se izpolnijo, niti gmotno, nikar morajo, ne oškodovali našega ljudstva, niti sanrh poštenih producentov alkohola — vinogradnikov. Zato se z našim gibanjem lahko vsak sprijazni. Abstinenca 'e sredstvo, vsesplošna trez^o^t jp cilj »Svete vo;V». v'.?la v Berlin in na Dunaj. Kurier Warszawski« poroča, da namerava poljski regentski" svet potovati v Rerlin in na Dunaj v začetku januarja. Re-gentskemu svetu se bosta pridružila tudi poljski ministrski predsednik Kucharzcvv-ski in šef civilnega kabineta Chelmicki. Člani regentskega sveta bodo sprejeti v avdijenci od našega in nemškega cesarja. V Italiji internirajo vse Nemce in Avstrijce. Lugano, 3. jan. (K. u.) Italijanski notranji minister je po rimski Epooi« zapo-vedai, naj internirajo v-e Nemce in Av- strijce, katerih še niso, dasi jih strogo nadzorujejo. Angleški veleposlanik v Washingtonu odstopil. New York, 2. januarja. (Kor. ur.) Reuter: Pravijo, da je odstopil angleški veleposlanik v Washingtonu Spring - Ricc. Z njegovim odstopom sc pa politika ne iz-nremeni. IMeviae novice, Cesar se je peljal 3. t. m. v Laksen-burg, kjer so nu poročali o vojaških zadevah; v posebni avdijenci je sprejel ministrskega predsednika dr. viteza pl, Seid-lerja. Popoldne se je cesar vrnil v Laksen-burg, kjer je sprejel v avdijenci ministrskega predsednika dr. viteza pl. Seidlerja. -j- Imenovan je za kanonika mariborskega kapitlja spiritual mariborskega semenišča preč, g. dr. Makso Vraber. — Podeljene so župnije; Sela pri Kamniku kaplanu v Cerkljah Ivanu To-mažič; Draga žup. npr. Antonu Znidaršič; Lom župniku v Št. Vidu pri Vipavi Francetu Govekar. -f Predrznost nemškega konzula. »Information« piše: V slovanskih listih, v kolikor niso zaplenjeni, čitamo: Nadškof v Sarajevu, dr. Stadler, se je izjavil za jugoslovansko deklaracijo z dne 30. maja 1917. Pozneje je postal, seveda ne proprio motu, drugačnih misli in je nastopil proti. Zakaj je to storil, je njegova stvar in pravica. Ampak zgodilo se je v Sarajevu nekaj strašnega in neverjetnega. Nemški konzul v Sarajevu, dr. Eisvvald, je šel, kakor pravi poročilo, ki ga cenzura ni zaplenila, od moža do moža in spraševal, če ni svojega podpisa na izjavi za jugoslovanski program preklical. Vprašamo: S kakšno pravico je nemški konzul v Sarajevu kaj takega poskušal? S kakšno pravico vpliva na državljane zavezniške države v zadevi, ki se tiče bodočega ustroja te države in v katero vmešavati se ne bi Avstrija in njeni državniki nikomur dovolili? Kako more soglašali tak nastop s službo konzula in z načelom, da se vzdrži vsakega vmešavanja v notranja vprašanja druge države? V interesu najboljših odnošajev med obema državama je, da se ta slučaj pojasni in očisti. + »Glas Slovenaca, Hrvata i Srba«, dnevnik za ujedinjenje Jugoslovanov je izšel dne 1. januarja v Zagrebu. Na čelu lista prinaša sledeči programatični članek: -Naš list, koji složno pokreču Slovenci, Hrvati i Srbi, izazvale su potrebe odluč-nih časova, u kojima živimo. Iz principa nacijonalnog jedinstva Srba, Hrvata i Slovenaca i velikih demokratskih načela, koja su oduvijek odgovarala duši i savjesti naroda, izlazi samo od sebe, da za ukupni naš narod kao nerazdjeljivu cjelinu moramo zahtijevati sve atribute slobodnog naroda. A takav u slobodi ujedinjeni naš narod hočemo da bude član velike zajed-nice naroda, koja je danas ideal čitavog kulturnog svijeta i za koju toliki milijoni žrtvovaše svoje živote. I kao demokrate i kao sinovi neslobodnog naroda moramo biti u taboru, koji se bori protiv nasilja i ne možemo dopuštati izmirenja sa stanjem, koje za nas znači neminovnu nacijonalnu smrt. Tim je jasno označen i c;lj i smjer lista i odredjeno mu držanje u svima peri-petijama sadašnje krize svijeta: On ima da bude, što mu samo ime kaže: istinski izraz težnja i shvatanja ukupnog našeg naroda u ovo doba, kad se odlučuje sud-bina budučih vijekova. I to če biti ili ga neče biti.« — V članku »Jedan cilj — je-dna politika« pravi: »Jedinstvenost cilja, zahtijeva i jedinstvo politike, a taktika tc politike podnipošto ne može da bude kompromisna. Svaki kompromisi slabe ideju, a velika ideja narodnog ujedinjenja i oslo-bodjenja ne smije da bude oslabljena uz cijenu nekih momentalnih političkih us-pjeha. Ne manje važan je i za nas jedin-stveni istup svih naših narodnih eleme-nata, da se uzmogne postiči cilj, koji imamo pred očmi. A da taj jedinstveni cilj uzmogne neodoljivom snagom privuči sve dijelove, slojeve i članove našeg naroda, posvc je razumljivo, da rad naš treba da bude neodvisan od svih dosadašnjih političkih stranaka i grupacija, ne smije da bude vezan ni uz koji politički program do li program narodnog oslobodjenja.« I »Hrvatskemu Dnevniku« v album. Novi gospodje okoli »Hrvatskega Dnevnika« so menda popolnoma pozabili kako da sploh izgleda jugoslovanska deklaracija z dne 30. maja. Tam namreč zahtevajo jugoslovanski poslanci združitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov na temelju narodnega načela in hrvatskega državnega prava v samostojno državno telo pod že-zlom habsburško-lorenske dinastije. Dalmatinska duhovščina zahteva v svojih izjavah •— združitev vseh Jugoslovanov monarhije na temelju hrvatskega državnega prava v obnovljenem hrvatskem kraljestvu pod žczlom habsburškega vladarja, kar je isto. Sedaj pa pride glasilo sarajevske vlade 'Hrvatski Dnevnik', ki nravi za našo deklaracijo, da je brezglava (za brez-ž'ave gospode), narodno zavedni duhovščini dalmatinski pa podtika naravnost narodno izdajstvo, ko trdi, da dalmatinska duhovščina ni /,a združitev Bačke, Banata, Štajerske, Kranjske in Koroške z ostalimi hrvatskimi deželami. Upamo in trdno pričakujemo, da ho narodno zavedna dalmatinska duhovščina temeljito obračunala z imenovanim glasilom, ki ne zastopa interesov Hrvatov, ampak Mažarov in Nemcev. Uniformiranemu uredništvu »Hrvatskega Dnevnika« pa priporočamo naj vzame v roke hrvatsko zgodovino pa sc bo lahko prepričalo, da pač ne pozna stvari, o kateri prodaja svoje modrosti. j Nemška skupnost. Načelnik nemškega narodnega sveta na Češkem je pisal vsem nemškim državnim poslancem in članom ustavno in srednje stranke gosposke zbornice, naj pristopijo nemški enotni strank. »Deutschc Gemeinschaft ;, da se konca razcepljenost Nemcev v Avstriji. 4 Nabavni prispevek učiteljstvu. Uradno z Dunaja: Znano jc, da jc poslani-ska zbornica državnega zbora na seji dne 11. novembra 1'tin. /uonik, Zasip. 30 K, skupaj 100 K. SWv. 3 A SLOVENEC, 'dne r4. jamarja T3I8> Str. 5/ — Za dr. Krekov spomenik je daroval neimenovan 100 K povodom sijajnega zborovanja Slovenske in Vseslovenske ljudske stranke. __Odlikovanje. Računski podčastnik Ivan Picelj je bil odlikovan z železnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje in Karlovim četnim križcem. Imenovani je bil preje že petkrat odlikovan. — Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje jc dobil računski podčastnik Ciril Prestor. — Z železnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje je odlikovan nadomestni stražmojster pri nekem višjem generalnem štabu Franc Vidmajer. „ „ c — Odlikovanja pri 87. pespolku. Srebrno svetinjo I. razreda so dobili desetniki: Zlomšek Jožef, Čačkovič Janez, Penič Jožef. — Srebrno svetinjo II. razr. pešec Černezl Karel, četovodja Lesničar Maks, desetnik Peter Žmavc, poddesetnik Ignacij Muster in pešec Pinterič Janez. — Bronasto svetinjo: pešci Karel Uhle, Franc Krevsl, Ludvik Vidmar in Demšar Jakob; poddesetnik Lavrič Janko, pešci Horvat Štefan, Perušek Viktor in Gorek Anton, poddesetnik Vidovič Henrik. _ Smrtna kosa. V Novem mestu je dne 30. decembra umrl gimnazijski . sluga g. Avgust Ferlič, 62 let star. Pokojni je bil 40 let zvest član novomeškega gasilnega društva in njegov soustanovitelj. — Umrla je 1. januarja v Novem mestu gospa Ivana Grailand, stara 70 let. — V Čadrežah je 30. decembra umrl 44letni posestnik in prisednik kraj. šol. sveta g. Ivan Pavlin. Pri vojakih si je nakopal smrtonosno bolezen, ki ga je spravila v prezgodnji grob. Zapušča 7 malih otrok. — Cene tobaku se ne zvišajo. Kadilci so se že bali, da se zvišajo dne 1. januarja cene tobaku, vendar je bil ta strah neutemeljen. Za sedaj se cene ne zvišajo, pač pa se več vrst smodk, cigaret in tobaka izloči iz prometa in sicer vsled pomanjkanja surovin. Od smodk ostanejo v zalogi: gracioza, v kolikor je še zaloge, re-galia, media, britanike, kube, brazilke, por-torike, kratke. Nasprotno pa umaknejo iz prometa vse špecialitete kakor selektos, operas, palmas, palmitas, panatelas in pa »dolge«. Od cigaret se bodo prodajale ie egiptovske, dames, šport, damen in ogrske. Vseh drugih vrst, ko bodo razprodane, ne bodo več izdelovali. Od tobaka za svalčice in pipo ostanejo: cesarska mešanica, turški tobak v zavitkih po 100 gramov, turški v manjhnih zavitkih, mace-donski po 25 gramov, hercegovski, fini ogrski knastr, hanavski zvitek in podcžel-ni tobak po 25 gramov. Vse druge vrste izginejo iz prometa. — Za poslanca v hrvatski sabor v vo-livnem okraju Varaždin na Hrvatskem je bil izvoljen kandidat hrvatsko-srbske koalicije dr. Živan Bertič. — Za pozidavo od Italijanov znatno poškodovane cerkve na sv. Višarjih je daroval celovški krtezoškof 5000 K. — Umrl je v nekem celovškem sanitetnem zavodu topničar Anton Planine, star 45 let, doma iz Loke, okraj Litija. — Poštni uradi. V vzhodni Galiciji poslujejo zopet: 1. poštni uradi: Koniuchy, Sinkow pri Korolovvki, Szuparka za pisemski poštni promet; 2. poštni uradi: Jezier-na, Laskovvce, Mikulince in Daracnovv za promet z denarnimi pismi in za denarni promet (zadnji urad ne posluje za promet s poštnimi nakaznicami); 3. poštni urad Boleslaw za zasebni brzojavni promet. — Poštne vesti. Za dobo težkoč, ki se pojavljajo v poštni prevozni službi, se na podlagi § 5. poštnega reda v smislu člena IV. uvedbene naredbe k poštnemu redu določa s takojšnjo veljavo sledeče: Razen drugih razsežnih zavitkov, se morajo tudi taki zavitki kot razsežni zavitki obravnavati in taksirati s poviškom za raz-sežno blago, pri katerih celotna mera (višina -f širina + dolžina, pri okroglih za-klopnicah dvojni premer pokrova -j- višina zaklopnice) presega 1.5 m in kateri poleg tega tehtajo 5 kg ali manj. To velja za tuzemski promet in za promet z Ogrsko, Bosno-Hercegovino in Nemčijo. — Z dnem 18. januarja 1918 sc zopet odprejo poštni uradi Dobrovo v B<-dih, Kojsko in Trnovo pri Gorici, in sicer sedaj samo za pisemsko pošto vštevši službeno in zasebno rekomandacijo. — Odmera davka o vojnem dobičku. Izpisek iz plačilnih nalogov o do tedaj odmerjenem davku na vojne dobičke za ce-nilni okraj Rudolfovo je pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Rudolfovem (soba št. 1) v času od 8. do 21. januarja 1918 ob uradnih urah javno razgrnjen vsakomur na vpogled. ■^MnkisaMMMmMMHMnMMnaainammt«- Ljil|»e novice. I j Misijonski praznik in misijonska slavnost. Bližajoči se praznik sv. Treh Kraljev, ki je praznik poklica poganov h krščanstvu, je misijonski praznik. Misijonska Propaganda v Rimu obhaja ta teden ^ako leto veliko slovesnost v mnogih jezikih. Tudi misijonska organizacija slovenska, ki sc jc po vzorcu drugih narodov baš zdaj med vojsko začela živahno gibati, hoče ta teden skromno proslaviti. V ta namen bo v nedeljo, na praznik, ob 5. popoldne v uršulinski cerkvi misijonska po-božnost. Verni Ljubljančani, ki se za to veliko vprašanje, vprašanje pokri-stjanjenja in civilizacije celega sveta, zanimate, pridite zraven. — Želeti bi bilo, da bi tudi drugod ta dan te velike ideje misijonske ne pozabili. lj Katol. društvo za delavke ima v nedeljo, na praznik sv. Treh kraljev ob 8. uri v stolnici društveno sv. mašo, pri kateri poje društveni zbor. Ob tri četrt na 8. skupno sv. obhajilo, ob 8. sv. maša, ob pol 9. govor za društvo. lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov je imelo na novega leta dan svojo običajno novoletnico. Na sporedu, so bili pevski zbori in igra »Pod varstvom Matere božje«. Pevci in igralci so dosegli lep uspeh in splošno priznanje v obilnem številu zbranega odličnega občinstva. Prireditev sta počastila s svojim obiskom tudi presvetli knezoškof dr. Anton B. Jeglič in visokorodni deželni predsednik Henrik grof A 11 c m s. Novoletnica katoliškega društva rokodelskih pomočnikov jc pokazala, da društvo tudi v vojnem času lepo izvršuje svojo plemenito nalogo. lj Koncert. Gospod Josip Križaj, prvi basist zagrebške opere in gospod Ciril Ličar, klavirski virtuoz, koncertujeta v Ljubljani v petek dne 11. januarja 1918 v dvorani »Uniona«. Vstopnice za koncert teh dveh znamenitih slovenskih umetnikov se dobivajo od danes naprej v trafiki v Prešernovi ulici št. 54. lj Povrnitev naših kadrov v Ljubljano. Nekateri listi so poročali, da se po novem letu povrneta v Ljubljano oba naša kranjska kadra in sicer kader 17. pp. iz Juden-burga ter 2. gorskega polka (27. dom. p.) pa iz Admonta. Kakor sedaj čujemo, se to pred spomladjo ne zgodi in sicer zaradi prevoznih težkoč, kar je popolnoma um-»Ijivo. Če bi v tem času prepeljavali živila kakor n. pr. krompir, repo, korenje itd., mora vse zmrzniti in škoda bi bila vsled tega velikanska ter nepreračunljivc posledice. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Dež-man, gostja, 75 let. — Marija Košir, vdova poštnega uradnika, 87 let. — Marija Urbane, gospodinja, 41 let. — Alojzij Kel-bel, železničarjev sin, 18 mesecev. — Lucija Plečko, soproga železniškega ekspe-dijenta, 35 let. — Vlasta Ahčin, hči krojaškega mojstra, 16 mesecev. — Neža Ber-gant, služkinja, 64 let. — Marija Bizjak, posestnica, begunka, 75 let. — Marija Stare, posestnica, 51 let. — M, Stanislava Ma-i rija Skvarča, uršulinska presekta, 69 let. — Marija Urbančič, vdova železniškega čuvaja, 89 let. —■ Marija Cilenšek, občina ska uboga, 69 let. — Matija Floriančič, hlapec, 66 let. lj Hud mraz. Danes ponoči jc pritisnila prava zima. Zjutraj jc kazal toplomer po bolj izpostavljenih točkah do 19 stopinj Celzija pod ničlo. Pod nogami je vse škripalo. Ljudstvo pa nima ne tople obleke, ne obuvala, ne kuriva in ne živeža! Huda se nam bliža! lj Stradamo. — Na notico, ki jo jc priobčil pod tem naslovom sinočni »Slovenec«, se nam poroča, da zadnie močne karte ni bilo mogoče honorirati, ker mestna aprovizacija — kar je poročala v vseh listih — ni prejela in baje tudi ne bo več dobila moke za kuho. Prihodnji teden se bo razdelilo na nove močne karte četrt kg kaše in četrt kg ješprenja. Pozneje bo mogoče, ako ne bo uslišana mestna aprovizacija na pristojnem mestu na Dunaju, razdeliti le še enkrat po pol kg moke. Ob sebi umevno pa je, da je in bo občina storila vse korake v svrho, da se položaj zboljša. lj Znamenje časa. Pri peku g. Terčku na Bregu čitamo na zaprtih vratih: Zaradi pomanjkanja moke — ni kruha. I j Meso na rdeče iskaznicc brez A. Stranke z rdečimi izkaznicami brez A prejmejo sveže meso v soboto dne 5. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen jc. ta-le red: od pol 2. do 2. ure št. 1—200, od 2. do pol 3. ure št. 201—400, od pol 3. do 3. ure št. 401—600, od 3. do pol 4. ure št. 601—800, od pol 4. do 4, ure št. 801 do konca. 1 oseba dobi en četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb en kg, 7 in osem en in en četrt kg, več oseb en in pol kg. Kilogram, stane 2 K. lj Sveže meso na rdeče in rumene izkaznice A. Stranke z rdečimi in rumenimi izkaznicami A prejmejo sveže meso v soboto dne 5. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa od 4. do pol 5. ure. lj Izgubil sc je na Selu pri Ljubljani 121etni dcček-bcgurec Rudolf Prirnic. Kdor kaj o njem ve, naj sporoči njegovi materi Frančiški Primic, Sclo 33. pri Ljubljani. Božični odmevi iz Brucka. Begunci v barakah smo letos že tretje obhajali božič v žalostni, nemi tujini. Smo v različnih stiskih in težavah, o katerih bi nam bilo le zaman tožiti in tarnati: kakor vedno, bi tudi zdaj ostalo naše vpitje glas vpijočega v puščavi, da, v pravi sužnosti ali pregnanstvu! — Vsako leto je zima hujša. Letos je tako huda, da barake pokajo. Ah, da bi tudi v resnici popokale in z njimi vred vsa milijonska golazen, ki komaj čaka, da nas v toplih, spomladanskih dneh popade. Toda upajmo, da nas takrat več ne bo tukaj. Lepše jc v naši cerkvici! Sicer je borna, mrzla, čeprav jo krasita ob straneh dve veliki, pa ledeno-mrzli peči; tudi sneži in dežuje kaj rado vanjo in na njene obiskovalce; pa naj ima še toliko slabosti, vendar nam je begunskim sirotam še najljubša baraka, še edino tolažilno zavetišče. Kakor vsako leto so bili tudi letos otroci obdarovani; seve po vojnih, begunskih in slovenskih razmerah. Hvaležnost je lepa čednost, zato pa boljše nekaj kot nič! Pa tudi zabave, t. j. »božičnic« nismo pogrešali v barakah: otroški vrtec, je kaj zanimivo in srčkano-spretno odigral svoje igrico in pesmicc. Tu smo se lahko prepričali, da se z malimi otročiči more veliko doseči. Seveda, treba jih jc imeti ves dan p: i sebi ter se z njimi truditi, kakor to lepo delajo tukajšnje gdč. učiteljice. Le ene reči ne moremo odobravati: da se tem nežn;m otročičem ubija nemščina, v kateri pevajo in deklamirajo, ne da bi kaj razumeli! Komu k časti? Ali nismo Slovenci v slov. barakah? To naj sc v prihodnje odpravi! — Višek zabave v božični noči pa nam jc nudila uprizoritev »obdarovana nedolžnost« in »žive slike« betlehemskega hleva, angelcev in pastircev, ki je krasno uspela. Gdčni Zilki Gulin se lepo zahvalimo in čestitamo! — Tudi najbolj pomilovanja vredni begunci, naši bolniki v bolnišnici, so okušali s solznimi očmi veselje :n blaženost božične noči: prav lepo so bili obdarovani; pevski zbor pa jim je zapel par božičnih pesmic v tolažbo in nadomestilo, ker ne morejo v cerkev, da bi raz kor slišali »angelsko petjem. 1'ako, vidite, smo sc tudi mi begunci po možnosti več ali manj veseiili; a še bolj se veselimo Novega leta, ki nam bo prineslo zaželjeno vrnitev v slovensko, svobodno domovino! Lokve. Zahvalim se vsem svojim ljudem, ki so mi voščili praznike in novo leto in jim privoščim veselo povrnitev iz begunstva in srečno in božjega blagoslova polno novo leto. P. Butkovič, žu.p. upr. Čepovan, Doma nas jc približnn 200. Aprovizacija zelo slaba. Radi tega so sc mnogi spet morali vrniti med begunce. Domači gospod župnik Val. Pirec se je čez osem dni za praznike mudil pri nas- žalostni so bili letošnji praznik? sredi podrtij. Sv. mašo imamo vsako nedeljo ob 8. uri; mašuie g. kurat iz Lokovca Herman Trdan. Smrtna kosa med begunci. Dne 3. t. m. je umrla v Zatičini po kratki in mučni bolezni g. Terezija Srebrnič iz Solkana pri Gorici, mati preč. g. dr. Jos. Srebrniča. Pogreb drage pokojnice se vrši v soboto dne 5. t. m. v Zatičini ob 10. uri dopoldne. Žalujočim ostalim naše iskreno sožalje, pokojnici pa svetila večna luč! — Umrla je 28. decembra goriška izseljenka (begunka) Terezija Gec iz Kobilje Glave 82. Zapušča moža v fronti in troje otrok, najmlajši je star 6 mesecev. Pred meseci smo pokopali Rozalijo Jazbec, zapustila je dva otroka, mož padel. Išče sc Saksida Jožef iz vasi Saksida št. 258 pri Dornbergu. Služil je pri 45. pp. Zadnjič je pisal 24. septembra 1917. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči družini Saksida, Ilovica št. 44 pri Ljubljani. ijoove® poročilo. levice. Za jugoslovansko deklaracijo se jc na Primorskem le malo občin še oglasilo. In vendar so v vipavski dolini in v cerkljanskih hribih še cclc občine doma. Tudi duhovniki so v tlveh dekanijah še skoraj vsi na mestu. Pokažimo, da hočemo tudi s 1 o -o s n s k o Gorico v iutfoslovanski državi! Sklicanje poslanske zbornice. Dunaj, 3. januarja. Predsednik clr, GroB . je poslal načelniku Češkega svaza, Staneku, pismo, v katerem mu naznanja, da bo sklical zbornico dne 15. januarja. — V parlamentarnih krogih sc govori, da se bo v prvi seji zbornice vršil nastop za mir. Posvetovanja s parlamentarci. Dunaj, 3. januarja. Predsednik dr. GroB je imel danes dopoldne pogovor s posl. Urbanom in Pacherjem, nato s podpredsednikom Tusarjem in načelnikom Češkega svaza posl. Stanekom. Ministrskega predsednika viteza pl. Seidlerja je danes dopoldne sprejel cesar v avdienci. Vprašanje ogrske armade — kabinetno vprašanje. Budimpešta, 3. januarja. Min. predsednik dr. \Vekcrle bo v svojem proglasu naznanil, da bo razpustil državni zbor in razpisal nove volitve, ako v parlamentu ne dobi večine. Predsednik nove vladne stranke bo grof Julij Andrassy, voditelj pa dr. \Vekcrle. Ako bi vladar ne pritrdil vojaškim zahtevam v programu nove stranke, bo dr. Wckcrlc s kabinetom odstopil. — »Pesti Hirlap« jc mnenja, da bo vladar v najkrajšem času pritrdil programu nove vladne stranke. Poročila o mirovnih pogajanjih. Državniki sporazuma v Rusiji so, po poročilih švedskih listov, sklenili, da izjavijo, da se mora sporazum pričeti z osrednjimi velesilami pogajati o miru. Buchanan je pisal Lloydu Georgeju, naj sporazum odneha. — Italija svari pred mirovnimi iluzijami, a pričakuje, da se bo sporazum v svojem odgovoru oziral na dejanski položaj. — Ruska vlada j« (Dai-ly News) pri pogajanjih avstrijsko-nemške mornariške delegacije želela, naj pošljejo pred vsem internirane ruske socialiste in poljske delavce iz Nemčije domov. Posvetov o tem vprašanju še niso zaključili. —- »Germania«, ki je s Hertlingom v zvezi, je pisala, da je šlo te dni za samoodločbo narodov. Nemški posredovalci so se držali načela, da izražajo deželni odbori obmejnih narodov pravo voljo naroda, Rusi pa zahtevajo, naj se glasuje. Upati je,, da se dobi srednja pot in da bodo voditelji Nemčije v tej veliki dobi edini. — V Brest Litovsk so se pripeljali zastopniki ukrajinske rade. Boljševikom so izrazili, da ne pripoznajo avktorilete sveta ljudskih komisarjev. Delegati osrednjih velesil so Ukrajince zelo prijazno pozdravili Ruske zmede. f) Na ukaz boljševikov so zaprli poveljnika poljskih čet v Rusiij generala Musnic-kega. Poljski zbor so razpustili. — V Odesi odloči glasovanje, če se Odesa pridruži Ukrajini ali Rusiji. — Boljševiki zato ne skličejo konstituante, ker sc jc od 840 poslancev priglasilo le 391, za sklepčnost jc pa vsaj 400 poslancev potrebnih. — Via* da je izjavila, da bo smel car z rodbino Ru-^ sijo zapustiti, ko sc bo sklenil mir. Nasta-i nil se bo najbrže v Kodanju. — Japonska vlada je sklenila, da v polnem obsegu ob' novi diplomatske zveze z Rusijo. Predpogajanja o miru z Ameriko. Lugano, 3. januarja. V Italiji se govori^ da sc prično med Nemčijo, Avstrijo Ameriko uvodna mirovna pogajanja. Pomanjkanje v Italiji. Lutjano, 3. januarja. Italijanski dnev^. niki svarc prebivalstvo, naj hrani z živili in zlasti s kruhom. »Corriere della sera« opozarja, da velja kruh, ki se prodaja po 65 centesimov, vlado še enkrat toliko in več, celo do ^ in pol lire kilogram. Povod temu je največ nizki kurz italijanske valute. Napačno na bi bilo, delati odgovorne zato Angleže in Francoze; edina krivda je, da jc dežela preplavljena s papirnatim denarjem. List prosi prebivalstvo potrpljenja vsled pomanjkljive razdelitve živil v Milanu ter zahteva od mestne uprave, naj odstrani pomanjkljivosti pri razdeljevanju živil, ki so vzrok, da so ostale velike množice ljudi brez testenin, kar je povod mnogim nemirom. Milanska mestna uprava pa razglaša, da jc vsled transportnih težkoč na železnicah sladkor popolnoma porabljen in da novega pred sredo januarja ni pričakovati. Preganjanje pripadnikov sovražnih držav v Italiji. Lugano, 3. januarja. Rimska »Tribuna« poroča, da pripravlja notranje mini-sterstvo odlok, ki bo poostril odredbe o interniranju pripadnikov sovražnih držav ter zaplenitve vsega premičnega in nepremičnega premoženja istih v Italiji. »Cor-riere della Sera« zahteva, da se morajo te odredbe nujno izvesti, ne samo vsled državnih interesov, ampak tudi zaradi vzdrževanja javnega miru, zlasti v provincah Pado-va in Milan. Isti list poroča, da so iz Milana odstranili 300 družin sovražnih držav s 420 osebami. 14 oseb jc smelo odpotovati v inozemstvo, nadalinim 350 so dovolili bivanje v Milanu, ker so Avstrijci italijanske narodnosti ter znanega patrioti-čnega mišljenja ali pa Armenci in ljudje iz Turčije oziroma tudi osebe, ki so poro-ročenc s pripadniki sovražnih držav. Po svefu. Ustanova za poštne uslužbence. Iz dohodkov razpuščcnc bolniške blagajne poštnih uslužbencev sc razpisuje ustanova približno 200 kron. Pravico do te ustanove imajo potrebni onemogli pismonoše, poštni seli, sluge in postiljoni, ki so v službi vsaj 15 let pri kakem poštnem uradu. Nekolkovanc prošnje, potrjene od županstva in poštnega urada, je vlagali do 15, januarja t. 1. na predsedstvo društva c. kr. poštarjev za Kranjsko in Primorsko v Radovljici. t Otvoritev avstro-ogrske soške raz« stave v Berlinu. Te dni je bila otvorjena v kraljevski akademiji znanosti soška razstava. Otvoril jo jc poslanik princ Hohen-lohe. Razstava ima namen, po domačih slikarjih napravljene slike pokrajin ob Soči in vojskovodij pokazali nemškemu narodu in jih tako seznanili z groznim soškim bojiščem. Pošta v Dalmaciji. Dalmatinski listi tožijo nad naravnost groznimi razmerami, ki so zavladale v poštnem prometu. V Priiedoru leži 15.000 paketov, namenjenih za dalmatinske pošte. Po večini so ti paketi že dau.es razbiti, uničeni in izpraznjeni. Neki tegovec v Splitu je prejel te dni nekaj zabojtkov s konjakom. Ko je za-bojčke odprl, je bila v njih sama — opeka. Drugi trgovec je dobil več košar sadja, toda v košarah je bilo le kamenje. Dalmatinski trgovci se hočejo preko trgovske in obrtniške zbornr.ee obrniti na trgovinsko ministrstvo. Razbita okna pri železniških osebnih vozovih. Pobijanje oken pri železniških osebnih vozovih se' tako množi, da obstoja vsled pomanjkanja šip nevarnost, da bodo sredi zime osebni vozovi morali ostati v prometu deloma brez šip v oknih. Največ šip se pobije vsled neprevidnega ravnanja potnikov z nahrbtniki in drugo ročno prtljago. Sprevodnikom je naročeno, da morajo od krivcev takoj zahtevati odškodnino. Potniki se v lastnem interesu opozarjajo, naj sprevodnikom pomagajo izslediti krivce, da se tako omeji pobijanje šip. Železniška nesreča. Na progi Louis-ville-Rashville v Kentuki v Ameriki sta trčila dva osebna vlaka. Ubitih je 67 oseb, ranjenih 50. Stare znamke so še vedno drage. V Berlinu se je prodalo te dni 11 pol pravih hanoverskih poštnih znamk za vsoto 48 tisoč mark. Plen osrednjih velesil meseca decembra. Kolnische Ztg.: Nemčija in njene zaveznice so ujele v decembru 44.000 mož, zaplenile 243 topov, 984 strojnih pušk, 85 metalcev min in zasedle v Evropi 164 šti-rijaških kilometrov. Četrti razred nameravajo vpeljati na avstrijskih železnicah. Pravijo, da se o tem že vrše posvetovanja med vlado in železniškimi upravami. Splitski gostilničarji morajo imeti v vojni slabe izkušnje s svojimi gosti. — Sklenil so namreč, da mora gost vsako jed in pijačo plačati že naprej, takoj ko jo poje ali popije. Trgovina z deteti v Ameriki. Bogate Američanke rade kupujejo deteta. Zavodi za zapuščena, siromašna, nezakon a deteta jih prodajajo vsak dan bogatim damam. Otroci se adoptirajo in materijalno preskrbe. Smrtna nezgoda dunajskega vseučili-gkega profesorja Mauthnerja. Ko je šel vseučiliški profesor dr. Julij Mauthner, vodja kemičnega laboratorija na splošni polikliniki zvečer domov, ni zapazil v Dolgi ulici, da je odprta steklena streha kleti za premog, vsled česar je padel v klet in se tako poškodoval, da je ponoči umrl. Ukradena svila. Na Dunaju je bilo iz trgovine Jakoba Wettera ukradene svile za 100.000 K. Tihotapstvo zlata za Carigrad. V Budimpešti se vrši razprava proti bivšemu gubernatorju janinskega vilajeta, Mehvedu Ali Ayni-Begu, ki je tihotapsko nakupoval zlat denar. Dognano je, da je kupil 1057 avstrijskih zlatnikov po dvajset kron po 110 kron kos, 226 desetkronskih po 55 K in enega za 10 rubljev. Hotel jih je odnesti v Carigrad, ko se je posrečilo oblastim prijeti ga in zapleniti denar. Izven tega jc Ayni-Beg odnesel iz monarhije za 400.000 kron blaga, predvsem vitrijola in drugo. Obtoženec se potom francoskega tolmača izgovarja, da je kupoval denar kot ama-teur, blago pa zato, ker je bil v ta namen poslan iz Turčije v monarhijo in dobil od turškega konzula v Budimpešti priporočilno pismo za grofa Serenyja. Kupoval je stvari, ki jih Turčija rabi. Na sodnikovo oprzko. dr. ;e v trenotku, ko so ga prijeli, imel premoženje 150.000 K in da je neverjetno, da bi za 132.000 K nakupil zlato le v amaieurske svrhe, pravi Ayni-Beg, dc. sc orožništvu običajno navedejo napačni podatki o stanju premoženja. Njegov imetek znaša več kot milijon kron. Sodišie >. obtoženca oprostilo z utemeljitvijo, da ni zlat denar obča potreba, nego le merilo za blago. Med neobhodno nujne potrebe spadajo le one stvari, ki njih mankanje onemogoča obstanek; a zlato se zato ne more prištevati k njim. Zanimivo je, da se je finančna uprava pogodila že v miru z Ayni-Be-gom glede predujmov. Gospodarske keleike. — 200 vagonov krompirja zmrznilo. V Škofji Loki je zmrznilo 200 vagonov krompirja. Bil je vojaška last. Pred dnevi smo čitali v listih, da je zmrznilo na potu v Gradec 10 vagonov krompirja, v Dun. Novem mestu pa 35 vagonov! Tako se ravna z dragocenimi živili, ki se rekvirirajo na kmetih! — Zakaj pa pri nas ne? Na Ogrskem se namerava preskrbeti prebivalstvo z moko za četrt leta in s krompirjem za celo leto naprej. Pri nas pa rekvirirajo in rekvirirajo in nihče ne misli pri oblasti na nas, ali imamo kaj živil za bodoče mesece ali ne. Češka industrijalna banka. Stanje de-rtarnih vlog je znašalo koncem decembra 1917 215,532.062 K 81 vin. Trgovsko-obrtno zbornico za severno Albanijo ustanove v Skadru. Mteijino.fi Mt.foirtajia-Sraj Mt.ToscIla 6C/sm>/> . _ . Ht.PrassolanJ -1 % . V ''"M /a^ ■c - >ura//. • t! , gr S MtPpptin r, r .... ..... .....„„, Mt.Mesfe MPaltone' :^i.5pirama '//i'-"' I.Caprjle ......»„ * S.Monr |^ -MIh,. VV'11'//,ji? % » »v %,lwe$> .....,f J \ MtteoloRf /črt.firappai^N % ^ ......^aJ&J .»h// W CjKoschin -i tfgrj/* « fejfe/Ci/CCO '10 O o X o R solo Gorske utrdbe na Beneškem. Ureditev prometa z olivami in olivnim oljem. Namestništvo je po pooblastilu c. kr. urada za ljudsko prehrano uredilo promet z olivami in olivnim oljem letošnjega pridelka ter postranskimi proizvodi pri proizvajanju olja v Istri. Dotična naredba odreja dolžnost prijave in ponudbe s strani proizvajalcev olja in ustanovitev poslovalnice za olje pod vodstvom istrske deželne upravne komisije, katera bo v svrho zagotovitve preskrbe prebivalstva in vojaštva. z oljem imela edina pravico za prodajo olja v Istri. Za izvoz oliv, olja in oljčnih tropin je treba dovoljenja poslovalnice za olje. Prevzemna cena se določi po dogovoru oziroma tako, da se vzamejo za podlago vodilne cene, ki jih določi pristojna presojevalnica cen. Tvrdke, ki imajo kupčijske zveze v Varšavi in v Lublinu, dobe v trgovski in obrtniški zbornici važno zaupno .naznanilo. Sir iz krompirja. V Sekesfehervaru je policija obsodila lastnika mlekarne Skal-ka na 36.000 kron globe, ker jc prodajal sir, v katerem je bilo več krompirja nego česa drugega. Promet s čevlji. V zmislu naredbe trgovskega ministrstva z dne 13. decembra 1917, drž. zakon št. 482 se sme novo, kakor staro obuvalo prodajati konsumentom izključno le proti izkaznicam. V splošnem veljajo analogna določila kot pri prometu z blagom in obleko. Do definitivne ureditve bo v najnujnešem slučaju izdajala izkaznice za mesto Ljubljana »Deželna poslovalnica za preskrbo prebivalstva z obleko« (Šolski drevored št. 2) na deželi pa pristojna okrajna glavarstva. Naraščenje hranilnih vlog v čeških hranilnicah. Kakor poroča »Sporitelny Obzo'r«, so meseca novembra 1917 hranilne vloge prekašale izplačila za 8,317.458 K 64 v., v 2C čeških hranilnicah na Morav-skem za i.263.852 K 56 v., a v 6 čeških hranilnicah. ki ne želijo objave, za K 89 v. Vsega vkup je bilo torej meseca novembri.; i Hi 7 v 90 čeških hranilnicah na Češkem, na Moravskem in v Šleziji za 10,561.828 K 61 v. več vloženega kakor dvignjenega denarja. Pri »Jadranski banki«, podružnici v Ljubljani, je podpisalo 472 strank skupno 5,228.350 K sedmega vojnega posojila. VIL avstrijsko vojno posojilo. Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani je subskribiralo do vštetega 29. decembra 1917 1825 strank 9.379.200 K VII. avstrijskega vojnega posojila. Med drugimi so nadalje podpisali: Prva hrvatska štedionica, Zagreb, 50.000 K; »Ungari-sche Bank- und Handels-Aktien-Gesell-schaft'!, Budimpešta, 50.000 K; c. kr. priv. avstrijska z avarova lna družba »Ph6nix«, Dunaj, 1,000.000 K; farni urad Št. Jernej, nadaljnjih 22 200 K; Pavel Lapajne, Idrija, 5000 K; pri podružnici v Celovcu nadalje: Anton Danijel, Zg. Libuče, 2000 K; Ana Stangl, Podsiniavas, 1000 K; pri podružnici v Sarajevu: Leopold Šramar, Sarajevo, 10.000 K; Henrik Kurz, Sarajevo, 5000 K; Silvijo Alkalay, Sarajevo, 20.000 K; podružnica Jajce Hrvatske banke, d. d. v Travniku, Jajce, 23.700 K; Hrvatska banka, d. d. v Travniku, 46.800 K; prva srpska štedionica, Prijedor, 13.000 K; Srpska banka i štedionica, d. d., Bos. Kruoa. 19.850 K; pri podružnici v Trstu: A. Fer-folja, Trst. 100.000 K; G. Klein, Trst, 25.C00 K; Ant. Doljak, Št. Andrež, 500 K; A. Bratuž, Trst, 10.000 K; Giov. Crisman-cich, Trst, 20.000 K; N. Grison, Trst, 10.000 K; Alojzij Reja, Trst, 5000 K; Franc Stefanutti, Trebič, 2000 K; Jakob Taučar, Trst, 500 K: Matilda Šuc,"Pliskovica, 5000 kron; A. G. Nagy, Trst, 15.000 K; Ema Čampa, Trst. 3000 K; Atta. Padovan, Trst, 10.000 K; J. Parčina & Co.. Trst, 50.000 K; Anton Ukmar, Kopriva. 1000 K; Bat Ferdinand, Trst, 2000 K; Elizabeta Merkelj, Vel. Zabije, 7000 K; Jožefa Paljk, Velike Zablie, 10.000 K; Anton Kodrič, Vel. Zabije, 6000 K; Albin Anžič, Trst. 10 000 K; Marija Poles, Bergod, 2000 K; Josio Kocijančič, Hrastovlje, 1000 K; Josin Verto-vec, Vel. Žablje. 2000 K; Marin Markičo-vič, Trst, 5000 K; Blaž Bevk, Trst, 3000 kron; J. Stoka, Trst, 2000 K; Ivan Nova-kovič, Trst, 5000 K; Silvester Pernič, Št. Jernej, 4000 K; Zofija Makovec, Vel. Zabije, 6000 K; Josip Vertovec, Vel. Žablje, 2000 K; Emilija Kosovel, Vel. Žablje, 2000 kron; Anton Kodrič, Vel. Zabije, 2000 K; Henrik Candolini, Trst, 5000 K; Anton Gomzy, Opčine, 1000 K; Antta. Karis, Trst, 1000 K; Samuel Dann, Trst, 600 K; Peter Glažar, Trst, 600 K; Lud. Schmid, 4000 K; Trgovsko-obrtna zadruga, Trst, 15.000 K; Marija Zanussi, Trst, " 2000 K; Anton Filipič, Podgorje, 5000 K; Narcis Zadnik 200 K; Karol Matalon, Opčine, 4000 K; Ljudska hranilnica in posojilnica, Trst, 6000 K; »Arimatej«, pogrebno društvo, Barkovlje, 200 K; Florijan Štor, Vel. Zabije, 2000 K; Alojzij Jerčič, Vel. Žablje, 3000 K; Viktor Mihelj, Vel. Zabije, 4000 kron; Jožef Čuk, Vel. Zabije, 2000 K: Ka-rolina Štor, Vel. Zabije, 2000 K; ■ Vinko Paljk, Vel. Zabije, 1000 K; Leopold Troha, Vel. Žablje, 1000 K; Vincenc Bat, Vel. Žablje, 12.000 K; Viktor Žnidaršič, Opčine, 5000 K; Josio Mahnič, Dekani, 1000 K; Gospodarsko društvo, Skedenj, 13.000 K; Marija Coketli, Škorklja, 12.000 K; Franc Čermelj, Vel. Zabije, 1000 K; Frančiška Makovec, Vel. Žabl.e, 2000 K; A. G. Nagy, Trst, 10.000 K; Anton Dežman, Trst, 2000 kron; Oskar Schrey, Trst, 200 K; Marija Svetličič, Rojan, 1000 K; Tomaž Danen, Opčine, 500 K; uradništvo Mlekarske zveze 5000 K; Marija Paulovič, Grimalda, 2000 K; Viktorija Rauber, Vrhpolje, 1000 kron; Alessandro Crismancich, Trst, 200 kron; Alessandro Janko, Trst, 200 K; Marija Rocco, Trst, 500 K; Romeo Crismancich, Trst, 500 K; Consorzio fra i liquo-risti, Trst, 500 K; Anton Poljšak 2000 K; Elza Langbank, Trst, 2000 K; Urša Kavre-čič, Kortina, 3000 K; Liudska hranilnica in posojilnica. Trst, 6000 K; Ivan Volek, Trst, 1000 K; Frančiška Petrič, Trst, 1000 K; Fani Zitko, Trst, 1000 K; Romuald Zupančič, Trst, 1000 K; Mate Čendak, Potok, 1000 K; Carlo Nassiguerra, Trst. 500 K; Jakob Parčina & Co., Trst, 50.000 K; žup-ni urad Žminj 4000 K; Jožef Ukmar, Šeou-lje. 1000 K; dr. Anton Požar, Kopriva, 1000 K; Hranilnica in posojilnica Sv. Križ 1000 K; župni urad Sv. Ivan 1000 I<; Mina Mancin, Grimalda. 100 K; pri podružnici v Splitu: Simon Brainovich, Split, 10.000 kron; občina Poljica, Priko, 30.000 K; biskuosko semenišče, Snlit, 5000 K; Pa-ško Požar, Knin. 10 000 K; Javno dobrodelno društvo, Postire, 5000 K; društvo »Zagorac«, Lečevica, 5000 K; »Konserven-'fabrik Briider Mardessich«, Komiža, 50.000 kron; Vinko Ivanac, K. Stari, 5000 K; Ign. Hainz, Split, 10 000 K; Splitski odbnr za podpisovanje VII. vojnega posojila. Snlit, 100 000 K; Opčinska štedionica, Benko- vac, 30.000 K; Opčinski odbor, Grhote-Šolta, 15.000 K; Opčinska štedionica, Dr-niš, 100.000 K; občina Split za pokojninski iond občinski uradnikov, Split, 7000 K; Hrvatska Štediona, Split; 28.000 K; odbor za podpisovanje VII. vojnega posojila, K. Lukšič, 5.050 K; »Dalmatia« Portland-Ze-ment-Fabrik, Sučurac, 10.000 K; Hrvatska pučka štedionica, Omiš, 17.000 K; Vzajemno podporno društvo v Dobroti, sedai Hvar, 148.000 K. LISTNICA UREDNIŠTVA. B, p. 622. Hvaležni smo Vam za Vašo izjavo, toda priobčiti je ne smemo. Vrlo naprej! — Katoliška Bukvarna v Ljubljani naznanja svojim odjemalcem, da zapira do preklica trgovino ob 3. uri popoldne. Vsled preobilih notranjih poslov se po tej uri občinstvu ne more pod nobenim pogojem postrezati. Sptejme se krepko, zdravo in izobraženo -»r- DEKLE -»L staro nad 20 let, ki ima veselje za prodajalno. Pismene ponudbe naj se naslovijo na »K. 13« na upravništvo »Slovenca«. V trgovini ali trgovski pisarni izurjene osebe imajo prednost. z imenom in se dobiva vezan in krasno s v vseh knjigotržnicah v Ljub- jc ravnokar izSel slikami opremljen Ijani in v raznih trgovinah na deželi po i krono 50 vinarjev. Razpošilja ga pa tudi taložnik J n n k o N o p. Jeglič, žolski voditelj v Ljubljatii, ki daje običajen trgovski popust vsem, Iti naroče večjo množino izvodov. P. n. g£. trgovci, učitelji >n sploh prijatelji 'iiidsiva, naročajte vojakom i« drugim to potrebno knjižico — najboljše po poštni nakaznici, ker je povzetje za 50 vinarjev dražje. Na vojno pošto se povzetje' nc more pošiljati. !?e je 30, dccembra 1917 ročna torbica od postaje na Opčinah do postaje južne železnice v Ljubljani. V torbici je bilo: ena srebrna zapestua ura, popotni list Celovec-Gorica s fotografijo, dve zapestnici itd. Pošteni najditelj naj prinese proti nagradi torbico na državni policijski urad. se je pes Dobermannske pasme, čfn z rumenimi nogami, ki sliši na ime »Rebell« ali »Belci«, znamka štev. 702, in »Grobler«. Proti primerni nagradi naj sc odda pri Petrinu v Hrenovi ulici št. 8. Kdor namerava J«^ prodati še kaj 3263 naj ga takoj ponudi tvrdki J, POGAČNIK LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 13. Dobro ohranjena najraje amerikansko delo, se kupi, pove uprava lista pod št. 3433. Dob ri božji Oče v nebesih, ki v svoji previdnosti hoče vsem in vsakemu le najboljše tudi tedaj, ko nam seka najhujše srčne rane, je poklical k sebi v domovino miru in blažene rajske sreče našo preljubljeno in drago mamico oziroma soprogo gaj® §hr®1b®mii& Po kratki hudi bolezni je previdena s sv. zakramenti za umirajoče danes zjutraj sladko zaspala v objemu Gospodovem. Pogreb se vrši v Zatičini, sedanjem bivališču cele družine, prihodnjo soboto, dne 5. t. se bodo To ostalih m. ob 10. uri dopoldne, ter bo združen s sv. mašami zadušnicami, ki istočasno opravile v samostanski župni cerkvi. naznanja sorodnikom, prijateljem in znancem imenom bridko potrtih Dr, Josip Srebernič, prof. bogoslovja. n i na Dolenjskem. 3. januarja 1918. 21