Ii prazaikev daily except Saturday* Suadaya and Holiday« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urodntlki In upravattkl peo«tort: 1M7 South Lawadale Ave Offico of PubUooUoa: S697 South Lawndal« Ava. Telephon«, RockwtU 4904 LETO—TEAR XL Caea llata JaSSJO A ISIS. at apodal ata at Denarna vojna med Rusijo in zapadnimi silami Sovjetske oblasti ustavile železniški promet Demonstracije pred mestno hišo v Berlinu Berlin. 24. jun. — Denarna vojna med Rusijo in zapadnimi silami je zajela 3,400,000 prebivalcev Berlina. Sovjetske oblasti so danes zjutraj ustavile železniški promet v zapadnih predelih mesta in dotok električne sile, ki se proizvaja v ruskem sektorju. Zapadni krogi smatrajo ruske poteze za sunke proti Ameriki, Veliki Britaniji in Franciji, ker niso sprejele nemške marke, katere krožijo v sovjetski coni, za legalne denarne enote. Zapadne sile so ignorirale rusko odredbo, da marke s sovjetskim pečatom so edina legalna denarna enota v vseh štirih berlinskih conah. Amerika, Velika Britanija in Francija so izdale nove nemške marke v svojih conah. S to akcijo so zgradile denarno steno v osrčju Berlina, sto milj za tako-zvanim žežleznim zastorom. Nemška časniška agentura v ruski coni poroča, da so Rusi ustavili promet potniških in tovornih vlakov med Berlinom in zapadno Nemčijo zaradi tehničnih potežkoč. Poročilo ne omenja drugih deta j lev. Vsi tovorni vlaki gredo sedaj po progi Helmstedt-Berlin, ki je v sovjetski coni. Britski krogi pravijo, da so Rusi objavili naznanilo, da električne centrale, ki obratujejo v zapadnih predelih Berlina, pro-ducirajo le polovico električnega toka za te predele. Razplet dogodkov je povečal napetost v Berlinu. Več tisoč demonstrantov se je včeraj popoldne zbralo pred mestno hošo, ki je v ruski coni. Demonstranti so udpli v dvorsno, v kateri se je vršila seja članov mestnega sveta, in preprečili debato o denarni situaciji. Radiopostaja pod ameriško kontrolo je oddala poročilo, da so demonstracije organizirali člani stranke socialistične enotnosti, katero podpirajo sovjeti. Člani mestnega sveta so pozneje sprejeli resolucijo z deklaracijo, da morajo biti marke, ki krožijo v vzhodni in zapadni coni Berlina, legalna denarna enota. Demonstranti so napadli tri člane mestnega sveta in jih pretepli. Zapadne sile so obdolžile Ru-se, da hočejo uzurpirati oblast nad življenjem in ekonomijo 2,-000,000 Nemcev v Berlinu. Zaprli so vse banke in trgovine. Izjema so le lekarne in živilske trgovine. Sovjetske oblasti so proglasile tudi začasni moratorij na dolgove, zaeno pa so, naznanile, da so nove marke nelegalne in da bodo izvajale ekonomske sankcije in s tem izsili- Molotov odletel o Varšavo Konferenca voditeljev komunističnih strank Varšava. Poljaka. 24- jun. — Ruski zunanji minister V. M. Molotov je včeraj odletel is Moskve v Varšavo, kjer se bo sestal z voditelji komunističnih strsnk v državah vzhodne Evrope. Poročila pravijo, da bo predmet diakuzij na konferenci uata-novitev separatne vzhodne nemške države. (Moskovsko radijsko poročilo, prestreženo v Londonu, pravi, da bodo na konferenci razprave o zaključkih konference repre-zentantov šestih zapadnih evropskih držav v Londonu. Na tej konferenci so bili osvojeni načrti glede eventualne ustanovi-! tve samovlade v zapadni Nemčiji. Konference so se udeležili reprezentanti Velike Britanije, Amerike, Francije, Belgije, Ho-landije in Luksemburške.) CHICAGO SI ILL.. PETEK. SS. JUNIJA (JUNE SS), 1S4S lia». Act el Oct I. lilt, author»«! on Juao 4. Iti» Subocrlpilon S8.00 Yearly STEV—NUMBER 1S5 ter S Domače vesti Nov grob aa sapadu Fontaha, Cal. — Tukaj je nenadoma umrla Roae Lazar, čla niča društva 723 SNPJ, rojena v Dobu pri Domžalah. Zapušča moša, dve hčeri, aestro v Ingle woodu, Cal., brata V Clevelandu in enega brata v starem kraju. le kroženje nemških mark s so-1 Poročilo pravi, da je Molotov vjetskim pečatom v vseh berlin-1 doHpel v Varšavo. Ko je pristal skih predelih. Zapretile sto, da bodo vse osebe, ki bi krožile nove marke, aretirane. Da ustavijo vtihotapljanje novih mark v vzhodno Nemčijo, so Rusi uveljavili drastične restrikcije in kontrole v svoji okupacijski coni. Hoffman za razširjenje trgovine Važni razgovori z evropskimi državami Waaklagton. D. C.. 22. jun. — Paul Hoffman, upravitelj Marshallovega načrta, se je izrekel za razširjenje trgovnie med za-padom in vzhodom, ko se je sestal s časnikarji. V izjavi je na-glasil potrebo omejitve pošiljanja blaga v Sovjetsko unijo in države v vzhodni Evropi. Dejal je, da blago ne sme biti vojaške in strateške važnosti. Hoffman je priznal, da tolmačenje, kaj je in kaj ni vojaško blago, ne spada v njegovo območje. Držati se bo moral zaključkov drugih ameriških uradnikov. Električni stroji in naprave, kakor tudi tračnice, se lahko smatrajo za strateški material. Hoffman je omenil razgovore v Washingtonu med ameriško vlado in reprezentanti evropskih držav, ki bodo deležne pomoči na podlagi Marshallovega načrta. Izrazil je upanje, da bodo rezultirali v sklenitvi dogovorov. Zamorski inženir Robinson v Rusiji Izvežbal se je v sovjetskih šolah Moakva. — (ALN) — Velika Koganovičeva tovarna, ki izdeluje kroglične ležaje (bali bear-ings) in ki je ena največjih v ao-vjetski Rusiji, je že domala obnovljena. Inženirji in delavci montirajo v nji stroje, ki jih je osnoval Robert Robinson, ameriški zamorec, ki je pred leti delal v Fordovih tovarnah v De-troitu. Robinson je prišel v Rusijo lota 1930 s skupino inženirjev in delavcev, ki jih je sem poslala Fordova družba v smislu pogod-, D . ... . be, da opremijo veliko tovarno ^TT!« T * , za traktorje v Stalingradu. • I fJ^A™' Delavski odnošajl v Rusiji so Robinsonu ugajali že od začetka njegovega bivanja v Sovjetski zvezi. Glavni vzrok, da se je odločil ostati v Rusiji, pa je bil, ko ga je neki ameriški inženir, ki nI verjel v enakost črnih i ^ati in belih ljudi, ob neki priliki Wi!lard lopnil po glavi. V tem incidentu je bilo javno mnepje ruskega ljudstva odločno na strani mladega zamorca Belopoltni inže nir je bil poslsn nazaj v Ameriko. Mladi Robinson je prišel v Rusijo kot nsvaden delavec, nato pa se je izučil za inženirja v sovjetskih tehničnih šolah Med tem časom je Robinson postal aovjetski državljan, sedaj pa v veliki Koganovičevi tovarni /m kroglične ležaje nadzoruje montiranje novih strojev. Načrte ln obrise zs te stroj« Je izdelal on sam na letališču, je omenil predmet razprav Yned njim in zunanjimi ministri Jugoslavije, Cehoslova-kije, Rumunije, Poljske, Bolgarije ln Albanije. Naglasil je potrebo zaščite pred novo agresijo nemškega imperializma in bratstva med slovanskimi narodi. Uradno naznanilo je ras-krilo glavne osebnosti, ki se bodo udeležile diskuzij. Te so jugoslovanski zunsnji minister Stanoje Slmič, ogrski zunanji minister Eric Molnsr, čehoslo-vaški zunanji minister Vladimir Klementis, rumunska zunanja ministrica Anna Pauker, bolgarski zunanji "rritnister Vasilij Ko-larov, albanski premier Enver Hod ta, poljski premier Josef Cy-rankiewicz in poljski zunanji minister Zigmund Modzelewski. Naznanilo ne omenja, ali ae bodo konference udeležili voditelji italijanske in francoske komunistične stranke. Znano je vseeno, da je Palmiro Togliatti, Vodja italijanske komunistične stranke, zapustil Rim, Jacques Duclos, vodja francoske komunistične stranke, pa Pariz. Z izjemo Albanije so vse druge države reprezentirane v Komin-formi, katere sedež je v Belgra du. Poročilo pravi, da so bili tudi voditelji nemške komunistične strsnke v ruski pkupa-cijski coni povabljeni na konferenco. Podpisani morajo biti do 3. Julija. Ako nc bodo podpisani, bo program ameriške pomoči zapadni Evropi suspendiran. RAZGOVORI MED AMERIŠKIMI URADNIKI IN ZASTOPNIKI DRŽAV EVROPE Waaklngton. D. C.. 24. jun. — se JSd ta in reprezentanti šestnajstih držav v zapadni Evropi glede izvajanja Marshallovega načrta. Reprezentanti evropskih držav, ki bodo dobile milijarde dolarjev, so izjavili, da je treba ameriške pogoje glede pomoči revi- L .Thorp, pomožni tanijo, ki sta naznanili, da ne bosta preklicali sklenjenih trgovinskih dogovorov z drugimi državami, kar zahteva Amerika Francija in Velika Britanija bosta dobili levji delež pomoči na podlagi Marshallovega načrta. Vsi problemi morajo biti ro-šeni in dogovori o vzajemni kooperaciji Ur samopomoči podpisani do 3 julija v soglasju s po- državni tajnik za ekonomske J0*' Marshallovega načrta Thorp zadeve, je predstavnik Amerike v diskuzijah. V imenu evropskih držav govorijo britski poslanik Oliver Franku, francoski poslanik Henri Bonnet. danski poslanik Henrik Kauffman In Dan Hammarkskjold. načelnik švedske državne banke ( Važni problemi v zvezi z izvajanjem Marshallovega načrta ao predmet diakuzij. Eden je. kako daleč bo šla Amerika v kontroliranju denarstva evropskih držav, ki bodo letos bile čez šeet pa motajo hiti v soglasju s po je namignil, da Ijo Amerika olaj šala pogoje glede kontrole da» narstva šestnajstih evropskih držav. Londonski listi izražajo za-skrbljcnje glede ameriške kontrole tzmenjevalne vrednosti funta šterlinga, kar predvideva Marahallov načrt. Ali bodo evropske države sprejele Thorpo-ve provizije glede kontrole, ni znano Thorp Je dejal, da je pripravljen dati nekaj kodrailj. ki milijard dolarjev, Drugi se nanaša na Francijo in Veliko Bri- možnim programom, sprejet v kongresu ki je bil Kompanija pretrgala pogajanja Unija bo obdolžila nepošteno taktike Chicago. — (FP) — International Harvester Co. je pretrgala' pogajanja z unijo United Farm Equipment & Metal Workers CIO. Unija representee 40,-000 delavcev v tovarnah kompanija. Unija je obdolžila kompanijo nepoštene taktike po pretrganju pogajanj. Obdolžitav je Izrekel Gerald Flelde, direktor unije. Uradniki kompanije so izjavili, ds so pretrgali pogajanja zaradi stavke v tovarnlh v Auburnu, N. Y. Prej je kompanija ponudila zvišanje plače za cnajNt centov na uro, kar pa je unija odklonila. t "Kompanija je ponovila staro taktiko," je rekel fielde. "Vprašanje ni stavka v Auburnu, temveč zvišanje plače ln sklenitev nove pogodbe.1' Tiskarske firme naznanile soorazum Uirija zvišanje plače ■ Chicago. 24. Jun. — Reprezentanti organizacije tiskarskih firm so naznanili dosego sporazuma s čikaftko tiskarsko unijo. Pogajanja so trajala več meaeeev. V prvih dneh marca Je moralo 48 tiskarskih firm zapreti vrata zaradi spora s tisksrsko unijo. Okrog 2,000 tiskarjev je izgubilo delo. Sporazum določa zvišanje plače za $11.89 na teden. Firme ao prej ponudile zvišanje $9.20 na teden, toda unija je ponudbo zavrnila. 8tavka proti petim čikaškim listom ae nsdsljuje. Ti so Tribuna, Daily News, Herald American, Sun-Times in Journal of Commerce. Tiskarska unija je oklicala stavko proti listom pred sedmimi meseci. Vsa dosedanja prizadevanja za končanje konflikta so se izjslovils. Hali jonski fašisti izpuščeni iz ječe Kirn. — Vlada premierja Al-cida de Gasperlja, ki je zmagala z ameriško pomoč io pri volitvah 18. aprila, je izpustila Iz ječ več vodilnih fašistov. Nedavno je bil izpuščen iz ječe Kdmondo Kossini, ki Je bil poglavar orga nizacijc delavske fronte pod vlado diktatorja Mussolinlja. Dalje Je bil izpuščen Luigl Federzone, predsednik bivšega fašističnega senata. Deportacija nezaielje• ni h tujcev se zavlekla VVashinglon, D, <*. Poskus jiističnega tajnika Clarka, da «e pospeši deportacija n*»z*željenlh tujcev, se je Izjalovil. Zadevni načrt, katerega je v prilog Clar-ku predložil senator Revercomb, ni bil sprejet. Med onimi, ki en na deportacijski listi, je pet pro-mlnentnlh tujcev In delavskih vodiUljecv, Vse je oprostil federalni sodnik T Alan GnMsho roufh. ker procedur proti njim ni kila pravilna in v soglasju z «ekonom. Pojasnilo o atomskih strupih Dr. Warren orisal nevarnosti Chicago. 24. jun. — Dr. Stafford Warren je dejal, da atom-ski strupi so lahko v ozračju več let in predstavljajo veliko nevarnost za ljudi in vsa druga šiva bitja. On Je prišel v Chicago is Los Angelesa, Cal., in govoril pred delegati Zveze ameriških zdravnikov. Dr. Warren je zdravnik in atomski veščsk. Delegstom je pokazal mnogo slik, kako učinkujejo atomaki strupi. Vsi so rsdiaktivni atomi ln usmrtijo človeka, ako pridejo v njegovo telo. Dr. Warren je dejal, da tyega svoj poklicni ugled, lie^ae lahko zgodi, da bodo nekateri vzeli ha znanje njegovo svarilo in pojae-nila kot straftenje. Mnogo atomskih znanstvenikov je konservativnih v napovedih nevarnosti atomskih strupov. "V atomski vojni," je rekel dr. Warren, '.'bi strupi zastrupili vode in poljedelske pokrajine. Življenja ljudi bi bila v nevarnosti, ako ne bodo zdravniki informirani, kaj je treba storiti. Delovanje atomskih strupov je počasno. Vzelo bi morda več let, preden bi povzročili bolezni in smrti." Dr. Warren je svetoval zdravnikom študiranje atomskih strupov, da bodo vedeli, ksj bodo morali storiti v slučaju izbruha atomake vojne. Progresivna stranka zavrnila povabilo Njeni kandidati ne bodo nastopili pred odborom organizacije odvetnikov Narodna garda ustavila rehrutacijo Chicago, 24. Jun.—Državna na« rodna garda Ja ustavila rekruta- cijo danes, ker Je dobila dovolj ptostovoljcev. Zadevno naznanilo je objavil general Joaeph A. Teece, poveljnik garde. Garda Je dosegla določeno kvoto 10,838 mož. Čez 1,300 fantov se je prijavilo samo v Chicagu za sluibo v gardi od zadnje aobote, ko Je kongres sprejol načrt obvezne vojaške službe. Predsednik Tru-man še nI podpisal načrta. Chicago. — Progresivna stranka je zavrnila povabilo odbora j organizacije odvetnikov, naj nje-, ni kandidati nastopijo pred čla-i ni odbora, da jih bodo zaslišali, I Vodstvo organizacije je stranka označila za napihnjene srajce, ki se postavlja v posi civičnih voditeljev. t V pismu organisaclji odvetnikov je Zalmon H. Garfield, direktor progresivne stranke v čl-kaškem okraju« omenil razloge, sakaj je bilo poyabilo odklonjeno in odločtayf d« kandidati ne bodo nastopili pred odborom. Dejal je, da takozvani razgovor ne bi bil zaslišanje, temveč Inkvizicija. Garfield pravi v pismu, Mda je organizacija odvetnikov le oro-dje dvostrankarske demokrat-sko-republikanske koalicije, ki podpira naše nasprotnike. Zadnjo jesen, ko so naši kandidati za sodnike nastopili pred odborom, so Jim bila stavljena raz-žaljiva in neumeatna vprašanja. Zaslišanje Je bilo farsa. V soglasju z nameni progresivne stranke, ki so razkrivanje potvarjanja ln hinavščine v javnem življenju tega mesta in dežele, hočejo njeni kandidati povedati ljudstvu, zakaj so zavrnili povabilo. Odbor organizacije odvetnikov sploh ne reprezen-tlra veČine odvetnikov v Chicagu. Tvorijo ga korporacljskl odvetniki, socialni bahači ln dontlš-IJavd. , gnan» je, da ao val člani odbora spojeni z demokratsko in republikansko stranko. Progreslv- Nov poskus za rešitev konflikta Washinglon, D. C., 24. Jun — Bela hiša Je storila nov poskus zs rešitev konflikte med železniškimi bratovščinami in kom-panijami. John R. Šteelman, delavski svetovalec predsednika Ti umana, Je pozval reprezentan-te bratovšin ln kompanlj na konferenco v Beli hiši. Trajala Je dve uri, toda dosegla nI nlčessr Predsednik Truman je odredil zasego železnic 10 maja in s tem odvrnil stavko železničarjev. ---hf^— Avtna unija zavrnila ponudbo Detroit, Mlch., 24. jun. — Unija avtnih delavcev CIO je zavh-nila ponudbo Ford Motor Co. glede zvišanja plače za 11 do 14 centov na uro. Unija zahteva zvišanje za 30 centov na uro. V tovarnah Ford Motor Co. v De-troitu in drugih mestih je upo-sleiiih okrog 110,000 delavcev. Pogajanja glede končanja stavke Chicago, 24. jun. — Reprezentanti unije Amalgamated Asso-ciation of Street, Electric Hali-way L Motor Coach Kmplove* so naznanili obnovo pogajanj x uradniki železnice North Shore Line gleda končanja stavke, ki traja že 89 dni.«. Stavka je bila okllcana, ko je uprava železnice odbila zahtevo za zvišanje plače IA ZAVRNILA ZAHTEVO ZA ZVIŠANJE PLAČ Paria. — (ALN) — Vlada premierja Schumana Je zavrnila zahtevo delavcev za zvišanje plač, ko so člani Splošne delavske fcderacijo oklicai! enourno generalno stavko v znak protesta proti policijskemu zatiranju sedeče »tavke v kavčuksrsklli tovarnah v Clermont Fetrandu. Vladna odklonitev je bila povezana z obljubo, da bodo storjeni koiaki za ustavitev dviganja cen. Taka obljuba je bila dana /v večkrat, toda nikdar Izpolnjena. Nekatere cene so se podvojile, od kar je delavska fede racij« zahtevala zvišanje plač v januarju. Kratka generalna stavka Je bila značilna demonstracija so* lldsmostl delavcev. Vse glsvne industrije so ustavile obrat, Voditelji federacije trdijo, da «o vladni agenti provorirali naših* v kavčukarsklh tovarnah, v katere so prišli kot delavci, Ce* «to delavcev je bilo ranjenih in odpeljanih v bolnišnice. Trditev Je podprta z dokazi o policijskih pripravah. Tuji delavci so bili aretirani in deportirani, Ti so bili zaznamovani za tako |N*»to-panje pred Izbruhom nasilja v tovarnah. Hteltšče francoske vlade na piani delavcem je odprto nasprotje popuščanja in kapitulacije pred Ameriko in Veliko Britanijo, ki sta se odločili za in dustrijsko rehabilitacijo zapadne Nemčije |mmI istimi msgnati, ki so zal*g«IJ Hitlerjevo vojno mašino z orožjem. T* mašili* je potem Invadirele In okupirala Francijo, Kapitulacija m «mati* za izdajstvo inteiesov francoskega ljudstva. Vladno stališče je opogumilo francoske fašiste in bivše sode lovalce t nemškimi nacisti. Gruna teh je nedavno prinesla cvetlice v stanovanje bivšega maršal* Petama, glavne lutke Mil lerja. Peta In je v Jecl in f«ši stični elementi zahtevalo od vlade, naj ga izpusti it ječe. 'ci ne morejo pričakovati od njih nepristranosti. Kolikor se tiče kandidatov progresivne stranke, Je naše mnenje, da morajo biti volile! razsodniki. Volilcl morajo poznati sposobnosti in kvalifikacije kandidatov." Kandidati progresivne stranke, ki so se odločili za bojkotira-nje odbora organizacije odvetnikov, so Samuel Heller, Pearl M Heart, Landon L. Chapman, Thomas M. Clarke, Edmund Hatfield, John P. Krall, Irving Krane, Nellie MacNamare, H. B. Ritman, Samuel Rosenberg in David Rothstein. Sedež Z.N. bo morda premeščen Kongres ni odobril posojila Waaklagton. D. C« 24. Jun. — Kongresnik Sol Bloom, demokrat iz New Vorka, Je dejal, da bo morda aedež organizacije Združenih narodov premeščen is New Vorka v Evropo, ker ni nil-ja kongresna zbornica odobrila poaojila $«5,000,000 za zgradnjo potrebnih poslopij. Rloom Ja napovedal, da bo .odločitev padla na zespdanju generalne skupščine v Narisu v septembru. On je član odseka aa »unanje zadeva nitje zbornice, Kongresnik je suieriral, naj ameriško ljudstvo dobi priliko za financiranje projekta s kupovanjem hondov, katere naj bi Izdalo mesto New York all pa država. «Hloom Je okrcal kongresni odsek, ker nI pritiskal na kongres za odobritev posojila pred raključenjem zasedanja. Senat je avtoriztral posojilo, tod* načrt je obtičal v nižji zbornic), Načelnik odseka sa zunanje zadeve je kongresnik Eaton, republikanec Iz New Jerseyja. Dve vojaški letali »e razbili Detroit, Mich., 24. Jun. — Dve vojaški letali sta treščili skupaj v zraku in padli na tla v vzhodnem predelu Detroita Obe sta se vneli in pri padcu povtročili požar v štirih hišah in eni tovarni. Stanovalci so jiobegnili ln si rešili življenje. Pllifta obeh let*l sta se ubila. Unija izvojevala zvišanji plače Akron, O. Unija kavčuksr-skih delavcev CIO Je.iivoJevala zvišanje place /a enajat centov na ui o /a 23,000 delavcev, upo-slenlh v tovarnah Firestone Tire & Rubber Co Zvišanje določs nova |*»godba med unijo in kom-partijo. Poplava zahtevala sedem irtev Hydro, Okla, 24 jun. Sedem oseb je izgubilo ílvljenje, ko je v hI* po silnih deževnih nalivih pof>l*vila to me«to v središču države Vih tisoč *krov rod<»-vi!ne zemlje Je jn*I vodo. Roja-zeti je, da balo pridelki uničeni. Preiskava komunistič-nega vpliva v unijah New York, 24 Jun.- Kortfcres-nik Hatlley, republikanec Is New Jerseyja in soevtor proti-delavskega zakona, je naznanil preiftk*vn komunističnega vpliva v delavskih unijah Prii| ta republikanski cirkus odkrito v službi Wall Street a. kakor j? 1»11 tudi zadiiu kongies arogantno usmerjen proti delavstvu, bo demokratski cirkus na drugi strani usmerjen na lovenje delavskih gla*>v na hlufanje organiziranega delavstva in liberalcev z lažnimi "delavskimi plankaml" in dvoumnimi ob ljubami socialnih refoim Na jeziku bodo morda obljubili celo majhen "new deal", v /epu pa lige kazali Na vse svoja obljube bodo sicer fi^e kazali tudi republikanci, ampak demokratom bo šla bolj trda . Potreba za to blufanje s stisni «>beh starih strank, zlasti pa še s strsni demokretov, je letos velika radi tega. ker se je okrog Men-ryja Wallacea organizirala nova progresivna stranka Ta stranka je postala velik trn v peti ne saino vsej patentirani reakciji In obe-ma starima strankama, maive« tudi večini tako svanih delavskih "voditeljev". Prav tako tudi vsem nsevdo liberalcem in ' social 1- Ijal, ali midva jo bova nazaj odpeljala!" ^ Čeprav smo imeli "blow out", smo srečno privozili v Cicero. Kduj pa je prišel Matt nazaj z Lizi, smo Čisto pozabili. Moje prvo vprašanje je bilo: "Jennie, kaj imaš v loncu?" Ona: "Kokoš." Jaz: "Prinegi jo sem, da pokažem Ruditu, kako se obirajo kokoši!" In obirali smo jih vsi trije, kaj pa je dobil doma Matt Kure, ne vem. Enkrat sem že numeraval pobrati kosti od našo piške, da bi mu opražil "hash", ker je nama z Rudijem napravil uslugo, Okrog polnoči sva ae ločila od Ivane, seve, to je bilo potem, ko sva ji snedla kokoš. Ker pa je Rudolf Živel v bližini, si je dobro zapomnil, kdo zna speči dobre piške. In tako je hotel še obirati kokoš. Ko sem prišel ponovno v Chicago, mi je povedal, da je napol ie narejeno, da je otf.pri volji, da se stalno* naseli, seve, če Ivanka dovoli, da ji bo pomagal skubiti perutnino. In tako sta se poštena Gorenjca vzela Rudolf pravi, če še kdaj pridem tja, naj se ustavil prt njemu in bom dobil za kosilo "chicken stw'\ Upam. da se kmalu pozdravi. Neki siten duhovnik je opazil, da pnhaja k njegovim pridigam postaran možak s svojim vnukom, toda stari oče lepo pri vsaki pridigi zaspi. To ni bilo po volji pridigarju, zato je poklical njegovega vnuka in mu dejal: "Kante, če boš tvojega starega očeta obdržal pokonci, da ne bo za časa moje pridige spal, le bom nagradil vsako nedeljo z ni k lom " In res starček ni zaspal drugo nedeljo, ne tretjo, zopet pa je zaspal četrto nedeljo. "Kaj to po- meni?* je zahteval duhovnik od fantička. "Tvoj stari oče je danes zopet spal med pridigo. Ako se to ponovi, ne boš dobil od mene niti ficka." "Well," je pričel deček, "moj stari oče mi sedaj plača deset centov, da ga pustim, da spi!" e Naši se jeze, ker duhovnik toži naše napredne časopise za visoko vsoto "novaca". Sedaj pa imamo v Clevelandu podobno tožbo, samo da je zadeva zaobr-, njena. Odvetnik Lody tofci direktorja Družbe katoliškega svetega imena rev. Fr, Edwarda J. Hallorana za 100,000 dolarjev. Humi navaja v tožbi, da ga je duhovnik blatil z rdečkarjem ob Času, ko je kandidiral v ohijako poslansko zbornico. V tožbi gre radi okrožnice, ki io je direktor razposlal rimskokatoliškim cerkvam, katera je bila čitana med mašami v nedeljo, 2. maja, dva dni pred primarnimi volitvami. DotiČni duhovnik je obdolžil Humla, da je vedno v družbi s komunisti in da zahaja na shode komunističnih organizacij. Humi pa sedaj trdi, da ni komunist. V tožbi navaja, da je bil tudi kandidat 1. 1946, a sedaj ni dobil niti ene tretjine glasov, ki jih je prejel 1. 1946. Za ta rezultat dolži duhovnega očeta Hallorana, ker ga je napadal v pridigah in obenem priporočal katoliškega kandidata. Lody navaja v tožbi, da je bil osramočen osebno, politično in kot poklicni odvetnik. . Dalje pravi, da ni rdeč in ne komunist. Naj le rečem, da so pričeli voditi našo politiko čisto po staro-avstrijski metodi—z.vero in narodnostjo. Ako bo šlo tako naprej, Bog se usmili take taktike, ki nas lahko privede v diktaturo. Frank Barbič. Ameriško slovensko združenje Sheboygan. Wis. — Ameriško slovensko združenje je na zadnji redni seji sklenilo, da priredi koncert in ples v jeseni 16, oktohra v Fludernikovi dvorani, začetek ob osmih zvečer. Odbor se bo potrudil, kakor vedno poprej, da bo podal pester pro-ram. Naše občinstvu bo imelo j zopet priliko slišati naše mile slovenske pesmice. Letošnje leto smo zopet imeli precej bolnikov. Ob času ustanovitve te organizacije je bilo sklenjeno, da pošljemo vsakemu članu ali članici darilo, ako je bolan tri mesece. ,t Naša organizacija je tudi leto* pdnovno darovala za Rdeči križ, pohabljene otroke, pobijanje raka, za Commuriity Chest itd. ; tye bo dolgo in bi) prišla zima, z njo.-pa -tudi- U>ži&iv prazpity. Seve, otroci naših članov in kartic pričakujejo Miklavža in daril, kakor vsako leto. Vse to pa stane precej denarja. Veliko smo ie tudi darovali in pomagali sirotam v starem kraju. « Ako pogledamo nazaj, vidimo, da je organizacija Združenje že veliko dobrega dela izvršila v teh kratkih letih, dasiravno znaša mesečni asesment samo 5c. Razumljivo, da ne bi mogli izhajati, ako se ne bi trudili in prirejali raznih priredb. ============== kar je nam vsem v efeelfe. Torej, če še ne spadate k naši organizaciji, pristopite takoj. Vsak Slovenec ali Slovenka je dobrodošla. Nikjer drugje ne bo$te imeli toliko koristi in zabave za nekaj centov na mesec, kakor pri naši organizaciji. Na Delavski praznik, 6. septembra, pa bomo zopet šli na polletno sejo, ki se bo vršila 29. junija v Fludernikovi dvorani, začetek ob pol osmih zvečer. Po seji bomo imeli malo prigrizka in pijače. * l Mary Fala. predsednica. Vsakega nekaj Springfleld. 111.--Na zadnji seji gospodinjskega odseka Slovenskega delavskega doma je bil izvoljen ves stari odbor, in nicer predsednica Antonia Church, blagajnica Julija Filipič, tajnica in zapisnikarica Mary Ostrož-nik, v odbor za publiciteto pa Ursula Zattrtfi in Amalia Church. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu, v mesecu juliju pa ne bomo zborovale, potem pa zopet v avgustu. Na članice gospodinjskega odseka prijazno apeliram, da bi se udeleževale sej v čim večjem številu, kajti več glav več ve, kar pomeni tudi več uspeha za naš klub in SDD. Začetek seje ob treh popoldne. Naš klub je že veliko pripomogel Sloven- "prifurala" po zraku iz Rentona. Wash., v Chicago, 111., potem Pa vSpringfield. PrišU sta na obisk k sorodnikom oz, jt Antonu Aublu, ki je Frankov brat Povedala sta, da sta imela ime-pitno yofcpjo p9 zraku. Jnfaj sta se mudila nekaj dni, potem pa se odpeljala domov z vlakom. Oba sta dobra družabnika. Naše priesto jima je zelo ugajalo. Želim, da bi se še kdaj videli. Anton Tomšič in njegova soproga iz Oaklanda, Cal., se nahajata prav tam, od kjer sta omenjena rojaka. Tja sta šla na ienitovanjsko potovanje, namreč da primerno praznujeta 40-letnico zakonskega jarma. Tone mi piše med drugim, da se imata prav dobro in de so tamkajšnji rojaki zelo gostoljubni. Frank Aubel in njegova žepa pa sta sporočila, da gta srečno dospela domov, Najlepša hvala vsem za pozdrave! Tomšiču in njegovi soprogi želim še mnogo let srečnega življenja, Prosveti pa veliko novih naročnikov. Uršula Zaltlch. Pismo is stare domovine Liviugston, 111. — Prejel sem pismo od mojega vnuka iz stare domovine, ki se v izčrpku glasi: "Dragi stari oče! — Najprvc^ se naj vam predstavim: Jaz sem vaš vnuk Stanko Novak, sin Vašega sina Franceta. Pisal sem Vam spomladi leta 1945, ko sem se še kot partizan boril v gozdovih. Kako se kaj imate tam daleč od naše prelepe Slovenije, katera je danes svobodna. Ako mi boste odgovorili, prosim da mi malo opišite, kako živite v Ameriki. Dobro Vam je znano, kako smo trpeli v času okupacije. Ako ne bi bilo konec vojne, bi vsi skupaj propadli. Pred kapitulacijo Italije so me hoteli domobranci pritegniti v v g skemu delavskemu domu in ne Prkv sedaj, ko pišem te vrsti-1J*0'1b°d° lahko sprin«; ce, leži v pogrebnem zavodu ! ',eldsk»:S,ovenci ponosni na svoj član-vojak Joe Brtger. On je Držimo se gesla, ki pr^vi, žrtvoval svoje mlado življenje ,da Je v sl°«1 moč! Vabilo na plesno zabavo Kenoeha. Wla. — V sredo, 30. junija, bo igral v Kenoshi Frank Jankovich in njegov orkester iz Clcvelanda. Ta orkester je danes znan po vsej deželi, saj ni dolgo, ko je bil Jankovich V Milwaukeeju proglašen ta kralja valčkov in polk. Igral bo v dvorani Polonia na 7. ulici In 50. at. Ples se bo pričel ob osmih zvečer in bo trajal do polnoči. Vabimo vse Jugoslovane, še posebno pa mladino. Takega imenitnega orkestra še nismo slišali v Kenoshi. Odbor bo preskrbel vsega dovolj za lačne in ieljne. Vstopni ce dobite pri članih društva Ilirije 38 SNPJ ali pa v dvorani na večer plesa. Torej ne pozabite dan 30 i unija in pridite v dvorano Polonio. , V Za odbor Fraak Zerovec. dvostrankarsko zunanjo politiko proti Rusiji in vzhodni Evropi. Zato vsi ti aaortirani elementi mečejo blat* in polena v to novo politično gibanje kot za stavo. Vse to je potrebno za ohranitev političnega statusa quo v Ameriki. Vse to je v interesu ameriškega monopolističnega kapitalu- za domovino na bojnem polju. Njegovi družini izrekam globoko sožalje. Ko stopiš v pogrebni zavod, takoj opaziš, da je spadal k Ameriškemu slovenskemu združenju, kajti vsakemu mrtvecu podarimo cvetice, nad njegovo krsto pa je pripet lep znak in poslovilni napis naše organizacije. Pri vsakem mrliču tudi naš pevski klub zapoje žalostin-ko. Zadnje mesece je pristopilo zopet precej članov v našo or- Dne 4. julija pa se bo vršila delničarska seja SDD. Delničarji so vabljeni, da se udeleže te seje v polnem številu. Po seji pa bomo imeli prosto zabavo. Vabimo vse rojake iz Springfiel-da in sosednjih naselbin. Saj je pravilno, da ae zopet malo .po-veselimo in pozabimo na vsak-dan^ skrbi, začno pa bomo praznovali 4. julij, ki je zelo pomemben ameriški praznik. Naj še omenim, da sta se Frank Aubel In njegova žena ^(JTlfe ? J*^/^* pobegnil ozdove k partizanom. V partizanih sem bil od jeseni 1. 1943 do osvoboditve 1. 1946. V neki ofenzivi so me Nemci in belogardisti ujeli in zaprli, a sem jim pobegnil. Nameravali so me ustreliti, pa so se uračunili. Bil sem v mnogih bojih, vendar pa nisem bil nobenkrat ranjen. Po demobilizaciji sem bil dva meseca doma pri starših, nato pa odšel v službo. S^daj pridno obnavljamo ruševine, gradimo nove tovarne, železnice itd. Pričakujemo lepše bodočnosti in ne bomo več trpeli pomanjkanja, kot smo ga vsa leta poprej. Pri nas v Stranjah je doma samo mati, sestra in brat, ostali pa smo 111 po svetu, da si ustvarimo boljšo bodočnost. Oče pa je zaposlen že vse od osvoboditve naprej kot železničarski delavec. Brat France je sedaj pri vojakih, eden pa je v Stični za traktorista, dočim je sestra Ana odšla na udarniško delo na Primorsko, kjer gradijo Novo Gorico. Zaključujem in Vas lepo pozdravljam in se priporočam za odgovor. Stanko Novak." Frank Novak. _ riall- stnm (Bog jim grehe odpusti), ki lomijo kopja za Trumanovo ali J demokrati t a blufanje in slepitev večine volilcev Pomešal delavski taiaik David A. Morse (prvi od leva na desno). ma Ako bi se novo politično gibanje namreč /azviio v močno novolavoljeat direktor Medaarodaega delsvakega odber*. sa ras- kancem kličem opozicijsko stranko, bi pretila nevarnost tudi takim političnim «erarla a predsednikom te organisacile dr. Loateom Alveradem imeli smo se cirkusom kot Jih na svojih konvencijah uganjajo republikanci in <* •r#d,) ln > Edwardom Phelsnom is Irska, katerega ie naaledll svatbi. Glas iz Livingstona Llvtngston. lil.—Iz naše naselbine ae le rekdo kdaj kdo oglasi. Dela je dosti in kdor ni danes zaposlen, je bodisi bolan ali pa len. Premogovnik obratuje pet dni v tednu, včasih pa tudi po šest dni. Tudi v vrtovih je doati dela. Približno miljo in pol od moje hiše so pričeli vrtati za olje, toda mi ni znano, ali so prifli do olja ali ne. Nato pa ao pričeli vrtati na drugem mestu in zadeli na močan oljni vrelec Ne vem. koliko sodčkov na dan ga priteče, vem pa, da ie dobre kvalitete, ker zelo močne diši. Sporočam, da nas je presenetila mlada seetra France« Kra-vanji. ki je pripeljala 1« junija mladega ženina Antona Mor-gana Ig IVtroita Seda) sta na farmi pri startih Antonu in France« Kravanji. Mladim poro-: Rilo srečno' prav dofero na kot direktor v Mednarodnem dela vekom odboru. John Wldmar. Slovenska narodna podporna ¡ednola IIIT tl Bo Uwnd«U Av«, Chica«o M. lUlaala (Porota Vranjo Ale» is Ljubljane) Letošnje konvencije političnih strank Prva obUtatc« T «It Herlleyl»r«g« aakana PETEK, tft. JUNLJA 1148 9K0IVITA I 3 PRED SONČNIM VZHODOM MOTILI ANTON INGOLIČ Pivec Je zvrnil kozarec. V zadregi se je smehljal. Ni še izgubil upenja. Vendar ni vedel, kaj naj pod vzame. Zamislil al je bil drugače. Da bi imel vsaj minuto časa, da bi pretehtal svoj položaj. V Vojaki ga niso pustili ns miru, silili so ga z Vinom, vpraševali, kje ao Rusi, kje partizani, kje Tito. Pivec je spoznsl, da so sami Avstrijci, ki ao imeli vojake ie davno dovolj. Če bi piWl en sam Titov borec, ki ae mu brez besede predali. - "Kakšno korist bi storil, če bi streljal nanje? Toda nekaj mora storiti! Mora! Poslovil ae je. Pred kavarno pa je obstal. .Krenil je na drugo stran ulice. Spoznal je ie jisnija, da mora ie nocoj nekaj storiti. Če ne bo nocoj, ne bo nikoli. Ti svetli trenutki se ne tyodo povrnili. Tudi je vse pripravljeno. Revolver ima. Nlčessr ie ni zamudil. ^ Tedaj ja zaslišal pred seboj vojaiki korak. , Stopil ja za telegrafski drog. Naaproti mu ja prihajal visok vojak. Nekaj odločnega in samotavestnegs je bilo v njegovem koraku. TPivte a» je ie bolj stisnil za drog. PočakaL ja trenutek. Vojak je bil samo ie nekaj korakov pred njim. Kot gora je bil vtllk. Tedaj je Pl-vec segel po revolver, ga nameril v vojaka in dvakrat sprožil. Vojak.se je v hipu zvrnil. Pivec se ja pripravil na skok preko plota. Tedaj pa je vojak zajatal silno, pretresljivo: "Saj nisem Nemec, Slovenec sem!" ' "Kdo?" je jeknil Pivec. "S Pohorja sem," Je odvrnil vojak hropeče. "Nemci so me potisnili v vojsko ... V Grčiji in Bolgariji sem bil . . . Nisem si upsl prej zbe ždti . . . Zdaj grem, da poličem partizane . . . zadnji čas ja . . .. Pivec se je poražen pognal na plot. TadaJ ja zadonelo tik za njim: "Halt!" Snop Jarke luči je osvetlil Pivca na plotu in umirajočega vojaka v nemi ki uniformi na tleh pod njjm. Takoj nato se je razleglo v samotno ulico nekaj strelov. Franc Pivec se je skotalil mrtev v Miletičev vrt.- - .. . , ¡u. DOMOV . Matevi Gaber se je do zadnjega držal čvrsto» čeprav ao ga v poslednjih Štirih letih zsdele večja nesreča kakor praj pet, last Gabrovih rodov, ki so živeli od davnih Časov na svojem ob^rnem posestvu pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. Najprej so ga Nemci pregnali z ženo Meno, Hčerko Tli ko In najmlajšim sinom Tinetom z njegovega posestva, gs odpeljali v Srbijo In gs v neznatnem mestu iztovorlll • skromno prtljago. Med ljudmi, katerih jezik je le s težsvo rszumel, ja morsl začeti življenje izgnsncs. Ms-tevi Gsber je imel doms preko dvsjset orslov zemlje, njegovi hlevi so bili polni živine, kaiče polne žita in v obokani kleti «o stali polni sodi dobrega jeruzalemca; nikoli ni nikogar za niče- sar prosil, tudi ni bil vajen Izvrievatl tujih ukazov, saj je bil dolga desetletje župan. Zdaj pa ni imel ničesar in ni pomenil ničesar. Bil je revnejii od zadnjega berača. Toda ostala mu je trdna vera, da bo napočil čas, ko se bo vrnil na svoje posestvo, prevzel župansko oblast v svoji vasi, ki se s svojimi belimi hiiami In zelenimi sadovnjaki razteza čez dva hriba, in pokazal tistim, ki so ga očrnili in pregnali z njegove zemlje samo zato, ker je bil zvest sebi in svoji zemlji. "O, prišel bo čas," je često govoril prve tedne izgnanstva, "in tedaj bodo videli, kdo je Matevž Gaber. Mena, ne joči, Tine, glavo pokonci, mlad si, s potrpljenjem in borbo si moraš prislužiti lepše življenja!" Ni izgubil vedrega nasmeha in jasnega pogleda, novim razmeram se je prilagodil hitreje ko mnogi trgovci, ki so prinesli s seboj precej' denarja in ki niso bili tako navezani na svojo zemljo in svoj jezik ko on. Že dva meseca po prihodu si je nsjel majhno stanovanje—sobo in kuhinjo—kupil star štedilnik, nekaj lončenih loncev in desk, iz katerih je napravil odrine z nadstropjem, mizo iri stola, potem pa je vzel sina in odšla sta v sdsednje mesto ter kupila staro čevljarsko orodja. Odprl Je čevljarsko delavnico. Res, da se Tine še ni bil izučil čevljarske obrti in da se ja Gaber sam ni nikoli učil, vendar sta oba znala popravljati čevlje, to se mu je za začetek zdelo dovolj. Tako je Matevž Gaber, kmet in vinogradnik od rojstva, v svojem petdesetem letu vzel knef-tro v roke in sedel na nizki čevljarski stolček; k njemu je prisedel njegov petnajstletni sin. Nsjprej sts zakrpala čevlje Slovencem; ti so raznesli glas o solidnem čevljarju. Ni minilo štirinajst dni in majhna čevljarska delavnica se je začela polniti z raztrganimi čevlji. Matevž Gaber, visok Gpričanec z ozkim obrazom, kratkimi upornimi brki in močno brado, je ostal na zunaj še vedno, kar je bil: veder človek vinskih goric, vendar mu je bilo preče-sto bridko, ko je sedeč na nizkem stolčku razmišljal o svojem domu in svoji zemlji. Oj, kakšen je njegov dom! Kakšna je njegova zemlja! Dva visoka topola te pozdravljata že od daleč. Stopiš v dolini iz postaje in ju že vidiš. Greš spodaj med travniki in njivami, zgoraj s hribčka pa te pozdravljata visoka vitka topolp-Vzpenjaš se naravnost proti njima. Ko pri-speš na hrib, vidiš pod njima belo hišo in veliko gospodarsko poslopje. V oknih cvetice, med njimi nasmejano veselega daklata. na dvorišču red in snaga, v hlevih rejena živina. In potem greš kar dalje po Gabrovi zemlji. Sadovnjak loži za hišo. Tu raste sadno drevja, ki ga je zasadil njegov pokojni oča, zvečine pa Matevž sam. Travnik Za potjo, njiva v Globeli. Tu uspeva koruza, krompir, repa. Pašnik na Grebenu, gozd v Poleni in tam onstran spet sadovnjak, njiv« In nad njimi vinograd. Pol hriba sama vinska trta. In vrh vinograda zidanica z globoko obokano kletjo. V njej leže na močnih gantarjih trebuiasti sodi, vsak s svojo letnico. (MJa prihodnjič.) S PARTIZANKO Cene Kraaic (Ladijski dnevnik) (Nadaljevanje.) Navadno se mlali, da z ovca mi ni veliko dela, razlage Jošc. toda tudi za ovce je treba skrbeti. Ko je jagnje staro tri do pet dni, mu odsekajo rep. Pod repom bi se v vročem avstralskem podnebju zarcdlle muhe. ki bi uničile ovco. Drugi sovražnik mladih jagnjet so vrana. Jagnje, ki ni blizu svoje matere, vrane hitro napadejo in mu Ukljujejo oči. Se nevarne] Ši sovražnik je lialca. ki požre jagnjetu jezik. Ce napade čredo divji pes dingo, mora priti na pomoč človek, ker je dingo nevaren tudi odraslim ovcam V oktobru, ko je na|več dobrr trave in največ nevarnih muh. je treba vaako ovco nama/ali z nekim črnim oljem, podobnim katranu, da se v koži med volno ne zaradi mrčes. Kadar je trava trda. Je treba vbrizgati ovcam v gobci posebno zdravilo za prebavo. Vsako leto dobi vsaka ovca injekcijo proti bolezni, ki povzroča oteklino Naj-bolj nevarna ovčja bole/en je rdečica oči. Za rdečico oči obo lelo ovco ločijo od zdravih m jo .zdravijo s posebnim zdravilom Najteže pa je seveda za ovce, če nastopi dolga suša in jim zmanjka paše Takrat pogine na tisoče In desettisoče on ar Mrtve ovce le treba naložiti na kup, politi i bencinom In zažgati. da v veliki vročini ne oku-žljo vae pokrajine Na mnogih farmah so najbolj. H ovčji pastirji evstrslski Črn-d. Na konjih jeidno okrog ©v vsemi sovražniki. Preganjani in brezpravni avstralski črnci skrbi* /.a najbolj dragoceno avstralsko žival. Ovce strižejo v Avstraliji enkrat na leto. Striženje se začne konec marca na severu in sa konča v dpcembru v Zahodni Avstraliji. Takrat gredo striža-či od farme do farme. Farme imajo posebne postaje, kjer Je /a striženje vse pripravljeno. Pastirji priženo čredo, pomočniki strižačev pripeljejo ovce in Jih polagajo pred strižača. Njegovo hitre škarje na elektriko ostrtžejo dnevno do 260 ovac. Spreten strižač ostriže na dan tudi po 400 do 500 ovac. Stri-iar s škarjami na roko ima na dan dosti dela s 100 ovcami. Dane» je striženje na roko že zelo redko Poseben pomočnik zbira volno, ki jo nalaga v velike kupe. Avstralska ovca da povprečno l*> 5 kn volne, najboljša ovca tudi po 7 kg Volno takoj po »l.rtženju očistijo in aortlrajo na 1'.! vrst. Predpisi za sortiranje so zelo strogi Ostriženo oved je treba po enem tednu okopa ti. da se očisti klopov. lastnik, ki bi to kopanje opustil, je zelo strogo kaznovan. Avstialska ovca poleže na-vedno enega mladiča. Dveh mladičev lat mar j! nlmalo radi, ker »ogodili, da bomo dobili za aker očiščene zemlje poldrugo liro plače. Ko je bilo delo opravljeno, so prišli pregledniki. Ti so ugotovili, da korenine niso izkopane. O koreninah v pogodbi ni bilo nobenega govora. Vendar smo se nekako pogodili. Podjetnik, s katerim kmo sklenili pogodbo, nam je namreč takole govoril in svetoval: Poglejte, dela niste v redu opravili. Vendar bom jaz skušal, da boste dobili plačilo, ker ste ga zaslužili, saj ste dobro delali. Vi samlpa ne hodite k blagajniku. Denai bom jaz sprejel in jaz vas bom izplačal. BiH so dogovorjeni, pregledniki, podjetnik in blagajnik, naša skupina ni dobila nobenega denarja. Nekateri so odšU iskat delo drugam, drugi smo sa vrnili v Perth. Tu smo dejali za hrano in iskali zaslužek, kjer je kdo mogel. Posamezniki, ki so imeli srečo, da ao nekoliko več zaslužili, so kupili vozno karto in se, vrnili domov- Z največjo ¿ežavo sem tisto leto spravil ikupaj 20 lir, da sem jih poslal domov za šolanja Ivana. ■ f Potem sa Je začela kriza. Cena pšenici jf zelo padla. Farmarji so začfli zapuščati in prodajati farma» Tako sam v nekam listu bral, da ja v bližini Pertha naprodaj farma za pšenico. To bo nekaj zame, sen* si mislil, na zemlji se bom bolje počutil kot v rafstu. , 6a| sem v. banko in povedal, da nemara vam kupiti farmo. Dali so mi 1500 lir posojila pod pogojem, da bo ves pridelek last banke, dokler ne bom odplačal dolga. Kupil sem trsktor, sejal-ni stroj, mlatllnlco, 20 puric in 2 purana. Mlatllnlco in sejalnl stroj sem navezal na traktor, pu-rice in purana naložil v dva velika zaboja ln se odpeljal na farmo. , Prvo leto sem posejal 300 a krov pšenice. Pridelal sem seme ln 1200 vreč jrfenlce za prodajo. 1100 vrač po 100 kg sem prodal ln izkupiček poslal banki. Plačal sem del dolga, toda za Ivana ni nič ostalo. Od doma pa je prišlo pismo, da z Ivanovo šolo ne bo nič, če ne pošljem 20 lir. Zato sem na skrivaj prodal ie 100 vreč pšenice, da sem iz so nam banke znižale dolgove, smo vendar zapuščali zemljo, na kateri nismo mogli zaalužiti niti za vsakdanje potrebe. Z mlajšim sinom, ki je prišel za menoj v Avstralijo, svs pustila farmo in šla iskat zlato. Sedaj svs bils v državni službi. Vsak teden sva dobila po liro za hrano, zlato, ki sva ga našla, pa sva prodala državi. Nisva obogatela, zaslužila sva le za preživljanje. Potem je prišla vojna. Mladi ljudje so odhajali v,vojsko. Na mesta mladih ljudi smo šil v tovarne ln rudnike starejši. Tako sem delal prva tri leta vojne v zlatem rudniku. Na dan sem zaslužil po 25 šilingov. Tako visoke plače v Avstraliji še nisem imel, pa tudi ne tako vir sokega davka. L. 1943 sem slišal, da sta pšenica in volna spet dobili boljšo cena Dogovoril sem se z banko, ki mi je ponudila še več zemlje in vrnil sem sa na farmo. Kupil sem 300 ovac, ki so se mi v petih letih jx>množile na 2500-glavo čredo. S pšenico pa tudi sedaj nisem imel sreče. Cena je bila prenizka. Za volno sem dobil toliko, da sem kupil vozno karto za Partlzanko ln nekaj blaga za ctomV Farmo ln ovce sem prepustil *Wu' Ovce naj v juliju še enkrat! ostriže,, nato naj vse skupaj proda in jiride domov. e Največ pšenice na svetu izvaža Kanada* , Na drugem mestu je Argentina, na tretjem Avstralija. (Na prvem mestu je zadnja leta Amerika. Ured.) Avstralija izvaža polovico svojega pridelka pšenice. 60 odstotkov njenega izvoza gre v Anglijo. S pšenico je zasejanih v Avstraliji 60 odstotkov vse j>osevne površine. Tri četrtine avstralske pšenice raste v 80 do 300 km širokem in čez 1000 km dolgem pasu, ki se vleče od sredine vzhodne obale proti jugozahodu do zaliva Spencer v južni Avstraliji. Drugo središče velikih pšeničntyi farm je nis jugu Zahodne Avstralije. Pšenica je naj? važnejše žito avstralskega kmetijstva. Obdelava na velikih pšenlčnih mah traja striženje tudi po ves mesec. Na takih farmah striže polnil obljubo, ki sem jo dal svo-po 25 strižačev, na manjših po ji ženi pred odhodom, pot do šest. I Drugo leto sem pripravil za "Toda. Jože, vračai se domov J setev še več zemlje. Zasejal sem —v Avstraliji si pa sorazmerno, 700 akrov. Bilo je dovolj dežja vendarle dobro zaslužil!" Jože: "Ne bom več delal za kapitaliste!" 1926. leta je bila v Jugoslaviji in pšenica je zelo lepo kazala. Kmalu ne bo več banka moj gospodar, sem al mislil. Pienics je ils že v klaaja. Takrat so pri- letina tobaka zelo dobra. Tako ile kobilice, ki ao požrle vse. Nič j« izračunal Male Granič iz Lju-! ni bilo žetve. Če ne bi imel pu buškega v Hercegovini, da bo ranov, ki ao dobro uapevali, bi to dobil za tobak 50,000 dinarjev.1 leto ne mogel poslstt 20 Ur zs Lahko bo oblekel ženo in petero Ivana. čjlh krdel in Jih čhv%)o nied'oi d" |x t tisoč Ur. otrok. Starejšega sina bo poslal v šole. Toda za ves tobak, ki ga je tisto leto pridelal, je dobil Mate samo 2000 dinarjev. To je bilo It za atroške obdelave premalo. Stna in otroci ao ostali še naprej raztrgani, sin ni mogel v koli. Mate se je razjezil, pustil doma leno ln otroke in na spomlad 1. 1927 odpotoval v Avstralijo. "Sel bo Ivan v šole'" je še rekel ženi. "poslal ti bom denarja za vsa potrebe" Tists lets je dsjsls Anglija svojim vojskom zemljo v Zahodni Avstraliji, pripoveduje Mate, po tisoč skrov (1 aker je približno H ha) vsakemu vojaku. Toda ta zemlja v Zahodni Avstraliji še ni bila obdelana, na njej je ra-ael gosd. Anglrtka vlada je /e vnaprej vedela, da bodo vojaki — nov i farmarji alabn sejali pšenico. če jim ne bo prišel kdo pomagat. če jim ne bo kdo očistil g«nt)ja. Na Angleškem ao vede vanov. Do krize je naraslo njihovo število do 500 ljudi. Takole se sadi in seka sladkorni trs: Farmar ima v bližini nasadov posebne drevesnice za sadike sladkornega trsa. V te drevesnice poseje izredno drobno seme, iz ksterega zraste v enem letu dober meter visoka rastlins. V maju ali juniju razseksjo te rastline na dve pedl dolge kose, ki morajo imeti po troje očes. S temi sadikami zasade nov nasad sladkornegs trsa. Prostor za nasad mora biti dobro pripravljen. Zemljo, ki ne sme biti presuha in ne pre-mokra, je treba skrbno preorati. Po trikrat ali štirikrat brni preko nje traktor, toliko časa, da je zemlja rahla kot moka. Sadike sadi poseben stroj, ki istočasno gnoji in zasipa brazdo. Mlada rastlina je zelo občutljiva. Treba jo je pleti in oai-pavati. Podobna je mladi koruzi. V 12 mesecih zraste do 2 ali 3 metrov visoko, kakršna je vrsta sladkornega trsa. Potem napravi cvet, ki je podoben sir-kovemu cvetu. Se nekaj tednov in sladkorni trs je goden za sekanje. Tedaj pride čas za sekače sladkornega trsa. Nekateri pridejo na delo in zaslužek iz gozda, kjer so sekali les, drugi iz svojih barak nekje od Towns-villa. Tisti, ki so prišli iz gozda, so kljub delu manj utrujeni od tistih, ki so prišli iz barak, kjer so dolge mesece brez dela, čakali na sezijo sekanja. Sečnja sladkornega trsa traja pol lade V času pred sečnjo iščejo sekači sladkornega trsa priložnostna dela. Največ jih gre v gozd sekat les. Če tudi v gozdu ni dela, ostanejo velikokrat pol leta brez zaposlitve. * Sekači se zbero v skupine j>o 6 do 9 ljudi. Skupina izvoli Vodjo dela in kuharja. Vodj^ dela se oglasi pri lastniku plantaže in mu pove, da je treba stanovanja, vode, kuriva, luči in kuhinjske posode za toliko in toliko ljudi. Ne, odeje ni treba, vsak sekač jo je prinesel s seboj, kakor določajo pravila sindikata sekačev sladkornega trsa. Tudi plačilo je že določeno: Vsak delavec bo dobil za tono posekanega in naloženega sladkornega trsa 8 šilingov in 10 pep. dan do kože premočen, trikrat na dan ga osuši sonce. Ponoči se delavci ne odpočijejo, ker je preveč komarjev, ped mrežo je pa prevroče. > Leta 1930 je izšla odredba, ki določa, da sme biti med sekači samo 25 odstotkov tujcev. Navadno dobi delo pri sekanju samo sekač, ki je delal že prejšnje leto. Zato postane novinec zelo težko sekač sladkornega trsa. Črnci do tega dela nimajo pravice. Leta 1934 se je pojavila v sladkornih nasadih neka nova bolezen. Če si se pri' sekanju ranil, si dobil veliko vročino. Nekaj sekačev je umrlo. Vsi Jugoslovani v Queenslan-du se pripravljajo na vrnitev v domovino. Townsville in Cairns ležita ob Tihftm oceanu. 3500 km od teh dveh mest na zahod se izliva v Indijski ocean majhna reka Gas-coyne. Ob tej reki je začel leta 1928 Jakov Pavičič s H vara gojiti banane. (Dalje prihodnjič.) IMMEDIATE POSSESSION OWNER'S APT. Large frame 2 flat, near Damen 8c Wilson. 1-7 rm. apt. with 2 baths. 1—6 rm. apt. Steam heat—oil. Lot 40*xl25'. 4 car brick garage. An ideal bldg. for roomers or students. Price $16,000.00. JOHN F. ZURN & CO. 2026 Montrose Days: Lon 4146 Evens.: New 0936 fanpafc ja , v AvatraUji povaam > . V nasadu je med vrstami me-mehanizirana. Sejajo ln ¿anjejo ier prostora. Vsak sekač seka najbolj i^odernl stroji, Na svojo vrsto. Sekajo od 7 do 12 manjših farmah imajo poleg in od 3 do 6. V tem času na-traktorjev tudi konjsko ln volov-. seka dober sekač 6 ton trsa. V sko vprego. Vsako leto zasejejo| zgodnjem jutru vtovorijo pose-s pšenico samo del farme, drugi kani trs na železnico, ki ga od —_ ' _ .. ___1 1 _ .. _ 1__11______ i...______ C1>J Ker se je zgodila nesreča, me bsnks ni terjala. Sporočila je. ds bo na deiur počakala. Tretje letja aam poaejal 800 akrov. Komaj pa je pšenica zrasla ped visoko, so prišli emu — do 2 metra vleoki avstralsk noji — in zajci, ki ao mi uničili polovico ¿etve. Pridelal sem samo 1500 vrač. vehko premalo za odplačilo dolga. Takrat mi je svetovsls banka, naj kupim še ovce ln naj jih redim poleg pšenice Tako aem četrto leto zaaejsl samo 500 a-krov in pa*el 200 ovac. Pšenico so mi teptali divji konji in divji osli, ki so sa pojavili v velikih tropah Tretjino ovac so mi pobrali orli in lisice Tudi volna ni imela nobene cene. Za kilogram dobre volne aem dobil koma) 10 dinarjfv naše vrednoati, za 100 kilogramov^pšenice okrog 40 dinarjev. Dolg je naštel. V tskih razmerah majhni far del puste prazen, da se zemlja odpočije. Največje pšenlčne farme so v rokah monopolov. Monopoli imajo v rokah semena, gnojila, stroje, prevoz, to se pravi vse. Monopoli so gospodarji nad vsemi manjšimi farmarji. Tudi sindikat avstralskih kmečkih delavcev imajo v svojih rokah. Poleg lastnikov velikih ovčjih farm so najbogatejši ljudje v Avstraliji lastniki velikih pšenlčnih farm. Avstralaki mali kmetje pa imajo 300 milijonov funtov dolga. Največji avstralski državi sta Zahodna Avstralija in Queensland. Zahodna Avstralija meri 2,527.000 kv. kilometrov, Queensland pa 1,736,500 kv. kilometrov. Na severu veže obe državi tako imenovani Sfverni teritorij, ki spada upravno pod Južno Avstralijo. Severni teritorij meri 1,356,100 kv. kilometfov. Na vseh teh milijonih kvadratnih kilometrov zemlje pa živi komaj poldrug milijon ljudi. Na pasu. ki ae vleče čez Zahodno Avstralijo. Severni teritorij in Queenaland od Indijskega do Tihega oceana, ae razprostirajo velikanski pašniki. Za travo na njih skrbi vpliv tropskega podnebja, v katerem sag« vsa severna Avstralija. Na teh pašnikih je doma goveja živina, tretje največje bogaatvo avstral skega kmetijstva. Po tri mesece potujejo črede z malo bolj oddaljenih pašnikov v klavnice ob morju. Brtabane. glavno mesto Queenalanda. ja prva avstralska luka sa izvoz mesa e Brisbane in Queenaland poznajo naši povratniki s svojih dolgih potovsnj. ko so hodili na sever Avstrslije sekat sladkorni trs Frankovic Vekoalav iz Velikega Loilnja je prišel v Queensland že leta 1921. Takrat ja živelo okrog Townsvtlla In Cairn aa. ki sta središči naaadov slad pelje v sladkorno tovarno. Sladkorni trs je težak. Deset trsov je dovolj velika teža za močnega človeka. Delo sekačev sladkornega trsa je posebno težko zaradi vročice in vlažnega podnebja. Med pogostimi plohami dela ne smejo prekiniti. Sekač je trikrat na HOME AND INCOME FOR THE PRICE OF A HOME 2 flat building and cottage. 3 car garage. Lot 60 x125'. H. W. heat and stokers in both buildings. Vicinity Oak Park & Ajjcher Aves. Vfe block from Archer AVe. bus with direct service to loop. All for $19,000.00. Call: Por. 1433 uirrrrrr......................... "PROLETAREC" —Socialistično-delavskl tednik— Glasilo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in'angleikem jeziku. Stane $3 sa celo. fl.78 aa pol. $1 aa četrt lete. naroČite si gai ' Naslov: . PROLETA1EC CKZCAOO 13. ILL. 2301 South Lasmdale Avenue DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete Proavetl ali v glavni urad SNPJ, ne pozabite t naelovu napraviti poštne številke 23 sa besedo "Chlcago". Na kuverti vselej sspišttei Chlcago 23. 111. To bo olajšalo dalo na čtkaikl pošiL nam pa po-spotilo dostavljanje pošla. • mar j I nismc mogli Uvtti čeprav kotnega trsa. okrog 100 Jugoslo-! "PROSVETA" SM7 S. LA WIR) ALI AVI. Chicago 23, Dl_________________19____ Vaša naročnina na "Prosveto" ja potekla z dnem_____ II» V slučaju, da Je «d strani uprsvnlštva kakšna pomota, nas takoj obvestite, da aa leta popravil Z bratskim pozdravom I, ZA UPRAVO "PROSVETE" i» CENE LISTU SOi Z> Miodntt T|"<'>MÎ ** l*tSSk ^^ÜT.^II^tjÍ I tednika ha.-MS S tednika In.___7.19 I tednike ta.------- 4 40 9 tednike ta_______Mi 4 tednike ta--3.19 4 tednike ta-------4.7t i tednikov ta----------Mi • tednikov ln_____ Zs Evropo 1st Dnevnik 911M — Tednik 92.20 Jt kopan, prlloáito Order v péaaau ta al att ki to dovolijo ta ki šive Jelene V nskan—i sluCaJn ae veš bet 9 PoJeanlloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki ao prišteti, preneha biti ¿lan SNPJ. aU če ae preseli proč od družine in bo sahteval aam avoj list tednik, bode moral tisti član is detične d rutine, ki Je take skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nameniti upravnlštvu lista, in obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosvota. A ko lega ne štora, tedaj mora upravništve gnilati datum za t« vsoto naročniku ali pa uataviU dnevnik. raOSVTTA. SHP J. NIT S. Lavmdale A ve. Chteopo M.