26 MATI IN GOSPO htV mm i i a vzgoja v vseh rečeh obstoji v napadi, ki je poleg dobrega vzgleda najvaž-icj i pripomoček. Otrok se mora navaditi ia vse, kar mu jo res treba; nikoli pa naj ne vadi tukih stvari, ki mu niso potreb-ie. že to, da mati otroka vadi na snaž-lost, na red pri prehrani, na red pri po-jitku jc neke vrste vzgoja. Mati pa naj tudi (r i,rc žo kar samo od sebe izpod rok in mu ostane za vse življenje. Gospodinjina pažnja in skrb. Gospodinjino skrbno oko nc sme prezreti nobene stvari v gospodinjstvu in nič ji ne sme biti premalenkostno. Vse, kar spada h gospodinjstvu, naj skuša ohraniti kar sc da v dobrem stanju. Skrbeti mora » zadostno in primerno hrano vseh družinskih članov, kakor tudi za vse druge vsakdanje potrebe. Pravočasno si mora oskrbeti vse, kar rabi v najbližnji bodočnosti. V gospodinjstvu ne sme iti prav nič v izgubo. Razni odpadki od živil se porabijo za živino, kosci blaga za krpe, stare, zavržene reči se še vedno lahko kjerkoli koristno porabijo. Zato naj ima gospodinja za vsake vrste odpadke posebno Posodo. Kuhinjske odpadke (pomije) hrani v Škafu ali loncu, ki ga mora pa pred "luhami in drugim mrčesom dobro pokrivati. Tudi naj ne čaka predolgo s temi stvarmi, da se ne skisajo in ne usmrade, *er so potem tudi za živino neporabne. "starke blaga naj hrani ločeno; bele sku-Pali barvaste skupaj, perilne skupaj, volane skupaj. Te najlaže spravlja v škat-«"» ali vrečicah. Tudi žeblje in žebljičke "rani v posebni škatli; prav tako vrvice da ima vse, kadar rabi, hitro pri r»Kah. Razne brisače in cunje naj rabi vedno za cno ;n ;sto stvar Tak0 n, pr. cunje, s katero briše cilindre in svetilke, ne rabi tudi v kuhinji, ampak jo tudi hrani na posebnem mestu, S tem si prihrani mnogo časa, ki bi ga izgubila z nepotrebnim iskanjem. Ta gospodinjina pažnja je prvi pogoj za red v gospodinjstvu, o katerem bomo prihodnjič govorile. Obleka. Odprava madežev, — I. Javelska voda: Razstopi ICO gramov destilirane vode, 20 gramov klorovega apna in v drugih 500 gramov vode 23 gramov kristalizirane vode. Zmešaj obe vodi v eno steklenico ia zamaši dobro. II. Zmešaj Vi litra bencina, 30 gramov etra, 30 gramov kloroforma in 15 gramov limonovega olja. Taka voda je posebno dobra za snaženje svetlobarvnih rokovic. III. Za blago temne barve je posebno dobro čistilo: Zmešaj žveplovega etra, ter-pentinovega špirita, salmiakovca in bencina, spravi v steklenici in zamaši dobro. O porabi deni žlico te vode med štiri žlice navadne. IV. Posebno dobro za volneno blago je; Raztopi 30 gramov benečanskega mila v 30 gramih glicerina, prideni 7 gramov etra in 500 gramov vode. Namakaj madež, mani z prstom in izplahni še z rečnico. V. Za volno in perilo: Raztopi v 4Va 1 vode 20 gramov pepelike, 100 gramov kalijevega ali mehkega mila (Schmierseife) in 175 gramov amoniaka, spravi v steklenici do porabe. VI. Za volno in sukno: Razrezi v V-j 1 kropa, 60 gramov pepelike, 30 gramov bo-raksa in 60 gramov amoniaka, premešaj, ohladi in spravi. VII. Nareži navadnega mila, napolni ž njim steklenico in zalij milo z amoniakom. Kadar se je milo raztopilo, dolij še amoniaka, da dobiš tekočo goščo. Namakaj madež, dokler ne izgine, sledove mila iz-peri z vodo. VIII. Za volno in svilo: V 100 gramov špirita raztopi 18 gramov kafre in 30 gramov stolčenega boraksa. Shrani v steklenici. IX. Za vsakovrstne madeže: V Vs litra vode kuhaj 33 gramov milne korenike (sa-ponaria), dokler se ne vkuha za polovico. Ohladi, pocedi in oblij tekoče v steklenico, prilij še 16 gramov amoniaka, namoči krpico v to vodo in izbrisuj madeže. Med važna gospodinjska opravila spada vrtnarstvo. Umna gospodinja bo poleg kuhanja, šivanja in pranja, znala ceniti tudi delo na vrtu. Delo na vrtu je izmed potrebnih gospodinjskih del najbolj mikavno, hvaležno in razvedrilno. Komaj čakam, da podelam v hiši, da morem na vrt za par ur; tam se razvedrim in navžijem svežega zraka- sem čula prav pogostoma gospodinje se razgovarjati. Tudi zame ima delo na vrtu posebno veselje. Komaj čakam, da je zem- lja toliko i ripravna, da jo je mogoče obdelati, že začnem kar po vrsti, kakor nanese tlelo. Pregovor pravi: Človek se uči, dokler je na svetu. Tudi vrtno delo jo učenje, ki je navezano na pridnost, razumnost in vztrajnost. Vrtove, ki jih imamo ob hišah, delimo v sadne in zelen.iadne in cvetlične. Sadni vrt jc delokrog gospodarja. V njem raste sadno drevje, ki redi plemenito sadje. Umen sadjerejec obdeluje vrt tako, da mu poleg veselja donaša tudi lepe novce. Zelenjaden vrt jc torišče pridne gospodinjo. V njem goji razne zelenjave in sočivje, ki ji siuži pri kuhi in ki ji prinese marsikak dinar za gospodinjske potrebe. Da izgubi zelenjad enoličnost, okrasimo robove gredic s pisanim cvetjem. S pisanim cvetjem omejene gredice dvigajo lepoto vrta, so nam v veselje, razvedre oko in razširjajo prijeten, blag vonj. Cvetje je kakor človeška doba, spomladnje, poletno in je.-ensko cvetje. Umna gospodinja bo skrbela zato, da bo imela od zgodnje spo-m adi do pozne jeseni cvetlične mejnike na vrtnih gredicah. Ker cvetlice potrebujejo veliko manj negovanja kot zelenjadnice, so tembolj priporočljive. Zelenjadni vrt naj bo kolikor mogoče blizu hiše. Lega naj mu bo solnčna, zavarovana proti mrzlim vetrovom. Viseča lega vrta ni priporočljiva, ker se kaj radi zgodi, da odplavijo nevihte in nalivi rodovitno zemljo raz grede. Ravna lega jc najboljša za vrt. Vsckako pa mora ležati vrt na takem kraju, kjer je na razpolago dovolj vode za zamakanje, ki je pri vrtnarskem delu neobhodno potrebno. Vrtna zemlja naj bo srednje težka ali srednje lahka. Čim več je pomešane hu-morne prsti, tem boljša je. V humorni zemlji uspevajo rastline brez posebnega obdelovanja. V slabi zemlji so kljub pridnemu obdelovanju ne pokažejo zaželjeni uspehi. Zemljo izboljšamo z bogatim gnojenjem, z globokim prekopavanjem in do-važanjem dobre zemlje. Apno je važen del rastlinske hrane. Potrebno je posebno tam, kjer je težka ilovnata zemlja. Apno vsrkava škodljivo kislino v mokri zemlji. S tem vsrkavanjem suši in rahlja težko zemljo. Osušena in zrahljana je tudi gorkejša. Rastline izsrkavajo redilne snovi iz zemlje. Izrabljene redilne snovi moramo nadomestiti z gnojem. Gnojenje je kakor zabela, ki napravi jedi okusne in redilne. Zabela v obliki gnoja napravi zemljo dobro in rodovitno. O gnojenju in kakovosti gnoja v prihodnji številki. d Krojni tečaj ▼ Krojni Soli na Starem trgu 19/1., za krojače, šivilje in nešivilie. Pričetek 6. aprila. - Vpisovanje že sedaj celodnevno. 1983 VELBOM CeSkuti & Zaje, Ljubljana, Stari trg 3 Soliduo, poceni is dobro kupit« z« žensko« nevest«, dekleta; za moEke: ženine, fant«; olrek« ia novorojenčke Desinfeklor U r b a 11 i j a: Provgro&felji nalezljivih bolezni "m razkuževanje. Maši sfHiodavui predniki so se poleg napadov divjih Turkov in zatiranja nemških graščakov morali boriti proti silnemu navalu nalezljivih bolezni, ki so razsajalo po vsej Evropi in zahtevale strahovite Srtve. Se danes pripovedujejo o grozoviti kugi, o kateri trde poročila, da je v 14. stoletju pomorila "25 milijonov ljudi, kar znala skoraj eno četrtino tedanjega prebivalstva. Neuspehi \ boju proti kužnim boleznim so koren inili v nepoznanju povzročiteljev in obrambe proti okužit vi. Namesto spoznavanja zdravstvenih nedostatkov so iskali tedanji učenjaki krivde v zvezdah-Tepatieah, potresih, povodnjih in kobilicah, ki so sc pojavljale v Številnih rojih. Čim je adravilska zjianosl odkrila bakterije, je pokazala tudi nova pota sta naskok sovražnika ljudskega zdravja in pripomočke za njegov poraz. S pomočjo drobnogleda je dokazala v bolniku prostemu očeisu nevidna živa bitja — povzročitelje obolenja. Po daljšem raziskavanju je dognala, da so te drobne bolezenske kali živalskega in rastlinskega izvora — pra-živali in rastlinske glivice. Množe se s cepljenjem ali delenjem tako, da se ena gli-,vic;u precepi v dve polovici, čijih vsaka je zmožna nadaljnjega razvoja ter s:; tekom pol ure zopet razdeli. Bakterije ali bacile merimo po mikronih, to je po tisočinkah milimetra. Ako razdelimo milimeter na tboč delcev, znači vsak del posebej eno tisočinko ali en milno;). Ker /naša dolgost največjega bacila le 5 do H mikronov, bi jih morali imeli za on centimeter dolžine okrog 2000 do 2500 iste velikosti. Za razvoj potrebujejo bakterije primerne toplote; pri višji in nižji toploti se ne razmnožujejo, visoka vročina pa jih uniči v najkrajšem času. Rabijo tudi gotovo množino hranilnih snovi, katere sprejemajo vase skozi tanko kožico, membrano. ■Treba jim je zadostne vlažnosti, zato se najbolj razvijajo spomladi in jeseni ter je v tem času največ nalezljivih obolenj. Zelo bakterije težko prenašajo .solnčno svetlobo «1 izsušenje; izvrstno jih uničujejo razku-žfvalna sredstva, kot eo: apno, vrela voda, Sanitol, sublimat, formaJin itd. Okuženje nastane, ako se v zdravem človeku naseli večja množina strupenih bakterij. Telo ima neko naravno odporno silo, s katero se jim upira in ne pusti, da bi se bolezen pokazala takoj po okužitvi. Po vsakem nalezenju bolezenskih seme poteče gotova razvojna doba; šele če premaga moč bacilov telesno odpornost, tedaj nastopi bolezen. Okuži te v je mogoča na več načinov. •Lahko je povzročena po dotikanju bolnika ali z uporabo ostankov njegove hrane in predmetov, metati more po ugrizu žuželk In mrčesov, po uporabljanju okuženega mleka in vode. Poznamo tudi zdrave ljudi, fci izločajo bacile tifusa, imenujemo jili ba-cilonosec. Mnoge bolezni nastanejo po vdihavanju okuženega prahu in kapljic, pri-8* hajajočih od bolnika pri kašljajnu, kihanju ali govorenju. Zelo nevarno je v takih slučajih poljubovanje. Jako opasma za prenos bolezni je tudi muha osobito v krajih, kjer ni potrebne snage. Obramba proti širjenju nalezljivih bolezni so varnostne odredbe, da prijavimo vsako nalezljivo bolezen pristojnemu županstvu, ki pokliče zdravnika in odredi, da bolnika izolirajo, denejo v posebno sobo, kamor ima dohod le strežnik in zdravnik .Tam, kjer osamitev bolnika ni mogoča, ga odpravi v bolnišnico. Potrebno je tudi kontumaciranje zdravih soprebival-cev, katerim prepove izhod iz stanovanja, obiskovanje šole itd. Pri zelo nevarnih kužnih boleznih morejo take omejitve segati na cele kraje: oblast zabrani javne prireditve, semnje in slično ehajanje prebivalstva. Najvažnejše pri zatiranju nalezljivih boltzni je razkuževanje. V to svrho je nastavil higienski zavod v Ljubljani po vseh večjih krajih Slovenije srezke razku-ževalce. Njih naloga je odpravljati zdravstvene nedostatke v svojem delokrogu ter vršiti razkuževanje, čim izbruhne nalezljiva bolezen. Krasni uspehi te naprave se že prikazujejo v krajih, kjer je ljudstvo uvidevno in dovzetno za zdravstveni napredek. Razkuževanje pa ni le na mestu takrat, kadar oboli pri hiši kuka oseba, marveč vselej, ko se pojavi v okolici nalezljiva bolezen. Kakor ima po bolezni namen uničiti bolezenske povzročitelje, tako nas za more pred boleznijo obvarovati obolenja. Ker je želja po zdravstveni izobrazbi vedno večja in spada tovrstni pouk med samari-bmska dela, sem sc namenil podati nekaj navodil za obrambo proti okužitvi in za pravilno razkuževanje. Opisal bom povzročitelje nalezljivih bolezni, način prenašanja z osebe na osebo, naštel razkužila in navedel, kako jih uporabljamo v posameznih slučajih. (Dalje .sledi.) ženska bodi dostojna. Angleška gledališka igralka Violel V a n b o u g h je popisala svoje lastno življenje v knjigi Skušaj biti pametna! Igralka daje tu takozvanim modernim ženskam, ki so zelo širok "vestne v obleH in obnašanju, tale nauk: »Žene ne moremo zahtevati od mošk'H prav nobc*"* ^ -' r,7G ,:r.. me občujemo z njimi lahkomiselno, pre-svobodno, morda celo nepristojno. Pobudo k slabemu daje vedno žena. Samo popolnoma moralno čist in za vsako slabost ne-pristopen moški se more upirati zapeljivosti k lahkomiselnosti, ki jo nudijo ženske,« Varstvo otroških duš. Pod gornjim naslovom se je v Parizu osnovalo katoliško društvo, ki hoče z vsemi sredstvi pobijati moderno pohujšanje, ki se širi po cestah in javnih prostorih s plakati, razstavami in predstavami v kinih in glediščih. Društvo hoče obvarovati otroške duše vsaj v najnežnejši dobi v prelepi čistosti. Društvo že dobro deluje in je doseglo. da je prefekt nekega okrožja moral pozvati policijo, da najstrožje upofablia zakone o aaščiti javne varnosti. Proti ločitvi zakona. Predsednik najvišjega sodišča v Traah-vvaalu J u s t i c e C u r 1 e \v i e s je objavit svojo izjavo proti ločitvi zakona. Predsednik pravi: ;>Po sedanjih naših državnih zakonih moramo sodniki večkrat dovoliti ločitev zakona, čeprav smo prepričani d« zakonca zahtevata ločitev samo zato, ker sta se drug drugega naveličala in se hočeta vsak za?e nanovo poročiti. Zakonca se enostavno dogovorita, da eden prelomi zakonsko zvestobo s kako tretjo o«ebo, drugi p#t vsled tega vloži tožbo na ločitev. Za 24 iSi-lingov dobita taka zakonca pred našo tod-nijo ločitev zakona. To lii po mojem nrie-nj:i nič drugega kot zakonito varstvo Čisto malo prikrite ^svobodne ljubezni-. V takili razmerah je nemogoča dobra vzgoja otrok in j ravo družinsko življenje je brez m::čne vzvišene in nerazdružne zakonske vezi ne-mogoČ3. Zakonodaja, ki tako usodno olajšuje kčitev zakona, izpodkopuje temelje nravnega in zdravega družinskega in mi rodnega življenja.- Moja stara mati. Na pragu moje mladosti stoji velik, močna žena s sivim temenom in z vedniai nasmeškom na iiagubančeflem licu. Majhen odbvit nekdanje velike lepote žari od leg« nasmeška, četudi že davno počivu v hladni zemlji, za vnuke še ni mrtva. Po svojih dejanjih in besedah živi v potomcih dalji, tako močen je bil tihi zgled, ki ga je dnjjlu njena vrla in i zborna osebnost. Recimo, da je bila v prejšnjih letih nekoliko gizdava; ko je pa stopila mul vnuke, je je bila že sama inilota in j a.* not a. Za otroke in zlasti za deklice ni bilo boljše vzgojiteljice. Imela j:: neki poseben način, Po je vsajala svoja pravilo v m'ada srca, da niso samo pravila, mrtva pravil«, ki so samo zato, «la se lahko greši proti njimi, ampak da so takoj kot živa sila sodelovala pri vseh dejanjih in se zato niso dal« prezirati ali obiti. Dobrodcjne posledice bo i se čutile še v zrelih Jetili, ko smo se začeli z občutljivim ve«eJ.jr«i spominjati nn te vplive o daljnji inladosU. Da bi rekla samo::>To se ne upodobil-s čimer navadno grajamo napake otrok, ne da bi si mogli malčki resno odgovoriti, zakaj se ne spodobi, tega ni bilo nikdar slišati iz njenih ust. Namesto, da bi s trdo 111 mrzlo prepovedjo pograjala, nam je povedala kratko povestico, ki je vedno učinkovala, usodno povest, ki uc je vedno konča-vala z nujnim trpljenjem, katerega se jf mogel kdo ubraniti le z rednim življenjem. Povest nam je pretresla srce in se je vedno zopet oglasila kot svarilen glas, če je prisl« možnost grešiti. Samo ta spomin je zadoščat, da smo se srečno ognili nevarnosti. Majhna povest ni učinkoval« zaradi prepovedi, katere besede samo tudi niso vsebovale, ampak zaradi silnega učinka na srce. če hodi jo otroci, kar radi delajo, ritenski, pomaga prav malo, če jim še tako praviš, kako je to nevarno. Stari mati je vedela, da niso nevarnosti za otroka nikak svarilen zgled. Rekla nam je samo: »Otroci, ki hodijo ritenski, pohodijo mater v grob.< Od takrat dalje smo opuščali to grdo raz- vado; da bi pohodili mater v grob, no, tega ni nihče hotel. >Kdor si ne vzame časa, da ima nohte v redu, nc bo nikdar bogat,« ne jc glasil drug izrek stare matere, in vsi smo imeli ves dan nohte lepo oenažene, ker zarudi to lahke napake ni hotel noben otrok zgubiti bogastva. Enako je bilo i vozli. Pravilo njeno varčnosti je bilo, da se ne smejo vozli prerezali, ampak raz veza t i, da se vrvica lahko so kdaj porabi. ;Kdor no moro vozla raz-vezati, ne fco mogel svojih stvari v redu imeti in bo vedno zmedeno živel, < jc imela navado reči. To ni bilo majhno bodrilo za osebno čast, ki ee mora sprva dobro kazati v takih majhnih rečeli. Ce deklice žvižgajo, wo Mati božja joka. sladkožalostna predstava, ki je vedno delala čudeže, kadar se je hotel majhen jtobček zožiti v trobento. Tudi to jo hotela odpraviti, da bi so dekletu prepogostokrat gledala v zrcalo. Če gledajo doklota v zrcalo, gloda hudič iv. njega, zlasti zvečer.« In namesto, da bi se izpraševalo v brezposelnem času prevzetno, če je katera lepša od njih, nos je prevzela čudna groza, ki nam ni dala dalje Kiedati v zrcalo, kot je bilo neobhodno potrebno. In vendar je tudi ničemurnost važna pri vzgoji. Da bi nas odvadila nespodobnega na-sianjanja na roke, je bilo dovolj, če je re-Ida stara mati, da naredi to človeka zgodaj starega; če namreč kdo upira roke v obraz, se zgubanči koža, kar lahko ostane. Nič čudnega, če so se komolci takoj zdrznili in jo ostalo vsako nepremišljeno ponavljanje sa-sro pri poskusu; zakaj mladina se ničesar bolj ne boji kakor starosti in gub. Tudi s čevlji jo bila sitnost. Pete so bilo prav lahko na zunaj izrabljeno, ker nismo znali prav hodili. Kako sc naj dopove ta nerodnost nepridipravu? i Kdor izrabi čevlje na znotraj, postane bogat,« jo rekla stara mati. To je bilo jasno. Sedaj smo vsaj imeli nekaj, na kar smo mogli misliti pri hoji. In če smo pazili na čevlje, je imelo to vsaj kak pomen, kot smo mislili. Za dekleta jo veljalo pravilo, da naj pazimo pri česanju na laso, ki ostanejo v glavniku. Pravilo je bilo, da naj jih sežge-«io. Da jih pa ne bi morda nepazljiva glavica kar vrgla morda skoz okno, nam jo pripovedovala stara mati o pticah, ki porabijo lase za zgradbo gnezdeča; če sedijo na "jih, izpadejo tistemu tudi vsi drucri lasje, 'o je zadostovalo, da smo izpadle lase skrbno takoj uničile, kokor zahteva red in »naga; kajti grozna je bila misel, da bi Batno zaradi nepazljivosti izgubila katera vse 'ase. Ko smo bile deklice že dovolj stare, da »as uvede v skrivnosti gospodinjstva, jo 'mola dovolj novih nalog in povesti. Samo ,lem za zgled. Deklice smo morale imeti Nogavice same v redu. Stara mati nam j«'. Povila: . Katera ima ob novem letu raztr-Pne nogavice, bo imela gotovo vse leto fj"%ane, < kar je hotela vsaka zabraniti, zlasti, ker so da to doseči, če ima kdo lo ma,<> smisla m red. Ali že sem morala po-"testi sobo, je pripomnila stara mati, da moram lepo pomesti tudi vee koto, drugače "e bom dobila moža. Kar sc kdo nauči v mladosti, to dela v -starosti. Človek postane starejši, pride slednjič do zrelih let in gleda vse drugače. Duh reda in vzgojo postane osebna last, povest odpado kot lupina od sadeža in živi sama zase. Zdaj je ja mo, kaj je mislila s tem -.tava mati, in hvaležna sem ji za prijetno varan je, ki je imelo v sebi toliko dobrega in zdravega. Marsikdo sc bo mogoče nasmehnil, češ, cla jo to zastarelo, toda meni so zdi, da so od starih lahko še marsikaj naučimo. Kar je stara mati vedno zametala, da bi namreč sarno grajala, to so smatra dandanes večkrat kot pdlaga vzgoje. Otroke vedno grajati so pravi, jiin dajati kameu namesto kruha. Kaj bodo delali otroci, ki jih starši stimo grajajo namesto vzgajajo? Grajali. otročjih ust. I* priredoznanstva, Učiteljica: »No, Tončka, povej, kaj jc podgana!« — Tončka (molči): »Podgana je —« — Učiteljica: »Pomisli na miš!« — Tončka: »Podgana je stara miš.« Raztresen. Učitelj: »Zakaj pravi oisa-tclj v tem berilu ,v smrtnem boju1? Kakšne boje pa še poznaš?« — Učenec: »Petelinji boj —« (žc misli na igro v odmoru). Za rse eneko. Malo Anico je treba vsak večer na najraznovrstnejše načine spravljati spat, ker bi ostala še rada pokonci. Nekega večera ji reče mama: »Anica, zdaj pa le hitro spat, piški so šli takoj spat, ko je solnce zašlo.« — Anica: »Pa je njihova mama-koklja šla tudi takrat spat, ti pa ne greš. Odmev. Osemletni Tonček uči Milico, kaj je odmev, »Milica,« zakliče proti gozdu in ko se odmev oglasi, vpraša: ;>AH si slišala?« — Milica: »Kako pa naj odmev vč, da jc meni Milica ime?< Neverjetno. Učiteljica: »Polž nikoli nc zapusti svoje hišice.« — Učenka: »Jaz sem pa že toliko praznih hišic našla.« Trpcini PALMA-kaučuk pete in podplati so napravljeni iz najboližc surovine, varujejo VaSe obuvalo, so trikrat trpsžnejSi kot usnie in Vam omogočajo elastično hojo. — Ni raikoije, ampak neobhodna potreba vsakega čltvcka. ČILSKI SOLITER s 15 5 "/o dušika. Najboljše dušično gnojilo za vse spomladne setve, posebno za slaba žita. Dobi sc pri vseh poljedelskih in gospodarskih društvih, v vseh prodajalnah veštačkih djubriva, skladiščih Ministerstva za poljedelstvo in vode in pri glavnem zastopniku za Jugoslavijo g. Ivo CerSniču Karfovac (Hrvatska), Pojasnilo o uporabi in vsa navodila o pravilnem gojenju daje brezplačno Delegacija Proizvadjača čilske Salitre Pocnkareova ulica 35 u Beogradu. Krilat *a Jame, moderno izdelana, trpežno šport krilo Din 7a'—, enobarvni Sevjot Din 100'—, modno-rižasto aH karo Diu I40V, tenie-krilo Din 190'-, kakor tudi bluze, plažče, kostume ter sploh vso konfekcijo za dame in otroke razpošilja po zelo znižanih conah veletrgovina U. STEHMECKI Celje Si. 19. Vzorci razne uianufuklure go poSljejo v pogled, ilustrirani cenili z tez 1000 slikami pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. — — Trgovci engros cene. Fabiani & Jarjovec LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 5 Velika zaloga moškega in ženskega blaga za (pomladanske in letu« obleke. Lepa izbira svilenih rut in Ser p. Krojači in Šivilj«, pičite po vcorec. Suhe SLIVE in HRUŠKE oddaji. FRAN POGAČNIK Dunajska cest« itev, 36. LJUBLJANA, 1761 Kolesa Peugeot iLi^lc. nL&u MOTOCIKLI 1 % HP Din 6975, 2% HP Din 12.25». Izdelki staro znan« svetovne znamke. — Dobava prornptn« od glav. lalojje; O. ŽUŽEK- Ljubljan«, Tavčarjeva ulica it. U. Je od livku-a časa postat redek. Verino l-žjc postaja pridobivati si ga. Ali življenje primorava vsakega na borbo za obstanek in kdor hoče v tej borbi zmagati, mora biti zdrav, svež in uporen. Zatorej uporabljajmo pri utrujenosti, onemoglosti, nervozi in vsled tega povzročenem nespanju, Fel-lerjev blaHodiSeči »Elsalluid«, ki or.vežuie, krepi mišice in živce, lajša bolečine. Kot nam vedno iz-nova potrjujejo, Fellerjcv klsafluid tudi pri n.o mli revmatičnih bolečinah izvrstno deluje. Dober ko-smetikum. Močnejši, štedljivejši in boljšega delovanja kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki spec. steklenici za 63 Din, 12 dvojnatih aU 4 velike spec. steklenice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 ve« likih spec. steklenic za 250 Din že obenem z za. bojem in poštnino razpošilja po povzetju ali p-»(i vnaprej poslanemu denarju lekarnar Eug;n V. Fel. ler, Stubica Donja, F.lsatrg 16, Hrvatska. — fosa. mezne steklenice »Elsafluida« po znižani ceni 9 Din v lekarnah in sorodnih trgovinah. Zahvala. Podpisani »e najlepše zahvaljujem »Vzajemni zavarovalnici« v Ljubljani, katera mi je ob priliki požara, ki mi je uničil gospodarsko poslopje i orodjem, klajo in vozovi — tako hitro in kulantno ocenila in izplačala popolnoma vso odškodnino brez vsakih odbitkov. — Ta domači zavod vsa-kemu najlopleje priporočam. Zalog, dne 10, marca 1926. Franc Bolka, pos., gostilničar in mesar v Zalogu, okr. Kamnik. Edino najboljši gttfft&i SlRJjl in hOŠČŠi za ro thino, obrt in industrijo po la J©s. Petciincd fžnS/iur, ftCSer NnJiiiJEje cenel Tudi na ol.rokel ifuMJena bli/.n Prešernovega spomenika, Pouk v vojen ju brezplačno. Večletna garancija. vseli \r.jt, samo najboljše svetovne inamko, Irr pinni in Kfjnui nemžki komiki premog kupite najceneje pri o. eKeiN, SKLADIŠČU: METELKOVA 19 (koncem bivJe belgijske kasarne). Odprto od Vj8 do 12 iu od >.',2 do 5. ure. Modna trgovina F. Meršol nasl. sc nahaja sedaj v Wolfovi ulici št. 5, Ljubljana. Priporoča svoio bogato zalogo ientkih ročnih del, vseh vrst rolne, svile in bombama. Pred tiskanj« ročnih deli Moduo in kratko blago! — Velika za-loga čipk, rokavic, nogavic in pletenin m d»m«, gospode in otrokel Ustanovljeno I. 1S87. Hrastov okrogel LES tudi CELE PARCELE ali GOZDOVE, KUPUJE »ZORA« d. i o. z. t Črnomlju. 1537 s V.alerim ^ ^pOHM"* za svoje " ožlahtnjena trti Smcderovka, Muškat, Hamburg, Prokupac, Ranjska in Italijanska Graševina, Malaga, Sasla beli in rudeči, Lisičina, Blatina in Zilavka na najboljši ame-rikanski podlagi se dobi s polnim jamstvom glede pristnosti podlage, žlahtne sorte in kvalitete v trtnici »Mitinac« M. Obrenoviča i Ž. Po-poviča, Smederevo. Cenike zahtevajte v Smederevu pri g. Ziki Popoviču, ekonomu, v Beogradu pri g. M. Obrenoviču, agr. inž,, Poenkareova ulica 35. »Zlatnik L,^AT0R9G terpentmovem Lončka Hostnik, Suha pri Školji Loki; J. Orovič gostilničarka v Mariboru; Mici Banan, Zagreb, Gajev« ulica 53; A. Barlič, Zavreč; Ivana Malovrh Beta/novo pri St. Joštu; Marija Brezovnik, Vrh Kako! k"radcu; Janl<° Lončarič, Ložnica, pošts V 9 STARO ŽELEZO in stare KOVINE vseh vrst kupuje FR. STUPICA, trgovina z železnino in poljedelskimi stroji — Ljubljana, Gosposvetska cest« it. 1. 1903 Služba ORGANISTA in CERKVENIKA. p"»t»nila; žup. urad ▼ Kolovratu, p. Medija-Izkke. Cenjene odjcrcalce na deželi opozarjamo, da se je naša znana in ena najstarejših drogerij p JBlIlfl" preselila iz Šclcnburgove ulice št. 5 v Sslsnbupgovo ulico štev. 1 (nasproti kavarne Zvezda)