Geografski vestnik 78-1, 2006
Knji`evnost
po {tevilu izstopajo sicer razmeroma preprosti zemljevidi in bolj zapleteni grafikoni, izpostavil pa bi rad nazoren shematski prikaz procesov sprememb rabe tal od leta 1800 dalje na strani 177. V tej shemi je zgo{~eno, na izjemno poveden na~in predstavljeno celotno dogajanje v preu~evani pokrajini, ki je tako ali druga~e vplivalo na rabo tal in njene spremembe.
V knjigi bi lahko bilo ve~ fotografij, s katerimi bi avtor svoje ugotovitve podkrepil {e bolj nazorno. Fotografije bi lahko nadomestile nekatere analitske zemljevide, pa tudi tiste grafikone, ki prikazujejo vrednosti in razmerja, navedena tudi v preglednicah.
Drago Kladnik
Bojan ^as (urednik):
Strukture prostora in ~asa. Kamni{ki sociolo{ki zbornik: Humanisti~ne in dru`boslovne {tudije: 2
Kamnik 2005: [olski center Rudolfa Maistra - Gimnazija Kamnik, 342 strani, ISBN 961-90700-6-2
Ne zgodi se pogostokrat, da dobimo iz srednje{olskega sredi{~a dostojen, z vsem znanstvenim aparatom opremljen zbornik. V njem najdemo prispevke uglednih doma~ih in tujih znanstvenikov in raziskovalcev s filozofskega, sociolo{kega, etnolo{kega, antropolo{kega, zgodovinskega, geografskega in {e drugih podro~ij, ki jim prostor in ~as pomenita eno izmed temeljnih vsakdanjih razmi{ljanj pri njihovem raziskovalnem in aplikativnem delu. Podoba je, da Srednje{olski center Rudolfa Maistra v Kamniku, ki vklju~uje splo{no gimnazijo, srednjo ekonomsko {olo in od leta 1998 {e ekonomsko gimnazijo, postaja eno izmed osrednjih `ari{~ pod Kamni{kimi Alpami o poglobljenem strokovnem razmi{ljanju o aktualnih dru`boslovnih, humanisti~nih in naravoslovnih vpra{anjih, ki oblikujejo ~lovekov nazor in njegov pogled na svet. Pomen in vsebina tako imenovanih sociolo{kih kro`kov in delavnic so prvenstveno namenjeni dijakom, da se seznanjajo z metodami dru`boslovnega raziskovanja temeljnih in tudi mnogih vsakdanjih problemov. Obenem pa je to tudi edinstvena prilo`nost, da se seznanjajo z najnovej{imi izsledki in raziskovalnimi vpra{anji in dilemami z dru`boslovnega podro~ja in njemu sorodnih vej. V tak{nem ustvarjalnem vzdu{ju, kot potekajo vsebinsko vselej aktualne teme v sociolo{kih delavnicah v Kamniku, spoznavajo mladi (dijaki) razli~ne in kriti~ne poglede na raziskovalne dose`ke, predvsem pa dobivajo uvid, da imajo le malokateri izsledki in na njih temelje~e ugotovitve in zakonitosti trajnej{o veljavo. To je eno najdragocenej{ih sporo~il, ki jih kamni{ke sociolo{ke delavnice ponujajo dijakom, {e zlasti pri njihovem kriti~nem vrednotenju ponujenih sporo~il in vsemogo~ih vrednot potro{ni{ke dru`be.
V zborniku zbrani prispevki o ~asu in prostoru so bili ve~inoma prikazani v okviru {este sociolo{-ke delavnice spomladi leta 2000. Izhodi{~e pojmovanja ~asa in prostora je izhajalo iz na{ega, zahodnega kulturnega in civilizacijskega obmo~ja, kjer je zna~ilno, da sku{ata in ho~eta ~as in prostor videti skozi splo{ne pojme. V globalnem vsako stvar, pojav, bitje, odnos razumemo kot nekaj minljivega, ~asovno omejeno in profanirano, medtem ko se je prostorska stvarnost umaknila na drugo mesto. Geopoliti-ko zamenjuje kronopolitika. Na ~as gledamo kot na za~etek in konec posameznega pojava ali procesa. Dana{nji civilizaciji daje pe~at mno`i~na mestna kultura, zato je vsaka posebnost odve~, vse se posplo{uje. To je le nekaj misli urednika zbornika Bojana ^asa, ki jih je zapisal v uvodni spremni besedi.
V knjigi zbrano gradivo ponuja vpogled v {tevilne in najrazli~nej{e poglede in vsebinske opredelitve obravnavanih pojmov, ki se uveljavljajo na razli~nih podro~jih, v razli~nih kulturnih sredinah in obdobjih. [tevilni in razli~ni pogledi ter razumevanje ~asovne in prostorske stvarnosti ponujajo v razmislek nenavadno bogat splet stvarnih pogledov in vsebinskih opredelitev obeh obravnavanih prostorskih kategorij. Za geografijo je prostor objektivna danost, kjer so pojavi, njihova namembnost in razvojne te`nje osnovni objekt njenega preu~evanja. Vse prostorske pojave in njihove procese motrimo in preverjamo v razli~nih ~asovnih obdobjih, kar nam omogo~a spoznati osnovne razvojne te`nje, obenem pa nam nudijo vpogled na podro~je histori~ne geografije. Pogledi in ugotovitve na sestavine ~asa in prostora bodo dobrodo{li tudi tistim, ki razmi{ljajo in razpravljajo o na~elnih in teoreti~nih vpra{anjih sodobne geografije.
99
Knji`evnost
Geografski vestnik 78-1, 2006
V poro~ilu je treba omeniti edini geografski prispevek, avtorja Andreja ^erneta, Prostorski koncepti v geografiji (strani 183-192). V njem so prikazani nekateri prevladujo~i in sodobni pogledi na osnovni objekt geografskih raziskav, ki so se uveljavili v razli~nih obmo~jih zahodne civilizacije. Prostor, pokrajina, regija, kraj in okolje so pojmi v dolo~eni geografski tradiciji ter v razli~nih konceptih. Pojem prostor se uporablja v geografiji v njegovem naj{ir{em pomenu in ni omejen samo na tridimenzionalno prostorsko Evklidovo geometrijo, temve~ se nana{a tudi na ekonomski prostor, phiholo{ki in zaznavni prostor. V geografiji pomeni prostor obseg ali obmo~je, najpogosteje izra`eno v obliki in merilih zemeljskega povr{ja (strani 183-184).
Za geografa, ki se na terenu ve~krat sre~uje s problemi poimenovanja posameznega obmo~ja in i{~e med doma~ini uveljavljeno ime, je nadvse pou~en ~lanek zgodovinarja in filozofa O`beja Vresnika Pohorje - ~asovnost ne~asovnega (strani 195-202). V ljudskem ozna~evanju so Pohorje delili v tri vi{inske pasove: v ^retnike v Dravski dolini, v Vresenjke na pobo~jih do vi{ine 700 m in v Smol~ake nad 700 m nadmorske vi{ine. Imena si Pohorci niso sami izbrali, temve~ so jim ga nadeli sosednji ravninci in v njih je nekoliko porogljivosti in zbadljivosti. Pohorec je mi{ljen zakrknjen hribovec, po~asnih misli, nerodnih kretenj in negotovega nastopa v uradih in pred tujci. Podobno velja tudi za njihove sosede onstran Drave - Kobance. Razumljivo je, da so se doma~ini branili biti Pohorci ali Kobanci. Na vpra{anje, kje prebivajo, so pokazali v nedolo~ljivo daljavo, kjer naj bi prebivali ljudje s tem imenom.
V drugem Kamni{kem sociolo{kem zborniku je prava zakladnica misli in pogledov ter spoznanj o strukturah prostora in ~asa. Bogat je seznam samostojnih del o prostoru in ~asu in zajema izdaje med letoma 1848 in 2003. Bibliografijo o prostoru in ~asu je sestavil Drago Samec (strani 311-325). Natisnjena sta tudi imensko in stvarno kazalo. Vsi prispevki imajo kraj{e povzetke v angle{~ini, ki jih je pripravil Primo` Zupan. Slovensko besedilo je lektorirala Mojca Marn, angle{ke povzetke pa Katja Balanti~. Skratka, zbornik Strukture prostora in ~ase je na zavidljivi strokovni ravni, ki se je ne bi odrekla marsikatera raziskovalna institucija. Zato sem prepri~an, da bo knjiga vsakomur, ki se ukvarja s teoreti~nimi, na~elnimi, metodolo{kimi snovanji in prakti~nimi raziskavami in pogledi na posamezno stroko, pomagala objasniti marsikatero prostorsko ali ~asovno razse`nost posameznih pojavov in procesov.
Milan Natek
Julij Titl: Ven~esl in okolica
Slovenska Bistrica 2006: Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, 96 strani, ISBN 961-91537-1-5
V zadnjem ~asu se je razmahnilo preu~evanje manj{ih, socialno in upravno zaokro`enih obmo~ij, ki imajo v sklopu {ir{e pokrajine {tevilne posebnosti in svojstva. V njih prihajajo do veljave {tevilne pokrajinske zna~ilnosti, zgodovinske, socialne, gospodarske, kulturne in druge razmere, ki so so~asno z aktualnim tehnolo{kim napredkom in civilizacijskimi pridobitvami neposredno vplivale na razvitost `ivljenjskega okolja. Enovita krajevna obmo~ja predstavljajo tista jedra, ki s svojimi sestavinami razodevajo {tevilne spremembe in ka`ejo smeri v celostnem razvoju pokrajine v posameznih obdobjih.
Celostni prikaz manj{ega, krajevno zaokro`enega obmo~ja omogo~a spoznati tiste temeljne zgodovinske, dru`bene in gospodarske dejavnike, ki so neposredno vplivali na prevrednotenje obstoje~ega stanja in prispevali k napredku ob isto~asnem krnenju obstoje~ih kakor tudi iz preteklosti podedovanih vrednot. V tak{nem sozvo~ju najraznovrstnej{ih antropogenih in dru`beno-gospodarskih dejavnikov spoznavamo in vrednotimo razvojne te`nje in smeri pokrajinskega razvoja.
Vsebina zadnje Titlove knjige Ven~esl in okolica sodi v naj{ir{i sklop domoznanstva. To je podro~je, ki preu~uje geografsko ali upravno-politi~no zaokro`eno obmo~je z razli~nih vidikov. Dom, doma~ija, doma~i kraj, ob~ina pa tudi {ir{e obmo~je so domena domoznanstva. Njegov glavni namen je zaklju~eno ozemlje celostno preu~iti in osvetliti z razli~nih vidikov in podro~ij. Zanj je zna~ilen kompleksen vidik vse, kar je v zvezi s krajem ali obmo~jem se sicer izrisuje in opisuje z razli~nih vidikov in podro~ij, vendar tako, da je kon~na podoba kraja ali obmo~ja zaokro`ena, ne pa razdeljena po posameznih znanstvenih disciplinah.
100