•oitnino ptačona v gotovini.
Leto LXXIH
št. 79
L)nbl)ana, sobota s. aprila 1040
Cena Din
Izhaja, vsak dan popoldne izvzemal nedelje in praznike. — Inseratl do 80 petit vrst k Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din a, večji Inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UFRAVNISTVO LJUBLJANA, Knalljeva ulica it. S
Telefon: 31-22, 21-22, 21-24, 21-25 m 21-26
Podružnice : MARIBOR, Grajski trg st. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 28 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon St> 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. 3LOVKNJ GRADEC, Slomškov trg 5, — Postna hranilnioA v Ljubljani AL 10.351.
Cilji
niške blokade
Francoski blokadni minister Monet napoveduje, da bosta Anglija in Francija onemogočili Nemčiji vsako dobavo surovin za vojno produkcijo
London. 6. aprila, s. (Reuter) Francoski
minister za blokado Monet ie imel snoči govor po angleškem radiu. Izjavil je, da so zaveznik: zelo zadovoljni z dosedanjimi uspehi blokade, ki so nedvomno dokazali, da ima i o zelo resne posledice za nemško z > rsfvo. Pre-.Iv>em primanjkuje Nem riji zaradi hlo^ade petroleja* kavčuka in
in trkstilnih proizvodov, obenem pa je povzročila blokada tudi nezaposlenost v nemški težki industriji, ki nima na razpolago dovolj surovin. Anglija in Franciia pa sta se odločili tudi se za poostritev
bi /.ade. V tem pogledu obstoj: pox>oln 5.por?.zum med angleško in francosko vlado 2o v kratkem času se bodo Dokazale posledice novih anelešker-francoskih blo-kaclnih ukrepov. Anglija in Franc; "a nimata nit: na i m:, ni namena, da uporabita enake omejitve kakor proti vojuiočim se državam tud: proti nevtralnim državam, ne rmreta pa trpeti, da bi Nemčija s pomoč-
jo pritiska izsilila od nevtralnih držav, da jo zalagajo z važnimi dobavami. Nemške trditve, da je blokada naperjena proti ženam in otrokom, so popolnoma neresnične. Namen blokade je, da zadene vojaško moč sovražnika, da vzame sovražniku čim hitreje možnost nadaljevanja voj ic in prepreči nadaljnje prelivanje krvi. Sovražnika je mopoče hitreje poraziti, če se najprej oslabi,   preden   dobi   končni udarec
Ansrlija in Francija bosta blokadno politiko nadaljevali skupno do Končne zmage.
Kot neposredna sredstva blokaine r»o!i-t.ike  je   označil  Monet  dvoje:  voj lo-tiho-
taosko kontrolo na moriu ter nakupovanje blacra v nevtralnih državah. Izjavil je, da bosta Anglija in Francija nakupovali v nevtralnih državah tudi blajjo. ki ea morda trenutno sploh ne rabita, če boSta m'-
slili. da je bistvenega pomena za Nemčijo za njeno vojno produkcijo.
Zavezniški pritisk na skandinavske države
London. S. aprila, s. (Reuter) Zunanji minister lord Hal:fax je sprejel včeraj
Švedskega in norveškega poslanika. Kakor poročajo z m ero d a inega mesta, ie ob tej priliki  izročil  poslanikoma  noti angleške
vlade švedski in norveški vladi. Kolikor
je znano, se tiče vsebina not splošnih od-no5aj?\-   med   Anglijo   in   T^ranciio   na eni
ter skandinavskimi državami na dnini strani. Obenem skuša angleška vlada s
SVOjima notama, pripomoči k razčiščen i u v vseh 'nr.iih.   ki  se  tičejo nevtralnosti
>'k. ndinat skih držav. V Parizu ie istočasno sDrejel min. pred-
sednk in zunanji minister Revnaud švedskega in norveškega poslanika pri fran-cofiki vladi.
Oslo. 5. aprila br. (DNB) »Fedrelanded« poroča, da ie zavladala v zapadnih norveških krajih velika bojazen zaradi vedno pogostejših posegov zapadnih zaveznikov v plovbo ob norveški obali. Ponekod pričakujejo vsak čas. da .=e bodo v norveških : kan izkrcale angleške in francoske čete. Zanimivo je. da so Angleži v zadnjem ča-su odstavili vse svoje konzule na Norveškem, ki so bili po poreklu Norvežani in jih nadomestili z angleškimi pomorskimi oficirji. Po nekaterih vesteh naj bi imeli
ti oficirji nalogo, da bi na zapadni norveški obal: našli primerne kraje, kjer bi se
lah^o zavezniške čete izkrcale.
Omejitev nizozemskega
izvoza
Haag, 6. aprila. 5. (Reuter) Nizozemska
vlada je objavila snoči civa. kraljevska o<3-k;i.   Prvi   prepoveduje   uvoz   dol tre vrste
predmetov, razen s posebnim dovol.ien:em. ki ga, bo izdajala odslc.1 državna organizacija za kontrolo uvoza. Družba bo izda-.ala za uvoz posebna navicertom podobna potrdila. Drugi odlok prepoveduje izvoz blaga v voj u joče se države, ki je bil uvožen na Nizozemsko. Tudi izvoz domačih proizvodov v voj u joče se države bo omejen in sicer na osnovi predvojne količine. Obe odredb: stopita v veljavo že prihodnji ponedeljek.
Odredb? sta v skladu z novo angleško-nizozem^ko trgovinsko pogodbo, ki v smislu nove angleške blo^adne politike odreja za nevtralne države omejitev njihovega trgovinskega prometa z Nemčijo. Na podlagi izdanih odredb upa nizozemska vlada, da bo olajšana voino-tihotapska kontrola na angleških postajah za uvoz na Nizozemsko.
Angleški poslaniki na poti v London
London. 6 aprila, e. Angleški diplomatski predstavniki za Balkan in jugovzhodno Evrono bodo v ponedeljek vsi zbrani v Londonu, tako da bo že popoldne prvi in-formativzu sestanek za izmeno misli. V to-rek bo lord Halifan sklical konferenco poslanikov v zunanjem uradu. Na tei konferenci^ se rodo or-čeli razgovori o angleški politiki na jugovzhodu Evrope.
Carigrad, 6. aprila, e. Angleški veleposlanik v Ankari sir Hugheson je odpoto-\"al v L : -r. .a povabilo lorda Halifaxa, da se udeleži konference angleških posia-nv?""-. iigovzhodne Evrope. Njegovemu odhodu or niširejo v Turčiji velik pomen. ker tJJ^akujejo od te konference važne odločitve. Na vprašanje novinarjev ie Hugheson odgovoril, da so j?:asovi o razširjenju blokade na Balkan pretirani in da ne prihajajo iz službenih virov. Na vprašanje o morebitni dovolitvi prehoda zavezniškega brodovi a skozi Dardarele, ie odgovoril da ie poda] o tem že dovoli iasno rx>ročilo preH. d evi predsednik tu šk^ vlade Refik Sajdam. Vojno brodovje tujih držav sme pluti skozi Dardanele samo na podlagi  določb r.. škeua sporazuma.
Vsi ostali giasov; niso točni.
Sofija, 6. aprila, e. Včerai cb 15. je odpotoval v London tukajšnji angleški poslanik Rendell. Z istim vlakom je potoval tudi angleški veleposa-k i- Ankare.
Ankara. 6 aor. s. (Havas) Francoski veleposlanik Massigli bo odootoval papcldne v Pariz, kamor ga ie pozval min. ored-ed-nik in zunanji minister Revnaud. Istočasno je Revnaud poklical v Pariz vse francoske posianike na vzhodu in iusovzrodu Evrope. Včerai je imel veleposlanik Massigli enotirni razgovor s tu:škim zunanjim ministrom Saradzoglom. n?kar ie b:i skupno z njim v avdienci pri orcdssdniku republike Ineniju.
Misija dr. Selina v Londonu
London. 6. aprila   s   (Havas) Kakor zatrjujejo  v  dobro   poučenih diplomatskih krogih, ima obisk vicegiivernerja Jugoslo-venske Narodne banke dr. Belina v Lron-donn namen, da prouči z angleškimi strokovnjaki pogoje o možnosti novega trgovinskega in plačilnega sprazuma med Anglijo in Jugoslavijo na podlagi vojnih pogojev. Doslej so temeljili jugoslovensko-angleškj trgovinski odnošaji na trgovinski pogodbi iz  1. 1936.  Sedanji  razgovori dr. Belina v Londonu pripravljajo reviz:jo t~-ga sporazuma, tako  da   bi  bila pogrdba praktično prilagođena sedanjim kolišč*nam Mislijo, da imajo razgovori dr. Belina v
Londonu za sedaj samo prelimma-en značaj in da bodo šele pripravili možnost za nadaljne izmene misli med obema vladama, ki bodo končno vodile do sklenitve nove trgovinske pogodbe.
Papen pozvan v Berlin
Ankara. 6. aprila, o. Nemški ocslanik Papen je bil pozvan v Berlin kamor ie že odpotoval. Poslanik Papen bo poročal kancelar j u Hitlerju o položaju na Bližnje m vzhodu.
Gospodarske potrebe Rumunije
Bukarešta, 6. aprila, s. (Havas) Tukajšnji list >Le Moment-, ki i-haia v francoščini, se bavi s položajem Rumu ni ie v primeru, da začno zavezn:ki izvajati svojo poostreno politiko blokade Nemčije. List navaja nekaj številk o uvozu, ki je potreben za rumunsko kovinsko industrija. Na leto uvaža ta industriia za 8 miijarJ ;ejev blaga. Lan: ie uvozila 340.000 ton železa in jekla, 80.000 ton koksa. 60.000 stare a železa ter 20.000 ton cinka in bakra. LL>t naglasa, da vse to blago rabi Rumuniia izključno za svojo notranjo porabo. Res se je napram letu 1936-37 ta uvoz podvojil, toda tudi to je samo posledica povedanih nacionalnih potreb. List izraža upanje, da bosta Anglija in Francija posebni poležai Rumunije pri svojih odločitvah up-š.evali.
Francoski protest v Bukarešti
Bukarešta. 6. aprila, s. (Reuten Francoski polanik pri romunska vlud.2 je vložil v rum-nskem zunanjem ministrstvu protest zaradi francoskega lista, ki ga razširja nemška propaganda po Rumuniji. List se imenuje »Paris-Noir« in je pd obliki sličen »Paris-Soiru«. List vsebuje razne notorične nemške propagandne prispevke proti zaveznikom. Prejemajo ga po do-šti mnoge najuglednejše osebnosti.
Preskrba Anglije z živili
London, 6. aprila, s. (Reuter) Novi minister za prehrano lord Wollton je dal novinarjem nekaj podatkov o svojem bodočem delu. Dejal je, da je angleško ministrstvo za prehrano s svojimi 15.000 uradniki dejansko največja trgovina na svetu. Na prvo vprašanje, ali razpolaga Anglija z za-
dostnimi zalogami živeža, ie odgovoril minister odločno: Da! Obenem je pripomnil, da mora Anglija nevtralcem pokazati, kako močen je njen položaj. To ni stvar napačne reklame, temveč enostavno dejstvo. Pozdravlja   vsako   ustvariajočo kiitiko,
svari pa pred razdirajočo. Kljub velikim zalogam, s katorimi razpolaga Anglija, pa je minister opozoril, da ie treba zaloge še tako povečati, da lahko zaležeio za vsak primer.
Nemške dobave preko Vladivostoka
London, 6. aprila, j. (Reuter) D plomat-s?ki uredriik lista »News Chronicle« opozarja, da postaja sovjetska luka Vladivo-stok na Daljnem vzhodu tc£ka. k! igra čim dalje večjo vlogo v oskrbi Nemčije s pre-potrebnirni industriiskimi surovinam: Dopisnik sodi. da je v zadnjem času prejela Nemčija preko Vladivostoka zelo velike količine kavčuka, ki ga je nakupila na Japonskem. Kavčuk sam je. kakor se je izkazalo, iz Nizoemske Indije ter je bila Japonska samo vme?ni člen pri nakupu. Informator še pripominja, da je angleška
vlada v tej zadevi baje že izvršila demar-šo pri guvernerju Nizozemske Indiie ter zahtevala, nai se v bodoče ustavi promet s kavčukom po omenjeni poti.
Moskovska „Pravda44 ne veruje v nemško zmago
vVashington, 6. aprila, i. Dopisnik »United Press- poroča iz Moskve, da ie včerajšnja  »Pravda«   objavila senzaciionalen
članek, v katerem nravi, da bo Nemci i a izgubila vojno    Pisec članka utemeljuje
svojo trditev s tem, da je Nemčija seda i tako  blokirana,   da  ne  more  uvažati niti
najpotrebnejših surovin za produkcijo raznih izdelkov, kakor na primer azbest, nikelj, baker, solno kislino, kavčuk itd. Članek navaja točne podatke, da ima y«o to proizvodnjo v rokah Velika Britaniju in da Nemčija zaradi pomanjkanja teh surovin ne bo v stanju nadaljevati vojne.
LrOndonski radio in ang'eški tisk poročajo obširno o članku moskovske »Pravde*, pri čemer omenjata da ie vPravda« glavno glasilo komunistične stranke in da izhaja v 2,000.000 izvodih
Racioniranje dobav za nevtralne države
Čarih. 6. aprila, s. {Havas) »Journal de
Geneve« se bavi z novo zavezniško politiko napram nevtralnim državam ter pravi, da so zavezniki že sprejeli svoje odločitve. S tremi metodami, diplomatsko, tr-
qovinsko in finanen^. so postavili nevtralne države pred odločitev, da izberejo svoje stališče,  švedska in  Norveška  sta bili
naprošeni. da reducirata izvoz železne rude v Nemčijo. Obenem sklepata Anglija in Francija nove trgovinske sporazume z malimi državami. Ko bosa an^leika in francoska vlada prejeli informacije in nasvete od svojih diplomatskih predstavnikov v srednji in južnovzhodni E\Topi. bosta potem tak o-le označili napram tem državam svoje stališče:
Pripravljeni smo vam prodajati blago, ki ga kupujete v Nemčiji in tudi kupovati od vas vSc, kar ste doslej prodajali v Nemčijo. Ta trgovina Se lahko vrši na podlagi
izmenjave blaga ali Da la nlačilo v de narju. Ce na to ne pristanete in hočeto §c
nadalje sodelovati z Nemčijo, vam ne bomo več prodajali  bla^a.  ki  ea neobhodno
rabite za svoje gospodarsko življenje. Nočemo vašejra uničenja, toda hočemo čim
preje končati vojno in zato ne pustimo, da Nemčiji gospodarsko pomagate.
List pripominja, da pričakujejo v Londonu od balkanskih držav eotove ugovore proti temu stališču, ki ga nameravata Anglija in Franciia zavzeti. Na to že vnaprej odgovarjajo, da Nemčija ne upošteva mednarodnih zakonov o nevtralnosti, zaradi česar Anglija in Francija ne nameravata odnehati in bosta z vso energijo enako kakor v zadnji vojni posegli do vseh učinkovitih ukrepih ter odredili tudi racioniranje dobav nevtralnim državam. Ca> dejani ie nrišel. pravi list. in racioniranje /a nevtralne države je najbrže že zelo blizu.
Tri jugoslovenske ladje ustavljene
Rim, 6. aprila, e- V Rimu so sere jeli z veliko pozornostjo vest iz Londona, da so bile na Jadranskem morju ustavljene tri jugoslovenske tovorne ladje, namenjene v italijanska pristanišča in natovorjene z bauksitem Dejstvo, da ie bilo angleško brodovje poslano za kontrolo ce^o na Jadransko morje predstavlja nekr.j. ka ima nedvomno velik pomen. Službeni italijanski krogi se za sedai vzdržujejo vsakega komentaria o tem dogodku, toda polsluž-beni »Informaz^one del Giorno Objavlja naslednjo vest:
List »Corriere Padano^ ie o priliki ustavitve treh jugoslovanskih brodov poudaril, da ie g. Chamberlain izbr.il italijansko morje za izvršitev ukrepov ka'e e ie napovedal. Za to ne bomo hvaležni nit: njemu nitx njegovi državi
Iz tega pclslu>bene2a obvestila v italijanskih političnih krogih zaključujejo da • ie točna vest o ustavitvi treh jugoslo an-1 skih parnik^v.      ne po' jenih - es.el; bodo j te ladje odpeljane v pristali M: e v Trstu, j k}ar ie eno izmed k":  :o..i:h no:ta; me-| ^aiieea   i tal! :ans'.;o -arwrl :ške_a   odbora za I olajšanje izvaj* .':   blck de   Deis"vo d^ so na Jadran, k eni ni rju ustavile aiig'e-ške vrine  ia.lia tri   jugo. lov.nsks iadje. ki so prevažale bavkrH v It?l:jo. ie italijansko javno mnenje s^r^ielo razmeroma mirno. da~i s precelšiijtra" presenečenjem. Politični krogi ne pripisu e*o p seb-nega pomena tem d g*dk>m in misliio. da' bo   to   vp.-sš^nie   rešeno po nofinamesfi potu
Rim, 6 aprila i (Havasi I?al;:anski tisk objavlja zanimivo informacijo w Genove, da so drb 1' vsi tamkai s? nahaj \: ameriški parniki iz Wnshin^Tona bizoi?.vro navodilo, naj do nadalinjaga cbiskuiejd pristanišč vcjujočlh se držav. Nav:d;io tudi pravi, da naj ne nakladajo h!aga. namenjenega v francosko luko Mars^lie. ker bo tjakaj namenjeno blago dostav j?no naslovnikom po kopnem,
Italija la blokada
na Sredozemskem morju
Rim, 6. aprila, z. Poostritev gospodarske vojne proti Nemčiji, ki so jo zadnje dni s toliko odločnostjo napovedali vodilni angleški državniki, spremljajo italijanski krogi z največjo pozornostjo. Vesti, da namerava Anglija razširiti blokado tudi na Sredozemsko morje in preprečiti tudi vsako trgovino Italije z Nemčijo s tem. da pošlje na Jadransko morje svoje bolno brodovje, se doslej še niso uresničile. Toda celo »Osservatore Romano«, glasilo Va-
tikana, je mnenja, da bi taka akciia lahko povzročila nenadno razširjenie konflikta. Italijanski tisk pozorno zasleduje vse dogodke in stopnjuje svojo polemiko proti Angliji in Franciji, braneč interese Ital je. ki želi ostati z Nemčijo v neskaljenih gospodarskih odnošajih.
Mussolini na meji
Rim, 6. aprila br (Štefani) Včeraj ie min predsednik Mussolini odpotoval iz Rima na mejo. Izvršil bo inspekcijsko potovanje vzdolž italilanske m^je. Pregledal bo vse slavne obmejne utrdbe.
Italijanske pripombe k Reynau' dovim izjavam
Rim. 6. aprila, z.. Revriaudovo izjavo, da
ie življenjski prostor miroljubnih liudi ves svet, tolmači »Lavoro faacista« kot aiuziio na nov načrt za novo ureditev Evrope in mednarodnega reda. List ie mnenja, da ie dal za to pobudo že davno Mussolini takrat, ko je predložil svoj načrt za pakt štirih velesil. Na osnovi te^a načrta bi se
mogel zagotoviti trajen red in mir v Evropi. Ker je »Lavoro fascista^ pa trdi nekateri drugi listi zadnie dni že ponovno omenjal Mussolinijev pakt štirih velesil, smatrajo nevtralni opazovalci v Rimu. da se to ni zgodilo brez gotovega namena.
Ameriški bombniki za Avstralijo
S*dnoy. 6. aprila, j (Reuter) Avstralski minister za letalstvo Fairbirn ie izjivil, da je izmed 100 bombnikov, ki jih ie avstralsko ministrstvo naročilo v Zedin'lenih državah. 89 že prispelo na avstralska letališča.
Nemška mladina za pomoč kmetom
Berlin, 6. aprila, br. (Štefani) Iz raznih mest so na določenih krajih zbrali 20.000 nemških dečkov in deklic v starosti 14 let. ki bodo te dni razposlani po deželi ter dodeljeni   posameznim  kmečkim posestvom.
da bi pomagali pri delih na polju.
Epidemije na Poljskem
PaHz, 6. aprila, o. Po doJlih vesteh so se pojavile v južno-vTJiodni Poljski zaradi
lakote in pomanjkanja živil epidemije. Vsak dan umre približno 2o0 ljudi, umrljivost otrok presega 75 odstotkov. Epidemija ie naihuiša v okolici Lvova v soviet-
skem delu Poljske.
Porušen spomenik nemške pomoči Fincem
Rim. 6. apr. br. (rlavas) List; poročajo, da je sovjetsko vojaštvo v Hangoju razdejalo spomenik, ki so ga Finci postavili v spomin na nemško pomeč v borbi za svobodo Finske. Kakor znano, je takoj po vojni nemški general Von der Goltz prispel na Finsko z nemško divizijo in učinkovito podprl finsko vojsko v borbi proti Sovjetom.
Rekorden polet iz New Yorka v Lizbono
Xew York, 6 aprila, br. fReuter) Letalo -Yankee Clipper« last družbe Panameri-can Air\vays, je na svojem zadnjem poletu v Evropo doseglo rekorden čas Za polet iz Ne\v Yorka v Lizbono in nazaj ie rabilo pičlih 44 ur in je s tem druga letala pri njihovih dosedanjih poletih prehitelo za dobrih 5 ur.
Incident na sovjetsko-mandžurski meji
Tokio, 6. aprila, br. Agencija Domcj poroča o novem incidentu na sovjetsko-mandžurski meji. 150 milj severozapadno od Cangkufenga je vdrlo v četrtek 12 sovjetskih vojakov preko meje ter zažgalo japonsko obmejno znamenje. Japonska straža na to početje ni reagirala. Sovjetska četa se je vrnila preko meje, japonske oblasti pa so uvedle preiskavo.
»iil^na prilika na zapadu
Sef angleškega generalnega štaba o vojaškem položaju
Lr.ndon. 6. aorila. s. »Dairv Express«-objavlja razgovor s šelom generalnega štaba anAlćžkih čet na zapadni fronti generalom Irorsideem. General Ironside je med drugim izjavil, da bi bili Nemci cb začetku vojne s takojšnjim udarom prav lahko do-fe^Ii zmago, ker Angleži in Francozi niso bili pripravljeni, sedaj pa je vsaka taka nemška akcija nemogoča. Angleška armada je na vse pripravljena. Tudi angleški generalni štab je prišel do prepričanja, da deia čas proti Nemčiji. General Ironside ne izključuje možnosti, da bi Nemci napadli Belgijo in Nizozemsko. Kar se tiče južno vzhodne Evrope, je mnenja, da Nemcem vojaška akcija na tem področju ne bi doprinesla nikakih koristi in da bo zaradi tega Balkan izpostavljen le večjemu diplo-nv tskemu pritisku. O nemški armadi mani general Ironside, da je njena slabost v lem, ker nima sposobnih višjih oficirjev, zlasti ne takih, ki so sodeloval: v prejšnji vojni. Razen tega ima nemška armada silne težave z aprovizacijo. Končno je general Ironside naglasil. da zaveznikom ni samo na tem. da odstranijo Hitlerja in njegov režim, marveč predvsem za to. da se odstrani sedanj nemški duh. Dokler se to ne zgodi, v Evropi ne bo miru.
Letalski boji iele v razvoju
London, 6. apr. o. »Times« se bavi s sedanjimi spopadi zavezniških letalcev z nemškimi in pravi, da so po podatkih Roval Air Force izgubili Angleži doslej 55 letal, dočim so jih Nemci izgubili v istem času 137. O francoskih izgubah pravi, da so relativno velike. Čeprav so Nemci v borbah poslednjih tednov uporabljali nove tipe letal, angleško letalstvo ni imelo posebnih izgub. V Je »Tkoe*«
v svojih izvajanjih optrm i stičen. S strateškega stališča se prava borba v zraku prav za prav še ni pričela. Nemci kakor Angleži so doslej samo preskušali svoie letalsko orožie v raznih izvidniških nalogah ter so doslej le zbirali izkušnje z« pravo borbo v zraku, ki bo šele sledila.
V pričakovanju velikih letalskih spopadov
Rim. 5. aprila, o. V zvezi z ojačeno delavnostjo letalstva na zapadni fronti in na Severnem morju poroča agenciia Štefani iz Pariza, da računajo v franeusk h vojaških krogih, da bi moglo biti že prihodnji teden letalstvo vojujočih se sil uporabljeno za akcijo, ki bi ne bila več izvšdniške-ga, temveč odločno ofenzivnega značaja, in v kateri bi se preizkusila moč nasprotnih sil. S tem bi vojna prešla v novo fazo.
Italijanski vojaški kritik general Cabiat-ti dvomi, da bi mogla poostritev blokade dati vojni nov videz. V ostalem meni. da voj u joče se sile sicer iz več razlogov ne bodo mogle dolgo prenašati skxlaniega zastoja v vseh vojnih operacijah. Zato iščejo način, kako bi započele razne vojne operacije, pri tem pa vendarle odgodile spopad glavnih oboroženih sil. V tem primeru se bo mogla samo v sistematskih ofenzivnih akcijah letalstva najti, edino prirodna in logična rešitev tega težavnega vprašanja vojne taktike.
Nemški železniški plen
Berlin, 6. apr. br. DNB omenja v svojem poročilu o situaciji na fronti, da so nemške čete na področju med obema frontama zopet zaplenile nekaj železniških vozov, ki so ostali na na pol razdejanih tirih. Doslej so Nemci zaplenili Francozom že 325 železniških vosov Jd 4 železniške rteofe.
Napadi nemških podmornic postajajo redkejši
Po angleškem mnenju so se pojavile težkoče ▼ oskrbovanju s posadkami
London, 6. aprila. AA. Beuterjev vojaški strokovnjak piše:
Ker že več kakor teden dni nemške podmornice niso nikjer napadale, mislijo, da je nernSko vojno poveljniStvo naletelo na težave pri vzdrževanju podmornic. Nemške podmornice so izvrševale skupinske napade od časa do časa, nato pa so se vračale v Nemčijo na odmor in zato. da so se na novo oskrbele. Napadi so polagoma postajali slabejši in redkejši. Nedvomno predstavlja za Nemce največjo težavo ore-sikrbovanje podmornic s posadkami. To se
je pokazalo, ko so zajeli posadke nemških podmornic, v katerih so bili po večini sami mladeniči. Prav tako se kažejo znaki, da program gradnje podmornic ni dal tistih rezultatov, katere so pričakovali. Mani je bilo zgrajenih novih podmornic, kakor pa jih je bilo v vojn1' uničenih. Cim ic britanska mornarica pomnožila število lovcev podmornic, so nemške podmornice postale manj nevarne in prav tako je zelo padlo število nemških podmornic, ki so se v domovino vrnile.
Nemška Bela knjiga in Zedinjene države
Švicarsko mnenje o nemški Beli knjigi in objavi poljskih dokumentov
Curili, 6. aprila, z. *Neue Zurcher Zei-tungc   je  objavila  uvodnik,  ki  je zbudil
splošno pozornost. V njem razpravlja o
nemški Beli knjigi in objavi poljskih dokumentov ter prihaja do zaključka, da je bila ta akcija nemške diplomacije docela zgrešena. 2e pred 25 leti je nemška di-plomaciia napravila nekaj sličnega, ko ie skušala na osnovi tajnih diplomatskih dokumentov, ki sc jih našli v Bruslju, dokazati, da je bila nevtralnost Belgije že pred izbruhom vojne kompromitirana. Tudi takrat nemška diplomacija ni imela sreče. S tem. da je sedaj to operacijo pono-viia, je napravila nepopravljivo taktično pogreško, na katero so bili v Washingto-nu že pripravljeni. Nemci so se zelo ušteli, če so mislili, da oodo dali s tem Roose veltovim poUtiČnim nasprotnikom v roke orožje, s katerim bi sa mogli rri bližnjih predsedniških volitvah zrušiti. Nemška diplomacija se Očitno ne zaveda, da Rouse-veltovi nasprotniki ne odobravajo samo popolnoma njegove zunanje politike in da bi bili na njegovem mestu še radikalnejši kakor je Roosevelt
Zedinjene države in vojna nevarnost
VVashington, 6. aprila, o. (United Pres;>) Senator Hold iz Zapadne Virginije je izjavil v senatu, da jf predsednik pokrajinske vlade v Ontariju, Cordon Ccnard, le
zato zahteval v svojem govoru v senatu.
naj Zedinjene države stopijo v vojno na strani zaveznikov, da bi bil zabeležen v svetovni javnosti. Hold je nato nadaljeval:
Kljub temu polagoma drsimo v vojno. Želel bi samo, da ne bi imel prav s to trditvijo. Na raznih mestih delajo sile. ki bi nas mogle potegniti v vojno.
Veliki ameriški vojaški manevri
VVashinfcton, 6. aprila, br. (S'.efani) V novem proračunu vojnega ministrstva so določeni tudi veliki izdatki za vojne vaje ameriške vojske, ki bodo že v pozni pomladi. Nadalje je določenin 61 milijonov dolai jev izdatkov za oskrbo vojske z novimi potrebščinam5. Med drugim bo vojska opremljena s 25.000 polavtomatskimi pu-rkami. Nad 12 milijonov dolarjev bo izdanih za nove obrambne naprave na obalah Zedinjenih držav.
Pri velikih manevrih bo sodelovalo okrog 300.00C pripadnikov vojske, nacionalne garde in rezervnih oficirjev. Manevri bodo trajali štiri tedne. Vsi sodelujoči oddelki bodo razdeljeni na štiri armade. Prva. ki bo štela 123.000 ljudi, bo imela svoje vojne vaje v okolici Pittsburga v Pensilvaniji, druga s 64.000 v Wisconsinu, ostali dve pa bosta operirali ob Zalivu ter na Zapadu.
Ojačenje položaja Reynaudove vlade
Pomemben preokret v klubu radikalno-socialističnih poslancev
Pariz, 6. aprila, e. Pri glasovanju v poslanski   zbornici o zaupnici Revnaudovi
vladi je zbudilo pozoirtost. da ie radikalno-socialistična stranka, največja v parlamentu po socialistični, zavzela zelo rezervirano stališče napram novi vladi, dasi je v njej zastopana po devetih ministrih in je ostal v kabinetu rudi Daladier. Od radikalno-socialističnega kluba jih je namreč
samo 33 glasovalo za vlado, 10 jih ie bilo proti, 70 pa se jih je vzdržalo glasovanja.
To je bil glavni razlog, da je Reynaudova vladn dobila tako šibko večino.
Ze nekaj dni pa se v krogih radikalnih socialistov opaža nekako kolebanje. Nasprotniki sedanje vlade v radikalno-socia-
1 .stičnem klubu so imeli namen, da s svojo skupino prično akcijo za spremembo vlade. Pred dnevi je bila delegacija radikalnih socialistov pri Daiadieru in ga obvestila o razpoloženju skupine, Snoči pa je bila seja radikalno-socialističnega, kluba, ki je bila precej dolga in živahna. Eden izmed govornikov je predlagal spre-ietje resolucije, ki vsebuie anro kritiko vlade. Predsednik kluba pes1 Chicherie je predlagal drugo resolucijo, s katero se od nove vlade zahteva razprava o vladni politiki sploh, preden bo razprava v parlamentu. Obe resoluciji sta naleteli na ostro kritiko več govornikov. Nato je Paul Ba-
. .Id, bivši trgovinski minister, predlagal amandement, ki obsoja izzivanje ministrske krize v času vojne. Drug amendement je predlagal bivši minister za letalstvo Pierre Cot. V tem amandement u se čestita Paulu Revnaudu k uspehu, ki ga je dosegel v Londonu. Naposled je An dre Albert zelo ostro kritiziral manevre nekaterih ambicioznih ljudi, ki žele samo to, da pridejo V vlado. Ugodno razpoloženje napram sedanji vladi je dobilo naposled v radi-kalno-socialističnem klubu znatno premoč
tako, da je bila opuščena zahteva v drugi resoluciji po debati. Sklenjeno je bilo. da se pošlje Paulu Revnaudu delegacija, ki ga bo prijateljsko naprosila, naj pred razpravo v parlamentu napove razpravo o vladni politiki.
Paul Re>naud je takoi sprejel delegacijo in se z njo razgovarjal eno uro. V teku razgovorov se je dotaknil vseh vprašanj vladne politike. Predstavniki radikalno-socialističnega kluba so zadovoljni odšli iz njegovega kabineta. Obljubil jim je, da bo razprava o vladni politiki takoj po tajni seji senata, ki bo 9. t, m V političnih krogih smatrajo, da bo po tem preobratu položaj vlade Paula Revnauda znatno stabilnejši in da bo Revnaud v parlamentu dobil močnejšo večino, kakor jo je imel tik po sestavi svoje vlade.
Kužna bolezen ljubljanskih divjih kostanjev
Uničuje jili glivica, ki razjeda sredino drevesa
Ljubljana. 6. aprila
Nedavno smo čitali, da se je v tivolskih nasadih kar- nenadoma podrlo debelo staro drevo. Za to nenavadno vestjo smo pa tudi brali poročilo o ostareiosti in hiranju kostanjev v naši stari Zvezdi.
Ljudje se še dobro spominjajo Hudih posledic mrzle zime leta 1928-29, ko so od mraza pokala drevesa po nasadih in smo morali zamenjati predvsem mnogo divjih kostanjev. Za to najhujšo zimo so prišle manj mrzle zime, vendar so pa sprehajalci  opazili,   da  kostanji dobivajo
rumeno listje ter suhe vejice in veje. Tudi mladi divji kostanji v Tivoliju, zlasti v drevoredu, ki od g-lavnega. drevoreda, vodi diagonalno proti mestni vrtnariji, so jeli bolehati. Strokovnjaki so računali, da je temu nenavadnemu hiranju Kostanjev
vzrok talna voda. ker so bile korenine kostanjev pozimi morda v ledu in so zato nežneješe korenine pozeble. Mladi drevored
so posekali in na novo rx>sfidili.
Najhuje se je hiranje kostanjev opažalo v Zvezdi, toda naglo imiiranje kostanjev so vsi pripisovali ostareiosti dreves.
NikCk) ni pomladi opazil majhneg/a in zgr-bančenega listja, pozneje pa suhih mladik in tudi suhih večjih vej. ki so padale na poti ter ogražale sprehajalce. Da na pol suhe 5 ostarele kostanje pomlade, so jih obsekali in danes imamo namesto košatega drevja v Zvezdi za okras našega mesta grde in nerodne zelene metle. Pogosto se tudi pripeti, da odpade kaka prav debela veja in naposled smo dobili že tudi več mladih kostanjev v Zvezdi.
Res je da so kostanji v Latterrrianno-vem drevoredu že doživeli in je ta drevored zato že z večino na novo zasajen, kakor smo morali zaradi doživetja divjih kostanjev posekati giavni drevored. Navzlic vsemu temu se pa se vedno nismo lotili obnove in preureditve Zvezde, čeprav jo že vsa naša javnost iz dneva v dan bolj glasno zahteva. Zvezda je danes grda in tudi nevarna za ljudi, še bolj pa za vse druge kostanjeve nasade v mestu.
Enako hiranje kostanjev so že pred leti opažali vrtnarski stroikovnjaki In fitorpa-tologi tudi po Nemčiji- Tudi tam so sprva računali z ostarelostjo drevja in 8 pOGBe-bo, dokler fitopatolog prof. Sorauer let* 1916" v Berlinu odmrlih dreves m natanko preiskaJ in nadel glivice Varfrlrilltatm alboatrum.
Ta glivica, razjeda sredino debla, da dobi les temnorjave proge, a na povprečnem prerezu   se   pokažejo   temnorjave pike.
Okuženo dtt-evo požene majhne in ^grban-čene lističe, mladike se «uAe in zaradi bol-
neera osrčja, vej ki debla se posuši naposled tudi drevo. Bolne veje so krnite in odpadejo posebno v vetru. Kužna gUvica se naglo širi od drevesa do drevesa, ter hitro uniči tudi mlade n^ftn^r- divjega kostanja. Da je pa ostarelo drevje Se manj
odporno, je pač razumljivo in zato moramo takoj poskrbeti, da nam bolna zvezda ne okuži ter uniči se drugih mestnih nasadov. Zveado moramo posekati takoj in jo nasaditi z drevjem druge vrste, Id
ji kužna glivica ni nevarna. Sicer trna pa mestna občina že pripravljenih 300.000 dinarjev za cim najlepšo uredi tov in a*-
saditev Kongresnega trga in bi lahko s temi deli takoj pričela — toda ta denar je vezan na postavitev kraljevega ypom• -nika v Zvezdo. Odgovornost za rast in *>rospe-vanje naših prekrasnih nase lov ima torej odbor za postavitev kraljevega spomenika.
Koncert PD Krakovo-Trnovo
Ljubljana, 6. aprila Včeraj je koncertiral v filharmoručni dvorani pevski zbor »Krakovo - Trnovoc z obširnim sporedom. V prvem delu je zapel več Adamičevih (Zdravica, Kje si svoje lice umila. Kmečka pesem) in Prelovčevih pesmi (SKerjančku, Za poj mi pesem, O, da je roža moje srce. Nad mojim grobom). Zatem je s prijetnim glasom občuteno zapel Tone Petrovčič Adamičevo »Kot iz tihe zabijene kapele«, Prelovčcvo »TJ si urce iiamudila« in Premrlovo »Bil kralj nekje je«; na klavirju g£_ je spremljal Drago Simoniti, ki se je solistu lepo prilagodil. Končno pa je še zbor zapel Ocvirkovo »Kralj Matjaž«, dve Pregljevi (Venite rožice moje, Kaj oštirji delajo), Tomčevo »Napojnico«, dve Jerebovi (Pelin roža. O kresu). Volaričev > Rožmarin- v Svetkovi priredbi in Foersterjev »Večerni ave«. Vmes je prijetno pel solistične dele Roman Petrovčič. Spored je torej isti, kakor ga po navadi srečujemo na nastopih podobnih pevskih zborov: prilagojen♦ sposobnostim pevcev, po Izbiri naslonjen na narodno motiviko in po smeri večinoma zajet iz zbirk naših folklornih skladateljev. Nedvomno je
ta kriterij izbiranja edino pravilen za zbore, ki jim je petje sredstvo za večanje družabnosti in plemenitenja ter ne kakšnih ia-rečnih estetsko-umetniških smotrov. Zato zasluži omenjeni pevski zbor vsekakor priznanje, ker ni prestopil meja, ki mu jih določajo njegove bistvene naloge; prav zato pa je zbor mogel doseči tudi lep uspeh, — Zbor je dovolj močan in razpolaga z več dobrimi glasovi. Tehnično je bil dovolj dobro pripravljen in je podal svoj program dokaj efektno. Paziti pa bi bilo treba boij na izgovarjajo, mestoma tudi na intonacijo in na ritmično enotnost. .Prav tako bo potrebno posvetiti več pozornosti glasovni izravnanosti, ki jo bo zavoljo solidnega glasovnega materiala tudi mogoče doseči. V interpretacijskem pogledu bi si želel več ioživetosti in poglobljenosti, ki sta mogoči tudi pri takem sporedu v neki meri; sicer utegne namreč nastati prevelika zmehani-ziranost, ki kvaliteti zbora prav gotovo ne bo koristna. V splošnem pa moram reči, da so nudili pevci svojim poslušalcem prav prijeten večer pesmi, ki jih široko občinstvo še vedno rado posluša in črpa iz njih vrednote, med katerimi so se navduševali že rodovi pred nami. Nedvomno je delo pevskega druStva :>Krakovo - Trnovo« h—a-levredno. saj pomaga ohranjati širšim plastem pevsko tradicijo in tako po svoje koristno prispeva naši pevski kulturi. Zbor je dovolj spretno vodil Jože Hanc, ki bo pa mogel z odstranitvijo navedenih pomanjkljivosti v bodoče prispe vati k še večjemu uspehu svojega zbora — cd. —
S ftCm&ftega pCaitta
— Kino Union: Tarzan in njegov sin. V Ljubljani je teklo že več Tarzanovih filmov, ki imajo svojo hvaležno publiko, za pričujoči film pa je zanimanje še izredno živahno. Mlado in staro sc gnete pred blagajno kina, ki ima vse predstave razprodane. Naše občinstvo si pač želi dandanes bolj kot kdaj prej dobre zabave in divje romantičnih džungelskih zgodb, saj se človek res naveliča filmov z osebnimi tragedijami in izključno psihološkimi motivi ter večnega streljanja s kanoni in ropotanja letalskih motorjev. Tu pa  vidimo  leve in
tii?re, krokodile in opice ter privlačnega Tarzana ter njegovega sinčka, ki je spreten akrobat kot Tarzan sam. V primeri s podobnimi Tarzanovimi filmi ima ta film mnogo novih, zanimivih prizorov, tako Tar-
zanove akrobacije pod vodo in druge. Omeniti je treba tudi, da je slovenski filmski žurnal o nesreči pri Ozlju (Emona film)
prav posrečen. Takih domačih žurna lov o vseh večjih dogodkih bi si želeli Še več.
Krompirja na izbiro
Ljubljana, 6. aprila Letos še ni biđ tako dobro zaseden živilski trg kakor danes. Prvo soboto V mesecu je pač vselej nekoliko živahnejši promet, a razen tega je zdaj že nenavadno mnogo domače zelenjave. Zelenjadarji in kmetje skušajo tudi prodati čim prej še nekatere lanske pridelke, da bi se jim ne pokvarili.
To nekoliko vpliva seveda tudi na cene. Vendar ne moremo reči, da draginja več ne narašča, ker sta naprodaj nekoliko ceneje motovileč in regrat. Edina pocenitev, ki zasluži posebno omembo gre na račun jajc. Danes so jih proda iali že po 75 par do dinarja- Za 10 din jih dobite po 12 do 15. Zdi se, da se bodo jajca prihodnje tedne še nekoliko pocenila.
Meščani bi si pa želeli, da bi se pocenila še druga glavna živila. Predvsem, da bi se še bolj pocenil krompir, ki gq ie v tej zimi marsikomu primanjkovalo. Nekateri so se sicer založili s krompirjem jeseni, a v najhujšem mrazu jim ga je mnogo zmrznilo. Tudi nekateri trgovci so bili precej o"ko dovani. Zdaj v mnogih trgovinah ni več naprodaj krompirja, ker so stare zaloge razprodane, z drugim blagom se pa trgovci ne upajo več zalagati zaradi nestalnih cen. Tako so nekateri trgovci kupili zadnje čase krompir na debelo po 2.5 d'n kg, s zdaj ga na trgu in v nekaterih drugih trgovinah prodajajo najlepšega na drobne po tej ceni
Ttldi danes je bilo naprodai mnogo krompirja na Sv. Petra nasipu. Bilo ga sicer ni toliko kakor v sredo, ker je nezanesljivo vreme in tvegan prevoz, vendar na izbiro.
Prodajali so ga tudi na drobno, ne le na debelo. Za seme kupujejo le redki krompir,
najbrž zato, ker Še vedno čakajo, da se bo še pocenil in kmetje so kupovali semenski krompir že  jeseni, ker so  se bal L da bo
spomladi še mnogo dražji. Zato smemo pričakovati, da se bo prihodnje tržne dni se nekoliko pocenil, če bo vreme ugodno za
dOVOZ. Zdaj SO nekateri kmetje tudi že začeli ponujati krompir po mestu trgovcem m zasebnikom. V sredo je bila kupčija v primeri z veliko koflicino blaga slaba, zato je bil krompir proti poldnevu že po 1.75 din kg, medtem ko so ga v prvih tržnih urah prodajaSi št po 2.25 do 2.5 din kg. Da
vi »o ga pa prodajali po 2 din tudi v manj-
ših količinah. Seveda je to še vedno dovolj visoka cena, toda pocenitev se nam zdi vendar prejejšnja v primeri s tem, da so pred tedni tu in tam prodajali krompir na drobno po 3 din kg. Novi krompir, ki ga dobivamo iz Italije in Egipta, je zdaj še po 10 din kg in ga le redki kupujejo, zato je pač tako živahno zanimanje za stari krompir. Danes so ga zelo kupovali zlasti revnejši ljudje, ki so pri>li ponj z vrečami in nahrbtniki.
Sleparski parček ključem
UMI
Ljubljana, o. aprila Varnostne oblasti so že dolgo zasledovale bivšega natakarja Emanuela Gasparija iz Ljubljane, ki je pa pred leti opustil svojo obrt, se potikal po državi in iskal svoje žrtve. Zakrivil je mnogo sleparij. Nedavno je dobil službo strežnika pri baronu Bornu nad Tr/ičcm, kjer je ostal nekaj mesecev. Nekega dne si je pa natrpal dva kovčega z ukradenimi stvarmi in izginil. Tatu so aretirali šele po daljšem zasledovanju in Sa izročili sodišču, ki ga je obsodilo na 6 mesecev ječe. Kazni pa ni nastopil, marveč je spet izginil.
Poiskal si je tudi sprcnVif *" o, brhko dekle iz Ljubljane, s katero s l se odpeljala najprej nekam na Hrvatsko. Tam sta zakrivila več drznih sleparij, nato pa sta se vrnila v Slovenijo in JO prepotovala križem krajem. Bila sta na Dolenjskem v Novem mestu in okolici, v tleli   rCrajini. potem sta
pa odšla na štajersk >. kier sta sleparila v okolici Maribora in po Prckmurju. Pozneje sta se odpeljala na Gorenjsko, zadnji čas pa sta sleparila po Savinjski dolini. Tam, pa tudi že prej drugod, sta najraje obiskovala župntŠča in pod uznimi pretvezami izvabljala od duhovnikov podporo v denarju. Navadno sta stopila v župnišče proti večeru in potožila, da sta v hipni zadregi ostala naenkrat brez sredstev in da nimata prenočišča. Včasih so jima dali prenočišče v župnišču, največkrat pa nekaj denarja, da sta lahko prenočila v bližnji gostilni. Če sta ostala ptička v župnišču, se je župnik navadno kesal. kajti po njunem odhodu je šele opazil, da mu je zmanjkalo to ali ono, največkrat denar. Gostilničarju p.i se tudi ni godilo nič boljše.
Pred dnevi sta se Gaspari in njegova 19-letna ljubica Tončka K poiavila v okolici Celja, kjer sta zakrivila nekaj sleparij, potem sta pa odšla proti Vranskemu, kjer so ju slednjič aretirali orožniki. Pri Tončki so na^li beležnico, v katero je vestno zapisovala vse kraje, koder sta hodila Zapisovala je tudi zneske, ki sta jih prislcparila mimogrede in opremila opisane dogodivščine z opazkami. Sleparski parček, ki ga zasleduje tudi ljubljanska policija, bo izročen sodišču v Ljubljani.
Iz Kamnika
— Pevski koncert bo drevi ob 19.30 v sokolski telovadnici. Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« v Kamniku nam bo zapelo 10 narodnih in umetnih pesmi. Koncerti sLire« so vedno dobro obiskani. Tudi letos vlada za koncert živahno zanimanje in so vstopnice že skoro vse razprodane. Prav gotovo se bo j^Lira« tudi letos postavila in tako znova dokazala, da po vsej pravici zasluži naziv prvega slovenskega pevskega društva tudi glede svoje pevske izvežbanosti. Tri pesmi, ki so na sporedu, je skom poni ral pevovodja g, C. Vremsak, Ljubitelji lepega petja bodo danes gotovo zopet prišli na svoj račun.
— Kolo jug^slOvenSKih Sester v Kamniku je imeao v četrtek zvečer svoj redni letni občni zbort kjer so posamezne od-bornice podale svoja poročila. V pieteti so se  spominjale  posebno  dolgoletne zveste
sodelavke s. Mlljutine Trampuževe, ki je preminila v preteklem letu. Sklenile so tudi, da bodo po svojih, močeh pomagale emigrantom slovanskih držav. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s predsedh nico s. Anico Karbovo.
Iz Kranja
— Jutri Ob 20. bodo ponovili na sokol-
skem odru v Stražišču burko »Trije vaški svetniki«, ki je bila prejšnjo nedeljo prvič odigrana in je pri občinstvu zbdila veliko zadovoljstvo. Tako igralsko in scenično je burka tako dobro naštudirana, da moremo tudi za to predstavo trditi, da bo občinstvo z njo zadovoljno.
— Kino »Naredni dom« predvaja danes in v nedeljo ob običajnih urah filrad .^Tajni signal >L. B 17<r.
nje se vrši v Cankarjevem domu. Popoldne pa bo v veliki dvorani na Stari pošti zaključili venček, ki ga priredi zabavni odsek > Vzajemnosti«. Začetek bo ob 16. Vodstvo ima g. Mavr Metod.
_Tudi v mesecu marcu je število brezposelnih delavcev naraščalo in ob koncu meseca znašalo 1431. Število pa ni raslo v taki meri kakor prejšnje mesece. Zaradi prvih del na cestah in pa tudi na stavbni privatnikov bo število brezposelnih
pričelo padati in če ne bo prišlo do redukcij tekstilnega delavstva se lahko nadejamo, da ne bomo prekoračili izredno visoke številke brezposelnih v l< tuftlji lil letu. V službo se sprejme 8 kmečkih Jekel, 1 čevljar, 1 služkinja in 3 inlapcl.
— I>ei. kulturno društvo »Vzajemnost« priredi jutri v nedeljo 7. t. m_ ob 9. uri dvoje predavanj g. dr. Reismana in Jel na o socialni zaščiti delavca in o pomenu stro kovnih in kulturnih org-anizacij. Predava-
— Kino v Straiišču predvaja danes, jutri v nedeljo in ponedeljek dva filma in to: »KorajžJii ženin« in r Med neix>m in zemljo«.
— Jutri zopet prvenstvena tekma na
zelenem polju. Domače moštvo bo pomerilo moči z znanim moštvom SK Jadrana iz Ljubljane. Glavna tekma bo ob 15. uri. v predtekmi nastopita rezervni moštvi SK Jadrana in SK Kranja. Začetek predtek-me bo ob 13.30.
— LKvzurno službo zdravnika OUZT> ima jutri v nedeljo 7. t. m. g. dr. Pance Pavel.
— V Narodnem domu v Kranju bo v
nedeljo 7. ar rila ob po! 9. slovenska služba božja, h kateri je dostop vsakomur prost.
eintca
KOLEDAR
DANES: Sobota, 6. aprila: Sikst JUTRI: Nedelja, 7. aprila: Herman
DANAŠNJE P11IRED1TVE
KINO  MATICA:   Ostriženi jež
KINO SLOGA: Pustolovščine Tirna Tay-
lora I. del, Groza pragozda KINO   UNION:   Tarzan  in  njegov sin
KINO MOSTE. Plaz ljubezni in Povra-tek iz pekla
SOKOL ŠIŠKA: telovadna akademija ob 20. v Sokolskem domu
D.TUSTVO »SOČA*: predavanje dr. Fran-ta Misa >0 neupoštevanih zdravilnih močeh, dosegljivih vsakomur C ob 20.30 pri »Levu«
RIBARSKO DRUŠTVO občni z.)or ob 20. pri  Mik,iču  v  Kolodvorski ulici
PLESNI VEČER LJUBLJANSKEGA SOKOLA ob 20.30 v Narodnem domu
I. ISTARSKI VEČER ob 20. v Delavski zbornici
JL G OSLO VENSKI KINOLOŠKI SAVEZ občni zbor ob 20. v restavraciji hotela Strukel
AKADEMSKA     JADRANSKA STRAŽA
društvena Čajanka ob 20. v Trgovskem domu
ŠENTJAKOBSKO   GLEDALIŠČE      U jež s
ob 20.15 Mestni dom OMLADINSKA JNS za Moste občni zbor
ob 20. v Lasanovl gostilni v Mostah,
Pokopališka ulica
BEŽIGRAJSKA CIRIL - METODOVA PODRUŽNICA občni zbor ob 20. v telovadnici Sokola III. PRIREDITVE  V NEDELJO
KINO SISKA: Lažni alibi
OSTALI KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO
GLAVNA SKUPŠČINA ZVEZE LOVSKIH DRUŠTEV ob 10. v Delavski zbornici
HUBADOVA ŽUPA JPS ob 10. v Huba-dovi pevski dvorani v Glasbeni Matici
UDRUŽENJE ČETNIKOV občni zbor ob 10. pri Leopoldu Zupančiču
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE »Pekovska« ob 20.15 Mestni dom
SOKOL VIČ »Dve nevestic ob 20. v Sokolskem domu
DEŽURNE LEKARNE
DANES IN JUTRI: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 41, Tmkoczv ded., Mestni trg 1, in Ustar, šelenburgova ulica 7.
Z Jesenic
— Obeni zbor občinske organizacije JNS na Jesenicah. Banovinsko tajništvo JNS objavlja: V nedeljo 7. t. m. ob 15. bo na Jesenicah v prostorih gostilne Sokolskega doma občni zbor tamošnje občinske organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke. Na občnem zboru bo poročal o politični
situaciji zastopnik banovinskega odbora JNS. Vsi pristaši in somišljeniki Jugoslovenske nacionalne stranke se vabijo, da se tega občnega zbora v čim večjem številu udeleže.
_ yse čitatelje In naročnike ».Slovenskega Naroda« opozarjamo, da bomo odslej vsako soboto in na dneve pred prazniki prinašali ctj^ve o sporedih Zvočnega kina Radio na Jesenicah. Prosimo vse cenjene čitatelje, naj na te objave polagajo čini več pozornosti.
— Zvočni kino R^dio predvaja v nedeljo ob 8. uri zvečer veselo Straussovo opereto sRože z jugac s Paulom Horbger-jem in Greti Theimer v gl. vlogi. V soboto ob 3. zvečer in v nedeljo ob 3. pop. pa predvaja velefilm »Spah jev romana po znanem romanu Pierra Lotti,ja. Med dodatki tudi zvočni tednik. Sledi velefilm »Mladina se smeje«.
Iz Stražišča
— SK »Savica« iz Stražišča obvešča svoje člane in prijatelje, da igramo v nedeljo dne 7. t. m. v Tržiču prvenstveno tekmo. Kdor se želi tekme udeležiti, naj se prijavi v nedeljo do 10. ure v gostilni Tepina. Vožnja tja in nazaj stane 10 din, odhod pa ob pol 1. izpred Gasilskega doma.
Umri je po kratki mučni bolezni moj dobri mož, nas oče, sin in brat, gospod
Matko šmiđ
namestnik upravitelja Prve hrvatske štedionice, podružnice v Celju, rezervni kapetan i. klase itd.
Prepeljali ga bomo danes lz Ljubljane V Celje, kjer DO predvidoma jutri v nedeljo popoldne položen na mestnem pokopališču k večnemu počitku.
V CELJU, dne 6. aprila 1940.
ZORKA SMID — žena; LJUBO in HA — otroka m ostalo sorodstvo
V Sloveniji je organiziranih $836 lovcev
Lovska društva sama predlagajo večfo zaščito divjadi, ker je napravila letošnja zima v loviščih mnogo škode
Ljubljana. 6. aprila Naš slovski parlament« se bo sestal jutri. Zveza lovskih društev v dravski banovini, ki ji je predsednik dr. Viljem Krejoi.
bo imela peto glavno skupščino. Delovanje zveze od 1. aprila 1938 do 31. marca 1940 je bilo živahno. Dogodki so odločilno vplivali na razvoj lovstva v dravski banovini. Zaradi vpoklicev je bilo mnogo lovišč brez zadostnega nadzorstva. Zima je bila izredno huda m dolga, visok sneg in led sta napravila mnogo škode med našo divjadjo. Nekatera društva so upravičeno predlagala, naj se za neko dobo sploh prepove lov na srnjad in gamse in tudi na nekatere vrste nizkega lova. Druga društva so za
svoje člane obvezno sklenila, da naj streljajo srnjad samo s kroglo in da jerebic sploh ne lovijo. Ti predlogi in sklepi dokazujejo veliko discipliniranost članov in pravo pojmovanje dolžnosti lovca. Urejanje naših lovišč po površinah in po določitvi odstrela se bliža koncu. Zelo bo koristil lovski kataster, ki ga hoče uvesti zveza za vsa lovišča v Sloveniji.
Sklepi z lanske glavne skupščine Zveze lovskih društev so bili vsi izvršeni. Omejitev sprejema v lovska društva glede na predkazni je bila objavljena vsem društvom. Zaradi pobijanja krivolovstva se je uprava zveze obrnila na vsa oblastva, ki so pokazala za lovska stremljenja vse razumevanje. Število v zvezi včlanjenih društev se ni povečalo. Dejansko se je ustanovilo eno lovsko društvo, in sicer v št. Vidu pri Ptuju, tcda brez pristanka in vednosti zveze. Nekateri lovski interesenti so na ta način dobili na hitro lovske karte.
Pravni odsek zveze je vodil nad?vctr,:lc Anton Mladič, finančni odsek dr. Filip Orel. slovstveni odsek dr. Janko Lokar, od>ek za lovske izpite in reševanje lovsko strokovnih vprašanj ing. Cvetko Eožič. odsek za kinologijo pa dr. Ivan Tavčar. Upravo fonda »Zelenega križar je vodil nadsvetnik Mladič. Tudi v preteklem poslovnem letu zveza ni nastavila poklicnega tajnika.
V društvih, ki so člani zveze, je bilo včlanjenih 5836 članov, to je za 88 več kot prejšnje leto. V zvezi je 14 lovskih društev, najmočnejše je Lovsko društvo Maribor, ki ima 1162 članov. Naš lovski zakon in pravilniki, ki se nanj nanašajo, niso bili bistveno spremenjeni. Osrednja zveza je izdelala na podlagi konkretnih predlogov zveze svoj predlog za spremembo lovskega zakona. Ta predlog leži v minis+rstvu v doglednem času pa spremembe zakona ne bo.
Osebni boj iz preteklih let med sndiar.ii in lovci je ponehal. Zajec je v pretekli zimi zaradi visokega snega res napravil ponekod večjo škodo kakor v preteklih letih, lovski upravičenci bodo morali pač plačati odškodnino. Zavarovali pa se bodo proti
Občni zfoor osrednjega društva SPD
Izvoljena je bila k ova uprava s predsednikom dr. Josipom Pretnarjem
Ljubljana, 6. aprila
Snočnji občni zbor Osrednjega društva SPD je otvoril predsednik dr. Josip Pretnar s pozdravom zastopnikom, in sicer je zastopal bana načelnik dr. Trstenjak, župana inspektor \Vester. divizijo major Va-jovie. pogranične čete kapetan štolfa. klub Skalo inž. žumer. Zvezo za tujski promet dr. Žižek, šumsko upravo pa inž. Juvan. V svojem govoru je predsednik na kratko očital delovanje društva in predlagal uda-nostno brzojavko našemu mlademu kralju, ki je velik ljubitelj naših planin. Pre<llog so zborovale! sprejeli z vzkliki kralju Petru TI- Pismeno je pozdravil zborovalce planinski starešina predsednik Zveze planinskih društev dr. Fran Tominšek.
O tajniškem delu društva je poročal dr. Arnošt Brile j. o gospodarstvu društva pa Jožef Cesar. Glavne podatke iz teh poročil smo objavili včeraj. V debati o poročilih j** inspektor VVester predlagal, naj skupščina odboru izreče zahvalo za požrtvovalno in uspešno delo. kar so zboro-vaici odobrili, inspektor VVester pa je izrazil tudi svoje začudenje spričo dejstva, da se je občnega zbora udeležilo samo okrog 60 Članov, kar predstavlja komaj en odstotek vsega članstva. Po tem je sklepati, da manjka pri članstvu zavest za skupnost in idejno povezanost. Milan Kham je  bil  mnenja,  da  bi  člani  prišli gotovo
v večjem številu, ako ne bi bili zadovoljni z delovanjem uprave, tako je smatrati n;ih odsotnost za popolno odobravanje dela. ki ga opravlja odbor, čeprav bi bilo seveda lepše, ako bi hil občni zbor bolje obiskan. Ravnatelj Rasto Pustoslemšek je prosil za ntkatera pojasnila glede postavke o dolžnikih v bilanci.
Gospodar Jože Cesar je naznanil novi proračun, ki znaša za tekoče leto 519.000 din. Proračun je bil soglasno sprejet in celotna uprava je dobila razrešnico na predlog člana nadzornega odbora Emerika Fer-linca. Ker je potekla triletna poslovna doba, je bilo treba izvoliti novo upravo in novo nadzorstvo. Za predsednika je bil ponovno in soglasno izvoljen dr. Josip Pretnar, za. odl>omike pa gg. dr. Alojz Vrtač -nik. dr. Arncšt Brilej. Stane Hudnik. Jože Jeretina. Adalbert Pučnik. Lavoslav Dolin-
šek, Ivo Mnrscl. Josip Cesar. Pavel Kuna-ver. Janez K veder. dr. Anton Mrak. Vinko
Zor. dr. Stane Tominšek in dr. Bogdan Bre-celj. Za namestnike so bili izvoljeni gg. ing. Ciril Pogačnik. Franjo Žagar. ing. dr. France Avčin, Angelo Batt -lino in ing. Nace Perko. za revizorja pa Emerik Fer-linc in Henrik Lindtner. Občni zbor je izrekel zahvalo marljivemu članu in odborniku tovarišu Jeršiču, ki zaradi bolezni ni hotel biti ponovno izvoljen v novo upravo.
Mirje naj debi asfaltne hsdsdke?
T c bil bil za lastnike vil in hišic na Mir ju prehud irdarec
Ljubljana, 6. aprila.
Kakor gre po Mir j u vest od ust do ust in kako: se da tudi sklepati po gotovih znakih, namerava ljubljansko mestno poglavarstvo odrediti, če ni že odredilo, da se izdelajo asfaltni hodniki po Mirju, in sicer v Groharjevi. Murnikovi, Dobrilovi. Ver-stovškovi. Marmontovi ulici in na Mirju. To bi polnilo za vsakega hišnega posestnika v teh ulicah izdatek 15, 20, 30 in do celo 40.000 din. Ta vest je vzbudila po Mirju veliko razburjenje in zaskrbljenost pri vseh hišnih posestnikih, od katerih je re.ikokateri zgradil svojo enostanovanjsko hišo iz spekulativnih namenov ali pa bi imel preveč denarja nego večinoma so si kot pridn ni in  solidni  meščani po
mnogih letih š'.odnje in pripravljanja in s pomočjo večje ali manjše hipoteke postavili svoj mirni domek. Morda je ta vest pretirana ali neresnična in bi želeli, da bi jo mestno poglavarstvo čimprej kategorično ovrglo, kar bo mnogo pripomoglo k pomirjen ju prizadetih. Ce pa ne bo ta vest ovržena in je torej resnična, potem bo to dalo — kakor že dajo — povod za naj-razHčnejše komentarje. ugibanja in zaskrbljeno beganje po vsem sicer mirnem Mirju.
Prizadetih bi bilo lepo število hišnih posestnikov Ce vzamemo, da bo enega posestnika stalo povprečno po 20.000 din. potem gre za več milijonov. Vsiljuje se vprašanje, katera asfaltna tvrdka in drugi faktori; okoli nje hočejo v teh nemirnih in težkih ča^ib zopet na lepem napraviti lep dob-ček? Rekli smo. v teh nemirnih in težkih časih' Da. tnko ie! Ce bi bili normalni ČaSi, bi se dalo govoriti o tem Zdaj pa. ko vsakdo, ki ne živi v blagostanju, ima
težke skrbi za vsakdanje življenje, in ko sc z druge strani ne ve. kai prinese iutri-šnji dan. ni za take akcije primeren čas. Pa tudi nobene potrebe ni za tak luksus v sedanjem položaju Mi rje nima skoro nobenega tranzita, po mirianskih hodnikih hodijo Z£?o1j ljudje, ki tukaj prebivajo, in ti so s sedanio ureditviio hodnikov zadovoljni, posebno če bi bili tako srečni, da bi se ti hodniki od časa do časa. posebno spom'adi. malo nanovo posuli z drobnim gramoznim peskom In baš v tem pogledu se vsilini*3 vsem Mirianom čudna misel o nenadni <=krbi mestnega poglavarstva za mirianske hodnike, ki naj bodo luksusno asfaltirani, dočim so mir.iani vso zimo in posebno sedal v prvi pomladi hodili po obupn^ razoranem hodniku Snežniške ulice, ki je vendar nekaka zbiralna pot vseh
Mirjanov. ki hočejo v center mesta. Ta hodnik, ki bi se bil lahko primerno uredil z drobnim gramoznim peskom, za kar pa mestni gradbeni urad ni pokazal nobenega
zanimanja, je bil tako razoran in razmočen, da je bil bolj potok, nego hodnik. Pa naj navedemo še drug primer skrbi mestnega gradbenega urada za Mirjane. Ob vsem rimskem zidu teče hodnik, ki je last mestne občine. Pa vso zimo in tudi tedaj ne. ko je padlo po pol metra snega, ni niti en mestni organ le malo odkidal snega ali pospravil tega hodnika, po katerem hoja vso zimo ni bila mogoča. Ljudje so morali hoditi po drugem hodniku ob hišah, kjer so posestniki vsak dan pod stalno pretnjo sicer v tem okraju nevidnih policijskih straž morali najkasneje ob 7. zjutraj skidati ves sneg s hodnikov po nalogu onega mestnega poglavarstva, ki samo ni dalo niti enkrat skidati snega s hodnika ob rimskem zidu, ki je njegova last. Pa pravijo, da zgledi vlečejo!
Pa še eno besedo k asfaltnim hodnikom! Resnično, lepa stvar je to, snažna, čedna in pripravna, če je asfaltni hodnik v redu. Vendar imamo Mirjani v tem pogledu obupne zglede in izkušnje. Nekateri deli Groharjeve ulice, kjer so hodniki že asfaltirani, in tudi hodnik ob rudarskem oddelku ob Aškerčevi cesti in od Aškerčeve do Rimske ceste, ki je asfaltiran, ne dokazujejo posebne solidnosti asfaltnega tlakovanja, kar priča, da je delo slabo izvedeno in, da teren na Mirju ni še tako ustaljen, da bi se dal brez škode betonirati in asfaltirati. Ti asfaltni hodniki so tako razpokani, da so bolj podobni geografski karti bodoče Evrope kakor čednemu asfaltnemu tlaku.  Tudi  zato je torej
še prezgodaj, da bi se mislilo že na asfaltiranje hodnikov na Miriu. Vendar je
glavna stvar, ki govori proti taki akciji v tem hipu. negotov in težak položaj vobče in pa zaradi naraščajoče draginje nastali prekarni položaj prizadetih. Kako naj večina teh enostanovanjskih hišnih posestni-^?.v" k* komaj zmaguje davke, popravila hiše in druga bremena, sedai naenkrat zmaga na lepem po 20. 30 do 40 tisočakov, za hipno luksusno asfaltiranje hodnikov, ko morajo poleg tega vsi ti posestniki še prispevati v obrambni sklad, in jim preti tudi izdatek za zaklonišča. Upamo torej da je vest o nameravanem asfaltiranju hodnikov na Mirju pretirana in neresnična. Če bi pa bila resnična, potem bi pa do-nenila v tem negotovem m materialno ležavnem času za Mirjane prehud udarec.
pretiranim in neupravičenim zahtevam. Letos bi potekla zaščita za našega medveda. Banski svet je na svojem letošnjem zasedanju sprejel resolucijo, naj se zaščita mea-veda še nadaljuje, toda v izrednih razmerah naj ban odstrel dovoli. Zaščita medveda ima za posledico, da mora lovski sklad plačevati škodo, ki jo medved napravi, zato zahtevajo lovci, naj vsak. komur se dovoli odstrel medveda, vplača v lovski sklad primeren znesek.
Zveza je že piipravila predlog, da naj bi Osrednja zveza razširila obvezno zavarovanje tudi na jamstveno zavarovanje vseh v naši državi organiziranih lovcev. Toda lovci iz nekaterih pokrajin niso imeli pravega razumevanja za to velevažno vprašanje. Predsedstvo Osrednje zveze je krat-komalo razrušilo pogodbeno razmerje glede nezgodnega in jamstvenega zavarovanja in to celo z veljavnostjo z dne 1. januarja 1940. Ta način postopanja smo grajali. Na sestanku vseh zv^z. ki hočejo zavarovanje, je bilo sklenjeno, naj vsaka zveza zase sklene zavarovalno pogodbo, toda vse pri isti zavarovalnici, ker se na ta način dosežejo ugodnejši pogoji in nižja premija.
Glasilo >Lovecv:, ki ga lepo urejuje ing. Mirko šušteršič. je tudi v preteklem letu opravljalo svoje idejno in vzgojno delo. Lovci premalo segajo po knjigah, ki jih izdaja zveza. »Lovskega vodiča« je ostalo še 1355 izvodov, tiskan je pa bil v 2500 izvodih. Lovski-ribiški slovar <. ki je bil tiskan v 1000 izvodih, je še v zalogi s 353 izvodi.
Upati je. da bodo društva čimprej uvedla lovske izpite za svoje člane. Ni prezreti, kako zelo potrebno bi bilo večje strokovno znanje članov. Za zdaj je brez uspeha prizadevanje zveze, da bi lovska društva zbirala in zvezi sporočala statistične podatke o delovanju društev. Z uvedbo lovskega katastra in z delom, ki bo s tem v zvezi, pa bo tudi delovanje društev v tem pogledu natančnejše in popolnejše. Zveza je včlanjena v Osrednji zvezi lovskih društev kraljevine Jugoslavije s sedežem v Beogradu in je imela z njo živahne zveze.
Zato pričakujemo od mestnega poglavarstva čim prej odrešilne besede
Mir jati.
Jubilej zaslužnega moža
Brezovica, 6. aprila
Po sliki že, ne da bi povedali njegovo ime, boste takoj spoznali, kdo je jubilant, ki je 1. aprila dopolnil 75. leto še mlade-niš ko čil in zdrav. Pozna ga marsikdo, saj je širok krog njegovih znancev in prijateljev in gotovo nihče še ne bi prisodil 75 let posestniku Voglu Francu (slika je najnovejša, napravljena na dan 751etnice). Vendar je res tako. Pred 75 leti ga je prinesel 1. april v življenje na malem posestvu v prijazni vasici Dragom eru pri Brezovici. 2e v rani mladosti je moral oku-
siti trpkost in težo življenja, kajti oče mu je kmalu irmrl in moral je še kot deček prijeti za težko kmetsko delo, da sta se z materjo taiko preživela. Po materini smrti, star 27 let. je prevzel gospodarstvo na mali domačiji, iz katere pa je kmalu ustvaril z umnim gospodarstvom lep grunt Trgovina z živino mu je pripomogla do lepega premoženja in poslal je v občini ugleden in spoštovan posestnik. Bil je več let občinski odbornik in sve to valeč načelnik barjanskega orbora občine Brezovice in Loga. načelnik gospodarskega odbora, zaprisežen cenilec, zaupnik davčna uprave itd. Torej mož, poln delavnosti ne samo na svojem ožjem posestvu, temveč tudi na vseh poljih javnega gospodarstva in narodne dobrobiti. Poleg tega pa tudi dobričina in vesel družabnik ter plemenitega srca do siromakov m pomoči potrebnih, katerim je pomagal po svojih močeh bilo v denarju, blagu ali pa delu in se ga marsikdo danes hvaležno spominja.
Kakor je bil vse življenje in je kljub visokim letom še danes delaven, tako je bil in je tudi še vedmo nacionalno zaveden Jugosloven. Doprinesel je tudi delež za svobodo svoje -lomovine. ko se je skupino s svojim starejšim sinom boril v svetovni vojni, katera mu je zadala krut udarec, ko je ta sin padel na bojišču v Rusiji.
Skrbno je tudi vzgojil svoje  še živeče tri sinove in tri hčere, od katerih je starejši sin preglednik   zvaniSnlk finančne Kontrole na Jesenicah- srednji gospodari
dama na posestvu, a najmlajši je kot Iz-u-čen   strojnik   tudi   uslužbenec finančne
kontrole   motorist   na motornem brodil Neznani junak« v I>ubTovniku. Najstarejša hčerka  je  poročena,  mlajši  drve pa sta še doma pri očetu in materi.
Kot zaveden narodnjak je jubilant tudi zvest pripadnik Sokola ter že dolgo vrsto let član uprave Sokolskega društva Tire-, zovi c a pri Ljubljani, kateremu mnogo paripom ore s svojimi izkušenimi gospodarskimi nasveti. Pri tem l.oramo poudariti, da je naš visoki jubilant na polju sokoiske-ga dela lahko za vzgled vsem mlajšim pripadnikom, kajti on kljub svojim viso-k;m letom in oddaljenosti preko ene ure od svojega do Sokolskega doma ne zamudi nobene seje in nobene prireditve društva. Nasprotno, še jezi se, kadar ga zlasti pozimi in v slabem vremenu iz obzirnosti do njegovih visokih let ne obvestimo o kati prireditvi ali seji društva, toer
se hoče vedno zanimati za društveno delovanje in njega napredek. Mladeniško čil jo v najtežji zimi primaha pes od doma v društveno cJvorano in se tudi rad pozabava med mladino. Mi smo mu za vse to hvaležni in mu društvena uprava za njegov visoki jubilej pripravlja v zahvalo posebno presenečenje, ko mu bo v nedeljo 7. t. m. popoldne v društveni dvorani ob navzečnesti vsega članstva in prijateljev na posebni seji izrazila zahvalo za njegovo delovanje in rK>klonila spominsko plaketo.
Krogu njegove družine, v katerem slavi brat Vcgel svoj 751etni jubilej in širokemu krogu njegovih prijateljev se pridružujemo tudi mi z zdravico in željo, naj bi mu Bog naklonil še lepo število srečnih in zdravih let življenja-, da bi talko čil in zdrav, kakor je danes, dočakal med nami še kak višji jubilejni dan. Bratu Voglu Francu sokolski zdravo!
NSU
~3
HOTOR3I
KjHVOK
LJUB IJ ANA, TAVČAR J EVA 7
PUCH
H OTO ROI - K O LESA
SOKOL
Pokrajinski sokolski zlet v Celju
Celje, 5. aprila STANOVANJSKI ODSEK
Na pokrajinski zlet v Celju, ki bo 29. in 30. junija, bo prispelo mnogo gostov iz južnih krajev nas> države številno bo zastopano odposlanstvo Saveza in sokolstva iz prestolnega Beograda, odzval se bo Banat in prišla bo najbrž tudd delegacija bolgarskih Junakov in Junakinj. Veliko skrb bo povzročila stanovanjskemu odseku zletnega odbora preskrba prenočišč. Telovadeče članstvo In narašćaj bo^ta nameščena v skupnih prenočiščih, prav tako tudi mnogo osta^ga članstva, toda zelo mnogo bo gostov, ki jim bo moral zl?tni odbor preskrbeti postelje v hotelih in pil zasebnikih. Zato se obračamo na naše meščanstvo, ki bi bilo voljno nastaniti tiste dni goste, da prijavi stanovanjskemu odseku zletnega odbora v Narodnem domu (pisarna sokolske župe) do 15. maja, koliko prenočišč bi bilo na razpolago in po kakšni ceni. Zletni odbor pričakuje, da ga bo naše meščanstvo pri pripravah v polni meri podpiralo in mu nudilo svojo pomoč.
ZLETNI ZNAKI
Bratska društva in čete vabimo, da nam brez odlašanja pošljejo obvezne prijave za zletne znake po razpisu, ki smo ga poslali vsem edinicam. Zletni odbor mora dobiti te prijave čimprej. Opozarjamo, da bomo znake po dospelih naročilih poslali proti povzetju, v kolikor ne bodo oratske edinice same poslale denarja že v naprej. Bratska društva naj smatiajo našo prošnjo za nujno in naj preidejo takoj k njeni rešitvi. Naročenega števila znakov ni mogoče preklicati in so za plačilo naročniki odgovorni. Bratje in sestre, ki so sami že dostikrat imeli opravka z zletni-mi pripravami bodo razumeli, da sta pri prijavah potrebna točnost in zanesljivost. Zdravo! Zletni odbor.
+
Sokol Ljubljana—Šiška. Ne pozabite si ogledati drevi veliko telovadno akademijo, ki jo priredi šišenski Sokol v veliki dvorani Sokolskega doma v Šiški. Ker so točke
skrbno izbrane in dobro naučene, bo nudil ta večer vsem navzočnim obilo zabave. Začetek bo točno ob 20.
— Sokol Zgornja Šiška slavi svojo desetletnico. Ne z bučnimi proslavami, temveč z resnimi dobro pripravljenimi telovadnimi prireditvami proslavi najmlajše ljubljansko sokolsko društvo desetletnico svojega obstoja in trdega, često s trnjem in velikimi ovirami prepletenega dela. Kot prvo jubilejno prireditev večjega obsega je marljivi vaditeljski zbor pripravil društveno telovadno akademijo, ki bo jutri v nedeljo s pričetkom ob dvajsetih. Na sporedu jubilejne akademije je poleg pozdrav ne besede še 11 telovadnih točk. Mnoge od njih so tvorbe domačih vaditeljev. Upamo, da se bo tudi to pot — kakor še vedno doslej — narodna javnost rada in ▼ velikem številu odzvala našemu bratskemu vabilu in nas bo tako podprla moralno in gmotno. Prihodnjo nedeljo, 14. t. m. pa uprizori društveni dramski odsek efektno komedijo »Mladi gospod šef«. Koncem meseca bo članski sestanek z družabnim večerom in predavanje društvenega zdravnika brata dr. Pavšiča — v teku pa so tudi že priprave za veliki jubilejni društveni javni nastop, ki bo predvidoma prvo nedeljo v juliju. Zdravo!
Iz Trbovell
— Športne veStl. Jutri se prične prvo kolo spomladanskega prvenstvenega tekmovanja. V Trbovljah se bo na ta dan
vršila prav zanimiva prvenstvena tekma med  SK Hrastnikom   in  SK Amaterjem.
Domači klub se bo moral dobro potruditi če bo hotel doseči v tej tekmi količkaj zadovoljivi rezultat. Hrastničani so namreč v odlični formi ter so pretečeno nedeljo nastrelili SK Rapidu precej dobrih golov. Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu s pričetkom ob 15.30. Trboveljska športna publika vljudno vabljena k številni udeležbi,
— Nalezl^va bolezen meningitis se je
pojavila tudi v Trbovljah. Te dni je nenadoma zbolela na znakih te bolezni učenka prvega razreda dekliške ljudske šole v Vodah. Zdravniški pregled je ugotovil meningitis. Deklico so takoj prepeljali v tukajšnjo izolirnico, kjer so jI nudili vso potrebno zdravniško pomoč. Ou je se se o drugih primerih te bolezni v Trbovljah, vendar isti se niso zdravniško ugotovljeni.
Tukajšnje zdravstvene oblasti so ukrenile vse potrebno da se razširjanje te zavratne in nevarne bolezni zatre že v kali. Prebivalstvo opozarjamo, da se točno drži zdravniških navodi 1 in deco, ki bi zbolela na sumljivih znakih te bolezni, posije takoj k zdravTiiku.
Najmlađi poklicni artist ▼ Nebotičniku
Ljubljana, 6. aprila
2e nekaj dni nastopa v baru ljubljanskega nebotičnika najmlajši artist na svetu, Duško Miladinovič, ki je star komaj tri leta. že ko je skupaj s svojim očetom Lju-bišo Miladinovičem, ki je prav tako artist, doma pa iz Svilajnca v Srbiji, nastopal v Beogradu, kjer je pred izbrano publiko kljub svoji mladosti izvajal najtežje in najmodernejše plese poleg starodavnega valčka in v baletu modernega stepanja, je zbudil pozornost beograjskih krogov in so beograjski list o njem obširno pisali, objavljali pa tudi njegove slike.
Enako pozornost kakor v Beogradu, zbuja mladi Duško zdaj tudi v Ljubljani, kjer nastopa skupaj s svojim očetom. Pri naši publiki je postal miljenček in ljudje prihajajo v nebotičnikov bar kar po večkrat, da bi si ogledali tega ^čudežnega otroka « iz Svilajnca.
Da bi uprava nebotičnikovega bara ustregla tudi ljubljanski publiki, ki ne zahaja v bare v ponočnih urah. bo priredila jutri
v nedeljo ob petih popoldne čajanko, na kateri bo mladi Duško pokazal vso svojo umetnost.
Poleg Duška in Ljubiše Miladinovića nastopa zdaj v nebotičnikovem baru tudi neka Bolgarka. ki izvrstno interpretira najrazličnejše plese in zbuja s svojimi nastopi splošno pozornost.
če dodamo še to, da vam v nebotičniku postrežejo z najbolj izbrano pijačo, se boste gotovo tudi vi radi odločili in obiskali ne samo bar. ampak predvsem malega Svi-lajnčana, ki res za luži, da pogledate njegovo mladostno, pa vendar zelo popolno umetnost.
U <r>
TUDI LE TOS V ITALIJO
V Italiji ne naletite samo na lepote panoram, ki se ne dajo primerjati, in na po vsem svetu znamenite umetnosti, ki nudijo duhu velik užitek, temveč zahvaljujoč termalnim vrelcem, ki že stoletja tisočim trpečim prinašajo ozdravljenje, tudi vi tam zopet lahko ozdravite.
Montecatini, Salsftmaggicre, Abano, Acqui, A gnane;
termalne   kure   vsake   vrste pod vodstvom zdravnikov specialistov v najmoderneje opremljenih zdravi -liščnih zavodih.
Vsak četrtek prenašajo naslednje italijanske radijske oddajne postaje: Rim H     (Kc/s 1222)
od 18.45 do 19.00 ure 2 RO   9 (Kc/s 9670)
od 21.00 do 21.15 ure 2 RO 15 (Kc/s 11760)
od 21.00 do 21.15 ure
slušne igre v srbohrvaščini o lepotah Italije kot  turistične dežele.
Popust na že^nicah 50 -70%
Brezplačna   pojasnila   in turistične brošure:   ENIT  — DELEGACIJA — Terazije 16, Beograd — in vsi potniški uradi.
V AMERIKI
— Vas sinko i e hodi?
— Kaj vam pa priče na misel. Zda SeJte uči tk€tonV
Uspelo nam je podaljšati predvajanje
še za danes in jutri! iS tem bo ustreženo številnim, ki filma doslej še niso mogli videti zaradi stalno razprodanih predstav! — Senzacionalne pustolovščine kralja džungle in drzne akrobacije njegovega mladega sinka! Joiuiv VVVissniuller in mali 6 letni čudežni deček John Sheffieid. — Predstave danes cb 16., 19. in 21. uri, jutri (v nedeljo) ob 10.30 dopoldne (znižane cene) ter ob 15..
Največja senzacija sezone! — Film, ki ga je videlo v 7 dneh nad 18.000 ljudi!
Tarzan In njegov sin
FIlm, ki navdušuje staro
in mlado! Film, ki zaradi svoje posebne lepote zasluži, da ga vidi vsakdo!
17., 19. in 21. uri.
KINO UNION. tel. 22-21
DANES PREMIERA senzacijonalnega eksotičnega pustolovne^a filma v dveh epohah po znamenitem strip-romanu Lvmanna Vounga. derija pustolovščin, napetih  do skrajnosti v gigantskem velefilmu. ki bo zadi-
vil slehernega   gledalca. _        „       _ _.    _ _     ^ — fc
I. del: GROZA PRAGOZDA
I nega  CKSOlicnega  piriHill 1 IHTJII   nuna.   *   mcu   trirvrnaii tuauiciurom ^uip-.wnM.uu
Pustolovščine Tinta Tavlora
V glavni vlogi: TIM TAVLOR. LORA LACEV, SE RŽ AN GATES.
Borba na življenje in smrt z roparskimi zločinci, z divjimi zveimi in z zahrbtnimi zlikovci. — Film v stilu »Tarzana . ki bo ponovno razgibal vse Ljubljančane. Rezervirajte si \stopnice!
Predstave danes ob 16..
15., 17.. KINO SLOGA ■■■MiaUUBMI
19.  in 21.  uri. jutri  ob 10.30. 19. in 21. uri. — TELEFON 27-30
In zopet se boste zabavali in smejali Hansu Moserju v najsijajnejši burki
OSTRIŽENI JEŽ
jegova najboljša vloga. Hans Moser neprenehoma kinu Matici, tel. »1-24. — Ob 16.. 19. in 21. uri. v
v zadregi in zagati, ki izvablja publiki glasen smeh. — Danes premiera nedeljo ob 15.. 17.. 19. in 21. uri. Nedeljska dopoldanska predstava odpade.
MBHBHHH      KINO MOSTE    ■■■■■ ■■^^■■B"
Danes ob 20., jutri ob 14.30, 17.30 in 20.30, v ponedeljek ob 20.:
Film prekrasnih naravnih posnetkov, popularnih , Peter Lore iu Viktor McLaglen šlageijev, neodoljive komike priljubljenega kralja     v senzacionalnem velefilmu iz
bele opojno.-ti Luisu Trrnkerja
življenja   na   smrt obsojenih:
Povratek iz pekla
Plaz ljubezni
POZOR! Uvedli smo znižane akademske vstopnice po din 3.50 za vse predstave
razen ob nedeljah ob 17.30
DNEVNE VESTI
— Slovenski književniki v Zagrebu. Da
vrnejo obisk hrvatskim književnikom, ki so nedavno v Ljubljani čitali svoja dela. prispe v petek 12. t. m. v Zagreb skupina slovenskih književnikov, ki bodo v Malem gledališču čitali odlomke iz svojih del.
V Zagreb pridejo Oton Župančič, Franc Finžgar. Franc Kobler, dr. Igo Gruden, dr. Anton Vodnik, dr. Bratko Kreft in Edvard Kocbek.
— Delavske zbornice bodo sodelovale z
Narodno  banko  pri    sestavljanja indeksa
cen življenjskih potrebščin. Narodna banka je povabila centralno tajništvo delavskih zbornic, naj bi zbornice sodelovale pri proučevanju .splošnih socialnih razmer v državi ter zlasti pri sestavljanju indeksa cen življenjskih potrebščin. Indeks Narodne banke doslej ni bil povsem ustrezajoč ter podatki niso bili vedno točni za vse pokrajine. Po tem indeksu določajo mezde, zato je zelo važno, da je indeks točen za vse pokrajine v državi. Brez so delovanja delavskih zbornic, ki najbolje poznaje razmere v kakršnih živi delavstvo, je sestavljanje indeksa težko. Upati smemo, da bo poslej statistična služba Narodne banke v tem pogledu primerno izpopolnjena.
— Predpisi za Uij<-*\ ki potujejo letos v našo državo. Hoteli, penzioni. zasebniki napačno informirajo goste iz Nemčije in Oeško-Moravske zaradi vizuma in zaradi tega piihaja pogosto do neprilik na obmejnih postajah. Zato jih je treba opozoriti, da od 1. septembra lani ne more do-potevati v našo državo noben podanik Nemčije in protektorata i pa tudi drugih držav) brez vizuma za vstop in za izstop. Turi stični vizumi so odpravljeni in noben tujec ne more več -;obiti vizuma na meji.
V primeru, da je tujec dobil dovoljenje za
bivanje v naši drŽavi in da odpotuje pred časom, si mora preskrbeti vizum ter plačati predpisano takso. Obmejne oblasti imajo strog nalog, da ne smejo pustiti v državo nikogar brez obeh vizumov. Na to je treba opozoriti goste, turiste iz drugih držav, da ne bodo imeli sitnosti na meii. ♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦»♦♦♦»♦
POMLADANSKE NOVOSTI !
čevlji
VLADO  KRANJC, KRANJ
Prvovrstne  znamke — Velika izbira »♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
— Pozor gostilničarji in vinski trgovci!
Vinarska podružnica v Svečini nad Mariborom priredi 5. maja I. vinsko razstavo in sejem. Vina bodo razstavljena iz okolišev Svcčir.a. Sv. Jurij. Sv. Križ in Zg. Sv. Kungota. Po sedanjem zanimanju sodeč bo ta prireditev vsaj enakovredna sličnim prireditvam v drugih vinorodnih krajih. Razstavljeno bo okrog 100 vzorcev kakovostno prav dobrega do odličnega vina. Posebej je treba še omeniti, da bodo razstavljena predvsem sortirana vina. Ker je še dosti vina na prodaj in so cene zmerne,  je   pričakovati,  da  se  ga   bo tudi
prodalo. Za avtobusne zveze z vlaki je Že preskrbljeno. Izrabite to priliko in ob-išć' e našo severno mejo.
— 11 letni zagrebški umetnik povabiien v Ameriko. Lani. ko se je mudil znani impresario Hoffmann v Zagrebu, je priredil 14 letni pianist Ladislav Palfi koncert Chopinovih skladb. Koncertu je prisostvoval tudi Hoffmann in bil je tako navdušen za mladega virtuoza, da je takoj po povratku v Ameriko začel organizirati njegovo turnejo po Ameriki. Stopil je v stik z Zlatkom Balokovićem in mlademu virtuozu takoj izposloval brezplačno vožnjo. Za glasbo izredno nadarjeni deček krene kmalu na turnejo po Ameriki, kjer vlada za njegove koncerte že zdaj veliko zanimanje.
— Vode padajo. Končno sta jela Sava In Dunav padati in vse kaže. da ima nesrečno prebivalstvo po poplavah prizadetih krajev najhujše zlo že za seboj. Na našem ozemlju pada Dunav do Novega Sada, dočim je od N ivega Sada do Sme-dereva včeraj še naraščal. V četrtek popoldne je voda porušila nasip pri Bezdanu in poplavila 220 ha zemlje. Tisa pa še vedno narašča. V Novem Sadu je voda porušila nad 1.000 hiš. Škodo cenijo na dobrih 30.000.000 din samo v Novem Sadu. Voda je zadela tudi mnnee tvornice, železniške kurilnice in letališče, kjer stoji nad pol metra visoko. Nad 20 ulic je popolnoma poplavljenih.
— H«ia na Cntez, na ne iz Litije, temveč iz P.P'iohov, vasi. ie prav tako prijet-
kakor na Pojjgevo, samo s to razliko. f'n to . kraški svet. k^er or>f>Tiš neštete ^doline    kakršne so na Notranjskem, zla-
sti okoli Divače. Tu ie mejna črta med kraškim svetom in balkansko zemljo, tako nam je razlaga] bister dijak domačin, ki
se je vozil <\ nami. - Proti Čatežu je svet Ilovnat. Pota po ravnini so bila še mehka od zadnje moče, toda čim greš naokrog, postajajo bol,i suha. Kmalu opaziš vino-grade, po katerih se blešee zidanice, značilne po modrogalični barvi. Čatež in starodavna božjepotna cerkev na Zaplazu sta znana daleč naokoli. Zgodovinski nabožni kipi. lepo zaselje z dobrimi gostilnami pričajo, da je ta kraj že od nekdaj priljubljena izietna točka romarjev in drugih popotnikov. Posebno pa je Čatež znan po Izvrstni dolenjski kapljici. Pioti Pri makovemu hodiš med vinogradi. Povsod te prijazno pozdravlja staro in miado. Občuduješ prek lasen razgled proti jugu in zahodu. Titni nasadi segajo še precej v ravnino proti Ponikvam v Temeniški dolini, kjer se okrepčaš v znani gostilni pri »Faj-digi« ob piistnem dolenjcu in poslušaš domačine, ki razpravljajo o tem in omen. Le prekmalu je treba oditi na vlak. Zatorej. Ljubljančan, če si hočeš privoščiti dobrega cvička, poroma,] na Čatež, in ne bo ti žal!
— l."> letni deček reformira stenografijo.
V zagrebški javnosti zlasti med stenografi vzbuja veliko pozornost nečak znanega učenjaka prof. dr. Lavoslava Ružičke Erik Ružička star 15 let. Deček je pravi fenomen stenografa. Hodi v I. razred Trgovslce akademije in stenografijo obvlada tako dobro, da bo že vodil v Beogradu tečaje nemške stenografije. Nedavno je pa začel proučevati način unifikacije nemške in hrvatske stenografije. V četrtek je na Visoki ekonomski komercialni šoli v Zagrebu predaval o reformi stenografije.
— Siroma nevtralnost je postavila jugro-vzhod Evrope pied nove naloge. Xi jih lahko premagovati, ker stalno se menjajoče prilike zahtevajo vedno nova preusmerjanja načrtov v privatnem gospodarstvu. Zaradi tega mora biti vsak podjetnik dobio poučen o trenutnem gospodarskem položaju v državi in zunaj. Le tako bomo mogli umno gospo lariti in imeti uspehe. Ljubljanski velesejem je v našem gospodarstvu ona vez. ki spaja producenta in konzumenta, ki obema kaže pravo smer v izmenjavi dobrin in tako speši naše domače gospodarsko ustvarjanje. Tudi letos bo Ljubljanski velesejem od 1. do 10. junija prikazal ustvarjalno silo našega gospodarstva. Pokazati hočemo, da naša industrija in trgovina kljub vojni vihri na zapadu ni ohromela. To je naloga, prevažna za naše državno občestvo, pri kateri
morajo sodelovati vsa naša vidnejša pp -jetja. Prijavite se!
— N©v Sr"b. V Celju je umrl g. Matko Šraid, podravnatelj Prve hrvatske štedionice, podružnica Celje. Pokojnik je bil splošno znan in priljubljen. Pogreb bo jutri na mestno pokopališče. Pokojniku blau spomin,  žalujočim  naše  iskreno sožalje'
Propagandne zaldopne znaniKe ga XX. ljubljanski pomladanski velesejem so izšle. Na razpolago so s slovenskim, srno-h»vutskim Hat'nica in cirilica*, nemškem, francoskim in italijanskim napisom v lični in okusni izvedbi. Uprava Ljubljanskega velesejma dostavlja p. n. tvrdkam na željo znamke brezplačno in prosi, da z njimi opremljajo vse poštne pošiljke. Poštna uprava je uporabo teh znamk dovolila.
— Dvf- priljubljeni ilustrirani reviji. Izšla je 10. števi-ka Proteia , ilustriranega časopisa za poljudno prjrodbEnanstvo, edinega te vrste pii nas. Po <5mr ti prvega urednika dr. P. Grofija Proteja urejuje dr. L. čermelj. Revija je ostala na svoji višini. Z 10. številko je zaključen že 6. letnik. Med bogato vsebino je treba omeniti pi^edvsem dr. O. Reve članek o izredno močnem viharju na Ptujski gori, A. Koširja razpravo Teorije o raku*, dr. B. šskerlja članek Rasni drobci . in dr. V. Bohinca * živij^nje pod mil*m r.obcm v Sredozemlju- . Med krajšimi prispevki je mnogo posebno zanimivih vesti, med dragim n. pr. o polarnem siju v Ljubljen". —
Protejuc je nekoliko sorocien ►Planinski vestnik?, saj tudi goji ljubezen do narave. Zdaj je izšla 4. številka, ki vsebuje me i drugim dr. inž. Fr Avč;na opis obiska Visoke Rateške Ponce sredi zime. R. Ste-fanoviča o smučanju na rumunskih planinah itd. Na posebni prilogi sta reproducirani dve kraspi sliki. J. Skerlepova >Ob Savic in dr. A. Brile jev posnetek s Komne.
— Nesreče. V Iški vasi je vtaknil 21ctni sinček posestnika Antona Intiharja pod rezilo slamoreznice desno roko. Rezilo se je sprožilo in otroku odrezalo dva prsta.
Poštni uradnik Alojz žkerjanc iz Ljubljane je včeraj padel s kolesa in si poškodoval roko v rami. — 21etna posestni kova
hči Milena Kern iz Letenee pri Golniku je doma padla s klopi in si zlomila desno roko. Iz Huj pri Kranju so prepeljali v bolnico 601etno prosjakinjo Amalijo Moravč. Prišla je k nekemu posestniku in ga zaprosila za prenočišče. Ko pa je zvečer lezla po lestvi, je padla z viška na tla in si zlomila roko in nogo.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, precej oblačno in topleje vreme. Včeraj je deževalo v Zagrebu in Beogradu. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 16. v Sarajevu 15. v Dubrovniku 13, v Splitu in Kumboru 12. v Mariboru 11.1. v Ljubljani 10.6. v Zagrebu in Visu 9. na Rabu 8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 755.2, temperatura je znašala 5.8.
Z (K-t°vo kirslino s«* je zastrupil. Kranjski reševalci so včeraj popoldne prepeljali v ljubljansko bolnico 251etnega progovne-ga delavca Feliksa Kastelica, doma iz okolice Kranja. Fant je po pomoti ali pa v obupu izpil večjo količino oetove kisline. V bolnici so mu izprali želodec, vendar je ostala pomoč zaman in je Kastelic že zvečer umrl.
— Dve težki železniški nesreči. Včeraj zjutraj se je pripetila na železniškem prelazu v Podsusedu pri Zagrebu težka nesreča. V kmečki voz. na katerem sta sedela dva kmeta in 9 kmetic, je za vozil iz Ljubljane prihajajoči tovorni vlak. Kmetica Barica Lisec je umrla takoj po prevozu v bolnico, tri kmetice leže težko ranjene v bolnici. 5 je pa lažje ranjenih. V Slavonskem Brodti je pa včeraj vlak odrezal obe nogi kmetici Apoloniji Palajko. Takoj so jo prepeljali v bolnico, kjer je pa zaradi prevelike izgube krvi kmalu izdihnila.
— Ljubosumen rant odgriznil dekletu nos in uho. Za kazen, ker se je rada ozirala po drtigem fantu, je ljubosumni Jovan Ra-jič v Banjaluki odgriznil svoji 17 letni iz-voljenki Darinki Zarič nos in uho. Hotel ji je pa skaziti obraz, da bi ne bila nobenemu fantu več všeč. Rajič in Zariče-\ a sta se ljubila že nad leto dni. fant ie pa bil tako ljubosumen, da ni dovolil, da bi dekle govorilo z drugimi fanti. Toda Darinka se je zagledala v sosedovega sina in to je dalo Ra.jiću povod, da se je pošteno osvetil. Njeni starši bodo seveda zahtevali  od  fanta odškodnino.
SLOVANSKI VKCKK — 6. april — Celje
— Še trije primeri meningitisa v Zagrebu. V Zagrebu se je jela širiti škrlatin-ka. pa tudi meningitis. V zadnjih dneh so zabeležili tri nove primere meningitisa.
Iz Llsifotfaiie
—lj   Mestni   log   čedalje   bolj obdelan.
Odkar se je pričelo Trnovo širiti in je bilo na nekdanjih obdelanih vrtovih sezidan ih mnogo novih hiš, na Mirju pa vil. so jeli lastniki obdelavati travnike zadaj za Trnovim in jih preurejati v zelenjadne vrtove. Leva stran ob Opekarski cesti, proti mostu čez Mali graben ie stala dolgo prazna, sedaj pa. je skoro že povsem zazidana in stoje nove hiše in vile na lepo negovanih vrtovih, ki lastnikom celo nekaj donašajo. Toda ne samo na tej strani Mal. grabna, marveč tudi na drugi, v Mest nem logu. se je začelo novo življenje. Na nekoč popolnoma močvirnih travnikih ob Cesti na Rakovo jelšo, je zraslo povsem novo naselje Tam stoji v dolgi vrsti že n^d 50 ličnih h;š:c. med njimi nekaj večjih vil, katerih lašftnfkj so mali nameščenci in obrtnik', ki na po dnevnem delu re počivajo, marveč h:+e z He'om na svo-i'h lepo urejenih ze'en^dnih vrtovih, zadaj za hišami, globoko nekdanje travnike. Veliko šipvite ri—T»*ske solate ori-haja ?edaj na živilski trg tudi že iz Mestne ca loga.
I. ISTRSKI VEČFR
danes ob *?0. ari v Delavski zbornici
—lj Stara hiša Med hmcVniki, ki je kvarila okolico novo zgrajenih Zal. je domala že izginila. Podirati so jo pričeli že skoraj ored dvema tednoma, pa je podiranje spočetka le pečasi napredovalo. Zdaj proti koncu gre delo hitreje od rok in je ostalo od stare, precej velike zgradbe, le še nekaj temelja. Hišo. oziroma materijal, ki. je bil v njej. je banovina prodala za okrog 35.000 din in ga je odkupil neki posestnik iz Tomačevega. ki si bo iz starega, dobro ohranjenega materiala lahko zgradil čedno poslopje. Pri podiranju so zaposleni delavci, ki so plačani iz fonda za zimsko pomoč.
—lj PUSTOLOVŠČINE TIMA TAVLORA epohalni eksotični film v kinu SLOGI. To filmsko veledelo v stilu »Tarzanovih« podvigov, je prirejeno po originalnem strip romanu angleškega pisca Lvmanna Youn-ga. Film je v dveh ogromnih delih ter prikazuje na zanimiv način niz do skrajnosti napetih pustolovnih podvigov v osrčju afriške džungle. Kot nosilec glavne vloge se Vam predstavi popularni Tim Tavlor, ki s svojimi neustrašnimi dejanji zadivi slehernega gledalca. Strahotno je prikazana borba na življenje in smrt z zločinskimi elementi v divjini džungle, kjer vladajo še danes preteče nevarnosti številnih divjih zveri in zahrbtnosti lokavih zlikovcev. V kruti borbi proti zločinskim piratom po-
ZVOCNI KINO SOKOLSKI DOM V Mg« — Telefon 41-79
Sijajna filmska komedija s Claudette Colbert v naslovni vlogi
Divne laži Nine Petrovne
Današnja predstava odpade zaradi akademije Sokola! Jutri predstave ob 3.. 5.. 7. in 9. uri in v ponedeljek ob '-9. uri
Prihodnji spored:
Ciganče k
magajo svojim prijateljem udomačeni tiger Fang. opica Juju in ogromni slon Bolo.
V tem ekspedicijskem filmu sodelujejo poleg Tirna Tavlora še Lora Lacev. Seržan Gates in Spider Webb. režija filma pa je v skrbnih rokah Ford Bebba in Windham Gittensa. Radi svoje senzacionalne vsebine bo ta film velika privlačnost za vse kino-obiskovalce ter bo z navdušenjem razgibal vse Ljubljančane ravno tako kot jih je te dni film Tarzan«. Prvi del tega ogromnega filmskega dela pod nazivom »Ciroza pragozda« je od danes naprej na sporedu v kinu Slogi. Kljub velikim nabavnim stroškom za ta film, se je uprava kina Sloge odločila predvajati istega po normalnih cenah. Priporočamo pa nabavo vstopnic že v predprodaji. ker vlada za film veliko zanimanje in je pričakovati navala pri blagajni. Uprava kina sloge upa ustreči s tem filmom najširšemu krogu kinoobiskovalcev. 1039-n
—lj TRENKEK v kinu Moste. Nova uprava priljubljenega ljubljanskega kinematografa Moste, si je za preostanek sezone zajamčila niz odličnih filmov. Od včeraj dalje teče šlager film iz produkcije alpinističnih filmov Plaz ljubezni s kraljem bele opojnosti Luis Trenkerjem in Carlo Rust v glavnih vlogah. V tem filmu objestnosti, zdravega humorja in športnih podvigov pojejo trume smučarjev in smučark popularni šlager: Ilalio ladv ... y filmu Povratek iz pekla nam ameriška karakterna igralca Viktor Mac Laglen in Peter Lore na ganljiv način pokažeta življenje desperadov in obsojencev na električni stol. Z današnjim dnem smo uvedli pri vseh predstavah razen nedelje ob pol 6^ znižane akademske vstopnice po din 3.50
V ostalem ostanejo cene propagandno nizke od din 3.50 do din 8.
^—lj Redni občni zbor Prvesja društva hišnih posestnikov v Ljubljani se bo vršil v torek, dne 9. aprila t. 1. ob 6. uri zvečer v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Člani se vabijo k obilni udeležbi. Odbor.
—lj Film »TARZAN IN NJEGOV SIN« v Lnionu podaljšani Upravi kina Uniona je uspelo za to izredno filmsko delo predvajanje podaljšati še za danes in jutri. S tem bo ustreženo mnogoštevilnim, ki doslej še niso imeli časa si ogledati film. obenem je pa podana prilika vsem podeželanem, da si v nedeljo ogledajo film, kakršnega še niso in ne bodo kmalu videli. Še nikdar se v Ljubljani ni zgodilo, da bi za film. ki si ga je že v 7 dneh ogledalo 18.000 ljudi, bilo
\ sak dan večje. naraščajoče zanimanje! Kino Union bo zategadelj film obdržal na spored ti še danes in jutri, da zadosti želji odraslih in mladine, vseh. ki hočejo videti
najnovejše     senzacionalne pustolovščine kralja džungle«  in njegovega korajžnega malega sinka Bova!
—lj V društvu »Soča« bo predaval danes v soboto 6. t. m. v dvorani pri Levu« ob pol 21. priljubljeni predavatelj mestni zdravnik g. dr. .Mis Franta »O neupoštevanih zdravilnih močeh, dosegljivih vsakomur«. Govoril bo o dobri volji, vzgoji volje k zdravju, o življenjskem optimizmu, samozaupanju, samozavesti in veri vase in
v vse dobro. Ker je to predavanje v resnici za vse potrebno in poučno, pričakujemo velikega obiska. Sočani in prijatelji pridite polnoštevilno. ker je ta družabni predavateljski večer predzadnji v tej sezoni. Vstop vsem prost. 188-n
—lj Vrstni red simfoničnih skladb, ki se
bodo izvajale na ponedeljkovem simfoničnem koncertu Orkestralnega društva Oki.-bene Matice ljubljanske bo naslednji: 1 Saint-Saenst: simfonija v a-molu; 2. š • rjanc: Suita za godalni orkester v os-mih stavkih; 3. Faure: Ouvertura k operi K melopa; 4. Rahmaninov: II. klavirski koncert v c-mnlu. Solist-pianist: Ivan Noč. Dirigent skladatelj L. M. Skerjanc, simfonični  orkester:  Orkestralno  društvo po-
mn 'eno s člani Ljubljanske filharmonije. Koncert bo prihodnji ponedeljek. 8. t. m.
ob 20. uri v veliki Unionski dvorani. Pred-prvd: /i v knjigarni Glasbene Matice.
—lj »Kolo ju°;os!ov. sester« vabi vse cesti! ce in čestilke blagopokojne gospe Franje Tavčarjeve L udeležbi slovesne črne sv. maše, ki se bo brala v počaščen je njenega spemina v ponedeljek 8. t. m. ob 10 uri v ljubljanski stolnici.
—lj »Gledališče mladih« 12. aprila bo v frančiškanski dvorani ob 20. uprizorilo Gledališče mladih i Cankarjevo »Lepo Vido«. Ker bo uprizoritev vsled svojevrstne rešitve tega dela (brez Vide na odru) gotovo vzbudila mnogo pozornosti, bo na predstavi gotovo zbrana vsa kulturna Ljubljana. Lepo Vido« je dramaturško uredil, zrežiral in jo scensko opremil Sin-tič Zvonimir. Prvič bodo pri tej predstavi zbrani mlad: talenti, kakor Kačiče-va, Svetetova. Battelino, Blanč. Igor. Raztresen. Starič, Stiglic in Kovic, pri skupnem delu.
- lj V šentjakobskem Jfledališču bo dre-
vi ob 20.15 zadnja ponovitev duhovite Nu-šičeve veseloigre »Uježsr, ki je bila uprizorjena z velikim uspehom, saj je šla že 21 krat preko odra in vselej pri razprodani hiši. Ker je bila tudi zadnja predstava popolnoma razprodana In je odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, jih kupite že v naprej. Jutri zvečer cb 20.15 pa se bo ponovila prisrčna in zabavna igra s petjem in godbo »Pekovska«, ki je že 8krat napolnila dvorano do zadnjega kotička. Da se :-ognete navalu pri večerni blagajni, ku-ptc vstopnice Ž2 v naprej, ker jih zvečer ne boste več dobili.
—lj Uprava policije v Ljubljani opozarja na člen 13. točka 7 naredbe bana dravske banovine o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih. po kateri je prepovedano peš ali z vozili prehitevati ali se>-kati vojaške oddelke in čete. sprevode, procesije, pogrebe in slično. Proti vsem kršilcem se bo strogo postopalo.
—lj Kolesarsko stezo grade. Na Celovški cesti, ki je ena najbolj prometnih žil, ki veže Ljubljano s podeželjem in nasprotno so takoj za pešci največji reveži kolesarji, ki jih potiskajo v stran motorna vozila, drveča vsak hip v obe smeri. Spričo živahnega kolesarskega prometa pri nas bi morali graditelji ceste že takoj spočetka upoštevati tudi kolesaric česar pa niso storili. Kolesarske steze niso zgradili niti ob cesti na mestnem območju, kaj šele dalje proti Gorenjski. Prod dnevi šele so jeli graditi kolesarsko stezo
v Šiški nad staro mitnico in zgrajena bo menda do sedanje mestne meje. Kolesarsko stezo v dolžini nekai kilometrov, grade delavci, ki so plačani iz fonda za zimsko pomoč in bo široka dober meter. Od ostalega cestišča in tramvajske proge bo ločen z živo mejo.
—lj Kolo ien E*drug&rk ima svoj redi'i letni občni zbor v sredo 10. t. m. ob 2 1 v   prostorih   glasbenega   društva »Sloge Vse zadrugarke so vabljene  na razpravo o podrobnem  delu o zadružnem pokretu v današnji dobi.
—lj   Plesni   venček   ljubi jan*k<h (>ekn~-nImIi pomočnikov bo v soboto, dno 6. april i ob 8. zvečer v prostorih hotola »Metropol (Mlklič),   Vse  prijatelje   prijetne zabave vabi odbor. 186 n
lj  Ponesrečena uršulinKa. Reševalci JO bili  včeraj  popoldne  pozvani  v uršul; samostan, kjer so naložili na avto red nico Cirilo Zupančič in jo prepeljali v bolnico. Redovnica je padla po stopnicah in si zlomila nogo.
u— Ribarsko društvo v Ljubljani p »živa svoje člane na občni zbor drcvi ob 20. pri Mikinu (Kolodvorska ulica*. Volitve novega odbora!
u— Bežigrajska Ciril-Metodova podružnica bo imela drevi ob 20 svoj redni letni ^hčni zbor v telovadnici Sokolskega društva Ljubljana III. ob Tvrševi cesti. Vsi zavedni Bežigrajci so vabljeni na razpravo
0 podrobnem  naro no-obrambnem delu v lanašnji dobi.
—lj :" Jziv lastnikom tovornih avtomobilov. Davčna uprava L j ubl jana-mesto poziva vse lastnike tovornih avtomobilov, da v smislu pravilnika, ki je objavljen v Služb. Ustu z dne 11 5. 1938 koš a8. vložijo tekom aprila 1940 prijave &a odmero vozninske takse za leto 1040. Tiskovine se dobe pri davčni upravi Ljubijana-mcsto, Vodnikov   t! g.   I.   nadstr.  soba  štev. 4.
lj   L prava   Sokola   Ljubi jana-Vič   V I svoje članstvo naj se danes ob 5. uri popoldne  v  polnem  številu  udeleži pogreba g. Franca žorža.  očeta □ brata Milana
in sestre Flme Zorž.-Vf. < >b!eka civilna Z znakom. Zbirališče ob 16.45 pred hišo žalosti Glince, Tržaška cesta 81. Blagega pokojnika, ki je bi! naš podpornik bomo ohranili v častnem spomnil!
lj Podružnice In čebelarje Slovenskega
čebelarskega društva opozarjamo, da bo v nedeljo 14. t. m. obrni zbor v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Čebelarji! Pokažitf svojo čcIh1-larsko zavednost in udeležite se občnega zbora polno številno!
— 1 Zopet ^frjii raeija. Policija včeraj  aretirala  okrog 60  poptopaCev    AI ti-
1 a ari so povečini sami mladi ljudje, ki jim smr li delo. Nekateri so prav pretkani sleparji, ki so slepa lili stranke po hišah tako da so se izdajali za mestne uslužbence in kasirali tudi denar. Dva sta že znana vlomilca večina pa se jih je preživljala z beračenjem. Razen moških e policija prijela tudi nekaj sumljivih žensk.
Naše gle i blišče
l> R a M a
Začetek ob 20. uri
Sobota. 6. aprila: Županova Micka, Varh. Izven. Znižane cene
Nedelja, 7. aprila: Asm odej. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol
Ponedeljek,   8.  aprila: Zaprto.
Torek, 9. aprila: Partija šaha. Premiera, Premierakj abonma.
OPERA
Začetek ob 20. uri Sobota, 6, aprila: Figa rova s\atba. Red A.
*
Nedelja, 7. aprila ob lf». uri: I^mspacius Vagabundu^. Izven. Zniifca<r*e cene (od 30 din navzdol. Ob 20. uri: Balet Hrv-atac. Glumači. Izven. OoMovanje sn. Kolarova, bolgarskega tenc*ri»ta>. Zkni-žanc cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 8. apnla: Zaprta
Zaradi nenadne obolelo8*! g. Josipa Da-neša-Gradiša. ki se nahaja v zdravniški oskrbi v bolnici, bo proslava njegovega 4 01etnega delovanja preložena na kasnejši čas. Naše občinstvo, katerega tople simpatije je deležen naš igralec, bo gotovo z obžalovanjem sprejelo vest o obolelosti Daneša, ki mu je zdravniški korrcrilij aa nokaj ćasa zabranit nastopanje.
Premiera uo^oijeve komedije »Revte r* je preložena, ker bo vlogo Hlestakova mesto obolelega Danefe. prevzel Jan.
Zaradi vpokli«* članov Jermana in G reforma k vojakom ter nenadne obolelosti Daneša. je bila uprava Narodnega gledališča primorana repertoar nekoliko spremeniti ter prosi p. t. občinstvo, naj to upošteva. V torek 9. t. m. bo prvič na našem odru uprizoritev Bevkove izvirne slovenske igre »Partija *aha«. ki so jo člani Drame Danik>va, Bratina. Drenovec in Slavčeva igrali z lepim uspehom na različnih odrih po Sloveniji-
Iz
— Mariborsko vreme. Danes ponoči je zopet pričelo deževati. Dan je znašala, temperatura 4.6. včeraj 11.7. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, deževno in vetrovno vreme.
_ Kobanjski  te«k»n  bo v  Mariboru od
15. do 21. aprila. V Mariboru vzbuja ta koristna pobuda naših mejašev veliko zanimanje. Na sporedu bo poleg predavanj o Kozjaku tudi slikarska razstava, pevski koncert in predstave igralskih družin s Kozjaka.
Sorzna poročila
Curi h, 6. aprila. Beograd 10.—, Pariz 9.045, London 15.96, New York 445.875. Bruselj 75975, Milan 22.50, Amsterdam 236.775, Berlin 178.70, Stockholm 106.20, Oslo 14ML30, Kodaaj SSM^ liiHJn 5*50.
ftlev.
79
Hude debate o decentralizaciji socialnega zavarovanja
Značiteo je, da je večina socialnega zavarovanja za
delavstva v načeta Se v
v
drŽavo
Ljubljana. 6. aprila
Vprašanje decentralizacije delavskega socialnega zavarovanja še vedno ni razčiščeno. Dobata za decentralizacijo in proti nji je čedalje ostrejSa. Kdo naj bo v nji nepristranski razsodnik, komu naj verjame delavstvo, ki ga mora reorganizacija njegovega socialnega zavarovanja najbolj zanimati? Mi se v to debato ne spuščamo, naj se pogovore sami strokovnjaki. Tudi ne moremo sodoti, kdo je v resnici strokovnjak ter poklican meritorno razpravljati o tako pomembnem vprašanju. Vsekakor pa moramo čitatelje poučiti kako se razvija lazprava in Jtakšnih argumentov se poslužujejo na obeh straneh, Ce bi bil namen te debate zbegati delavstvo, bi bil zdaj že dosežen, kajti zavarovanci okrožnih uradov v resnici več ne vedo zanesljivo, kaj je res in kaj ne.
Vendar je značilno da je večina delavstva pri nas še vedno v načelu za ohranitev skupnega socialnega zavarovanja za vso državo čeprav pri tem pripušča širšo pokrajinsko samoupravo posameznih krajevnih organov STJZORja. Delavstvo je bilo vselej na braniku skupnih interesov ter proti cepitvi na kateremkoli področju; slovenski delavec se je zavedal, da ima iste interese kakor njegov tovariš na jugu ali sredd države. Seveda nase delavstvo tudi ve. da v drugih pokrajinah države socialne razmere niso taksne kakršne so pri nas ter da je marsikje življenjski standard nižji. Ve tudi, da je moralo pogosto doplačevati za deficite okrožnih uradov v drugih pokrajinah. Toda zaveda se tudi, da Slovenija ne more dajati zaslužka vsem slovenskim delavcem in da zlasti zdaj, ko je zelo skrčeno izseljevanje v druge države, morajo iskati mnogi delo v naši državi. Zato jim ni vseeno, kakšne razmere
vladajo v drugih pokrajinah. Ne žele tudi, da bi se poslabšalo njihovo socialno zava- I rovanje. Če bi si morali iskati dela zunaj
Slovenije, se manj pa. da bi celo izgubili pridobljene pravice.
če bi prišlo do tako stroge avtonomije v socialnem zavarovanju, da bi ne bilo več nobene povezanosti med posameznimi nosilci socialnega zavarovanja v državi, kakršno nekateri žele in zahtevajo, bi bilo preseljevanje delavstva med posameznimi področji novih zavarovalnih zavodov skoraj onemogočeno. Hrvati bi bili seveda s tem zadovoljni, ker hočejo izgnati iz svoje banovine vse priseljence iz drugih pokrajin, čeprav pn tem nastala vprašanje, ali bo Hrvatska lahko zaposlovala sama vse svoje delavce. Posebno značilno je. da zdaj na Hrvatskem že ne dobe več dela delavci iz Bosne, ne glede na to, ali so Hrvati aH ne. Ti »Bosanci« iščejo zaslužek v trumah v Sloveniji, ko se začenja stavbna sezona. Pri nas delavstvo ni tako nestrpno, da bi nastopalo demonstrativno proti tovarišem iz drugih pokrajin, čeprav so n. pr. Bosanci pogosto pripravljeni delati za nižjo mezdo kakor nafti delavci in lažje vztrajajo, ker se prehranjujejo še mnogo skromneje kakor naš delavec.
2^ovomiki   skupnega delavskega socialnega zavarovanja niso tako trdovratni centralisti, da bi ne priznavali potrebe reorganizacije STJZORja Pač pa mora biti pogoj, da reforma ne podraži in ne poslabša zavarovanja. Okrožni uradi lahko postanejo samostojni nosilci bolniškega zavarovanja s samostojnimi proračuni in   samostojno    peisonalno   politiko, a z jamstvom, da bodo zavarovancem ohranjene pridobljene pravice pri preselitvi s pristojnosti    nekega    urada na področje drugega.  Toda  tudi  v  bolniškem zavarovanju je potrebno poza varovan je v obliki skupnega rezervnega sklada. S skupnim rx>kojninskim skladom bi bilo treba za- I ščititi pravice nameščencev in zdravnikov. J Strogo bi bilo treba izvesti načelo samo- J uprave  po zavarovancih   in delodajalcih.
Birokratizacijo zavarovanja je pa treba onemogočiti. SUZOR naj ostane skupen in enoten nosilec rentnega zavarovanja s široko samoupravo tudi v teh zavarovalnih panogah. Finančno politiko STJZORja bi naj vodil poseben finančni odbor pokrajinskih delegatov m zastopnikov banskih uprav. Komisariati bi morali biti onemogočeni. Sodstvo bi naj bilo organizirano po pokrajinah. Okrožni uradi naj bi spadali pod nadzorstvo banskih uprav m STJ20R-ja.
Tako si zamišljajo reorganizacijo socialnega zavarovanja tako zvani centralisti. Zagovorniki popolne avtonomije pa zavračajo vse argumente *centraiistov« in trde. da je decentralizacija socialnega zavarovanja v Sloveniji finančno mogoča po številu zavarovancev in po zavarovalnih rezervah, zbranih na področju OUZD. Trde, da znašajo skupne rezerve bolniškega, rezgodnega in invalidskega zavarovanja s pokojninskim sklariom nameščencev' že okrog 200 milijonov din. Dalje trde, da je v naši državi decentralizirano že vse socialno zavarovanje razen delavskega, kolikor spada pod pristojnost STJZORja. Pobijajo trditev, da bi bila nevarnost rizika pri samostojnih nosilcih delavskega zavarovanja tako velika, da bi novi zavod v Sloveniji zašel v krizo. Edini riziko je po njihovem mnenju uporabljanje kapitalnega kritja za premijske rezerve itd. za upravne stroške in sploh slabo gospodarstvo s temi rezervami. Da pa do tega ne pride, je potrebna samo pošteni uprava.
Nekatere druge pomembne argumente, ki govore za to, naj bi delavsko socialno zavarovanje vendar ostalo v vsej državi povezano, četudi pride do decentralizacije, decentralisti kratkomalo prezro. — Delavstvo se s skrbjo vprašuje, kako bodo reorganizirali njegovo socialno zavarovanje.
Belokranjska gasilska župa je zborovala
Zahteva po ustanovitvi samostojne gasilske župe
za metliški sodni okraj
Ornomelj, 5. aprila V  prostorih   državne   meščanske   šole v
Črnomlju se je v nedeljo 31. marca vršil redni letni občni zbor črnomaljske gasilske
župe, ki jc bil po številnih delegatih 44 čet zelo dobro obiskan. Skupščino jc na mestu  oboldlega starešine vodil župni podsta-
resina g. Kremesec Jože.
Po ugotovitvi zastopstva delegatov in oddaji pooblastil je podstare^ina otvori! skupščino, ugotovil sklepčnost pozdravil delegate ter zastopnike oblasti sreslcega načelnika g. Svetino Antona, sreskega san. referenta dr. Borisa Malneriča ter starešino
gasilske zajednice g dr. Kodreta. Z navdu šenjem sta bili sprejeti vdanostni brzojavki \'j.  Vel.  kralju  Petru  II  in  kraljeviču To-
misfavu. Potem je zborovalCe pozdravil sre-ski načelnik g. Svetina, poudarjajoč, naj gasilstvo *c nadalje vztraja pri svojem člo-
vckol jubneni delu v prid javnosti. Pozval jc gasilce k resnemu delu. ker nam resni Časi narekujejo velike dolžnosti, ki pa so jih zmožni izvesti le resni možje, v katerih vidi zapopaden tudi splošen prospeh sreza.
Poročilu župnega podstarešine je sledilo poročilo tajnika g. Košute. Iz poročila posnemamo, da obširna gasilska župa šteje 44 delujočih čet s 1678 člani, kar pa ni po vsem točno, ker 7 čet ni poslalo pravočasno zahtevani!] statističnih podatkov. Z veseljem je bilo ugotovljeno, da sporov v letu 193° ni bilo. revizije s strani Zajednice
pa tudi ne! Tudi župa je le delno pregledala čete radi pomanjkanja denarnih sredstev. Prožnost poslovanja je oviralo predvsem to. da nekatere čete niso pravočasno odgovarjale na okrožnice in dopise, ki j\h je župa y vsem letu s publikacijami vred imela 527. Poudarjala se je potreba po pritegnitvi   gasilskega   naraščaja,   število požarov je %  preteklem letu naraslo na 34 in je skupna >koda ocenjena na več kot milijon dinarjev. Glede gasilskega orodja |e poskrbljeno, da imajo vse čete v župi 9 dvokolnih. 21 čctverokolnih, 16 motornih in eno parno brizgaino, dve vozili za prevoz moštva. 2S čet pa ima tudi svoje lastne gasilske domove, tako da se skupna imovina ceni na 1.162.000 din, od katerih razpolagajo čete še z gotovino 46.480 din. Pri četah ie bilo 30 predavanj, 70 prireditev in iger, 572 vaj in 240 odborovih sej, kar znači, da so čete imele le povprečno pet sej v letu.
Sledilo je poročilo blagajnika g. Papeža Janka, ki jc i/kazal stanje župne blagajne z 12.666.55 din dohodkov, 7342A5 din izdatkov in saldom "323.75 din. Poročila so
bila vzeta v znanje in je bila na predlog-predsednika nadzornega odbora podeljena razrešnica.
K poročilom društvenih funkcionarjev sta izrekla svoje pomisleke delegata g. špan iz Drašičcv in g. Nemanič iz Božakovcga. ki sta kritizirala župno poslovanje s posebnim
ozirom na odpravo dopisov ki so pri eni čiti povzročili zamudo, drugi pa direktno
škodili.
Zatem je povzel besedo starešina Zajednice g. dr. Kodre in v enournem govoru prednesel vse delo. ki ga je Zajednica opravila v zadnjih treh letih, ki pa so ga imeli gasilci priliko že včkrat čitati v strokovnem glasilu in pa di ugih dnevnikih. Ivo-t zelo važno zadevo, ki jo je opravila ZajedV. -
ca. jc poudaril izvedbo odlikovanj gasilcev — okoli 7000 po številu — kar sc ;« po
razpadu Avstrije povsem zanemarilo t. v eesa pogledu ni bilo već tistega reda kak«>r poprej! Govoril je precej obširno » ne zgodr.em zavarovanju članstva, admi.i stra-t'vnih tečajih članstva, o predvideni »asil-ski šoli v Ljubljani, kjer naj bi sc p<> tujih
-vorclh gasilstvo znanstveno obJj a val", češ oia so v Men,c'ji nmgoć: dok^'Tski ?m-slovi za gasilce, dalje o gasilskem naraščaiu. ki ga je že 3000, gospodarstvu gasilske Za jednice, gasilskem kongresu, pravični razdelitvi gasilskega fonda itd. Kot posebno zaslugo je omenil tudi odpravo pozdrava ->P.v moz Bog!«, kar se ne sliši lepo kakor s'o-venski pozdrav' Nazadnje je tolmačil ;c razmerje do Hrvatov in gasilske zveze.
Delegat g. fspan je nato povsem utemeljeno dal svoje pripombe glede zapostavljanja Dolenjske osobito pa Bele Krajine Tu di glede podeljevanja odlikovanj m imel ničesar proti temu, da se jih zaslužnim ca-silcem izda 5e 7000. toda ne proti plačilu, kot se je prakticiralo doslej! Poudaril ie dejstvo, da mnogo reš /aslužmh Gasilcev n: prejelo nikakih odlikovani 17 en< a vnetja razloga, ker »si jih niso mogb kupiti?«
Po kratki  razpravi jc bil  soglisnn osvo jen   predlog,  da   ostane   člansk« prispevek isti kot preteklo leto, nakar ie prišel v raz pravo proračun za 'leto l°4r   k izkazuje 14.123 din dohodkov in prav to'iko izdat kov in je bil v celoti sprejet
Na vrsti je bila nato obravnava in razpravljanje o predlogu prostovoljce £asi! ske čete v Metliki, kjer jc bil do pred nekaj leti sedež župe Metlika, ki pa je bila z ukinitvijo sreza ukinjena. V obširni spomenici, ki je po številu že druga sc bili navedeni tehtni razlogi, ki naravnost kličejo po
ustanovitvi samostojne župe za metliški sodni okraj s sedežem v Metliki. Na Metliko gravitira 22 gasilskih čet   ki so bile
pred ukinitvijo metliške gasilske župe v taki medsebojni povezanosti, da je bilo tako administrativno kakor tehnično poslovanje na zavidljivi višini, kar pa je danes prav nasprotno! Dočim jc bivša metliška župa izvedla vsakoletne župne tehnične nastope v velikem obsegu, se zadnja tri leta v tem
pogledu ni storilo prav ničesar. To nikakor ne vpliva dobro na razvoj gasilstva bas v Beli Krajini, ki se mu pripisuje na en: strani naraščajoča važnost, v delu pa je na ta način ovirano. Že preteklo kio je bil na
župni skupščini sprejet predlog o osnovanju samostojne župe za sodni okraj Metliko. Predlog je na svoji seji tudi že preteklo leto osvojila Zajednica in sklep obelodanila v strokovnem g'asilu »Gasi'lcc« vendar doslej še ni bilo storjenega ničesar za njc^a uresničenje. Na letošnji župm skupščini jc bil predleg v razumevanju ponovno soglasno sprejet   vprašanje pa je zope' ah bo in
kdaj Ivo uresničen. Rešitvi tega za gasilstvo v Beli Krajini tako \ažnjga problema bi
bilo potrebno posvetiti vse drugačno pažnjo, da se delo p<;živi ga>i!st\u v prid Same obljube Funkcionarjev pa članstva in čet nikakor ne bodo zadovoljile
Y novi odb^r so bil' izvoljeni /a metliško okrožje gg, Krenaesec Jože, štunar Ignac, Bajuk Anton, Ma-lešić Julij, Vr-uiičar Martin. Nemanič Anton in Pezdirc Peter, za črnomaljsko okrožje pa gg. Šetiaa Alojz. Košuta. Papež Janku. Lozar .lože. Stareši-nič Franc, Štefane Ivan   Pahor Franc in
Plut Anton. Kot zastopnika obiast' pripadata <-dlx>ru še sreski UŠ Čelnik o. Svetina Anton in sres. ?anit. referent g. dr Malne-rie. Kot delegata sta bila izvoljena gg. še-tina Alojz in Krcinesee Jože.
Z zahvalo za številno udeležbo n stvarna razpravo je poa predsednik yaključil občni zbor.
Iz Novega mesta
— Smrt skrbne matere in ugledne gospodinje, v Novem mestu je umrla po daljnem trpljenju v 74. letu starosti na svojem domu na Sukijetovi cesti, soproga trgovca in posestnika g Murna ga. Jožefa M u r n, roj. Vesel. Pokojna, doma iz znane in ugledne Veselove hiš? na škijančih se je omožila pred dobrimi 50 leti s trgovskim pomočnikom g. Fr. Murnom, ki mu je bila ski bna zakonska družica in glavna opora v gospodarsL 1 a. V srečnem zakonu se je rodilo šesc sinov in hčeika Iva, ki je marljiva, splošno znana, dolgoletna načelnica novomeške sokjlske župe, odlikovana za zasluge na tem področju z redom
sv. Save 4. stopnje. Izmed sinov sta javnosti znana sin Rudolf in Stane, ki sta po poklicu trgovca, a tudi znana sokolska delavca in vneta športnika. Sin Jože, ponos in dika pokojnice, je padel v cvetu mladosti med svetovno vojno kot podčastnik pred Asiagom. Jožetova smrt na bojnih poljanah je ljubečo mater zelo presunila. Z njenih lic je izginila prirojena vedrina
Potrta po tem udarcu je postale, boej tiha in ae je se boi j posvetila otrokom, ki jih je skrbno pripravila sa trdo Uvljeujuku pet.
Pogreb ugledne žene in skrbne matere Je bil danes dopoldne ispred hise žalosti m pokopališče v AmJbeiu, Naj bo obranjen
blagi ženi trajen spomin, žalujočim nase iskreno ao&alje!
Stanovanjske odpovedi in vprašanje
stanovanj
Samo mestno poglavarstvo je odpovedalo v prvem četrtletju 380 strankam stanovanje
Ljubljana, 6. aprila
V letošnjem januarju, februarju in marcu so ljubljanski hišni posestniki zahtevali sodno odpoveda stanovanj 735 strankam. V primeri z lanskim letom v tem razdobju je letošnje število sodnih stanovanjskih odpovedi zelo veliko, toda med strankami, ki jim je bilo odpovedano do konca marca, so vsi stanovalci v mestnih hišah na Po-gačarjevem in Vodnikovem trgu in v nekaterih drugih mestnih hišah. Samo mestno poglavarstvo je odpovedalo 380 strankam stanovanje.
V prvih dneh tekočega mesca so hišni posestniki vložili precej predlogov za sodno odpoved stanovanj, vse kaže, da bo sodnih odpovedi tudi v aprilu dosti več, kakor jih je bilo lani v aprilu. Sedanje ne-všečne razmere, ki so posledica vojne v Evropi, so se začele kazati tudi s te strani. Ze nekaj mescev se hišni posestniki posvetujejo med seboj, kaj bi ukrenili glede na to. da je draginja čedalje večja in so se zvišali tudi vsi stroški za vzdrževanje hiš. Gre za zvišanje najemnine, ki bo močno zadela večino ljubljanskih stanovalcev. Doslej so bili samo redki hišni posestniki, ki
so posameznim strankam podražili stanovanja, v splošnem je glede najemnin ostalo pri starem, toda Čim bi se di^avrurn uradnikom zvišale plače, bi pretila nevarnost, da bi ljubljanski hišni posestniki zvišali tudi najemnine, in tega se ljubljanski stanovalci zdaj najbolj boje. Saj je razumljivo. Vse se je podražilo in polovica ljubljanskih najemnikov že težko zmaguje najemnino. Kaj bo, ko se bodo še te zvišale.
Na trgu s stanovanji, če smemo to stran gospodinjstva in gospodarstva posameznJ-kov tako imenovati, se opaža v zadnjem času prav določno že, ne morda pomanjkanje stanovanj, temveč skoraj preveč vneta borba za cenejša stanovanja. Stranke, ki plačujejo na primer 700 din za stanovanje, so takoj pripravljene za izselitev, če dobe prav tako stanovanje za 650 din. Pet kovačev na mesec prihranjenih, pomeni za gospodinjo že nekaj. Stranke pa si skušajo pomagati tudi na ta način, da se umejujejo v osebni komodnosti ter oddajajo sobe. Na trgu sob zarad tega ni bilo že dolgo tako številnih ponudb kakor v zadnjih mescih.
Z Zidanega mosta
— Veliko zborovanje pokrajinskih občinskih uslužbencev. V nedeljo T. t. m. bosta imeli društvi pokrajinskih občinskih uslužbencev za severni del dravske banovine s sedežem v Slovenjem Gradcu in južni del dravske banovine s sedežem v Tržiču redno skupščino v posebni sobi hotela Ju-vančič. Prvo društvo bo zborovalo ob pol 10., drugo pa ob pol 11. Dnevni red skupščin: 1. čitanje zapisnika zadnje skupščine; 2. sklepanje o poročilih upravnega odbora in nadzorstva ter o podelitvi abso-iutorija; 3. sklepanje o predlogih upravnega odbora, nadzorstva in posameznih članov; 4. sklepanje o prostovoljni razdružitvi društva z ozirom na združitev obeh tovariških društev v novo organizacijo;
5. Sklepanje O porabi premoženja; .6 slučajnosti. Ob tej priliki se bo vršil tudi ustanovni občni zbor društva »Organizacije občinskih uslužbencev dravSKe banovine« in to ob pol 12. uri v salonu hotela
Juvančič. Na dnevnem redu je med drugim čitanje pravil, volitev funkcionarjev in  sklepanje   o   pristopnini,   članarini itd.
Naj ne bo občine, iz katere ne bi bili navzoči občinski uslužbenci. Nihče ne sme ostati doma in neorganiziran. Zato vsi na ustanovni občni zbor. kjer bo ustanovljena močna in nerazdružljiva enotna stanovsko strokovna organizacija vseh občinskih uslužbencev Slovenije!
— Oradnja štirih protiletalskih zaklonišč. Na Zi ranem mostu že del j časa grade štiri protiletalska zaklonišča   v živo
skalo tik železniške proge na tako imenovanem hrvatskom kolodvoru. Delo naglo napreduje. Rovi so dolgi in zaokroženi ter bodo absolutno vami pred vsakršnimi napadi.
Iz Radeč
— Iz *><>dne službe. Nedavno smo poročali ,da je bil premeščen iz Radeč splošno priljubljeni sodno pisarniški pripravnik g. Lavrenčič. Te eni je bila imenovana na njegovo mesto gdč. Grbec. Za ne oločen čas pa je gdč. Grbec prideijena okrožnemu sodišču v Celje. Na mesto   obolelega g.
Langerja, ki je na dopustut je prišel začasno  g.  Gros  iz Maribora.
— Oskrhništvo domačije Majhenca na Vrhovem.   Majhenea   Jožeta   in njegovi
oskrbn ci Zimšek Terezijo in Zofko so odpeljale varnostne oblasti zaradi suma o ponarejanju petstotakov v mariborske sodne zapore Ker se bo preiskava nedvomno zavlekla, so razptodali nekaj živine in drugo. Oskrbništvo nad domačijo pa sta prevzela g. Burkeijc Leopold in Sušin. oba z Vrhovega.
— Prvenstvena nogometna tekma. V nedeljo 7. t. m. se bo odigrala na igrišču v Hrastniku prvenstvena nogometna tekma med SK Radečami in SK Krškim. Tekma se bo vršila v Hrastniku zaradi tega, ker domače radeško igrišče na Njivicah ne u-streza vsem zahtevam tovrstnih tekem. SK Radeče bo poslalo na tekmo svoje najboljše igralce Le žal. da ne bo v postavi vratarja Kosa Milana ki je znan kot najboljši vratar v vsem Zasavju. Vratar Kos je p:i vojakih. Zato je SK Radeče zaprosila en dan dopusta. Prošnji ni bilo ugo-
deno, zato ga bo zastopal pri tekmi njegov namestnik. Kljub temu se pričakuje, da bo SK Radeče sijajno oaigralo to prvenstveno tekmo in si priborilo zasluženo zmago.
— Meso se je podražilo. Pred kratkim so naši mesarji podražili goveje meso, ki ga prodajajo zdaj po 14 din. Podražitev je dovolilo srasko načelstvo v Krškem.
— Dobava moke in semenskega krompirja. Občinska uprava je dobavila te dni precej semenskega krompirja in moke po znižani ceni. Semenski krompir je uprava prodajala po 2 din. Enako prodaja moko po znižani ceni. ^Predsednik mestne občine je v ta namen preskrbel vozne olajšave za
prevoz moke, s čimer je omogočeno, da se prodaja moka poceni.
— »Nedolžni lahkoživee« na s«>kolHKt»m odru. v režiji neumornega sokolskega delavca br. Pešca Ivana uprizori sokolsko gledališče v Radečah, v nedeljo ob 20. uri
burko v treh dejanjih >iNedolžni lahkoži-vec«.   Glavno   vlogo   ima   br. Zahrastnik
Ivan. Sodelovalo pa bo še več najboljših ladeških sokolskih igralcev, med drugimi br. Pešec, s. Kosova,   s. Premersteinova
itd., ki jamčijo za popoln uspeh burke. Igra  bo nu-uila  mnogo  zabave  in smeha.
nakar opozarjamo vso našo javnost. Posebej se vabijo še Zidanmoščani in bližnji okoličani. Pričetek  točno ob 20.
— I>arilo   sokolskomu  društvu   v Ilade-
eaJi. Namesto venca na gTob pokojne Milene dr. Matkove je daroval Sokolu v Radečah inž. Hugo Uchlif, lastnik »Umetniške propagande« z Rude nad Litijo pri Zidanem mostu 200 din. Uprava sokolskega društva v Radečah mu izreka javno zahvalo.
— Vodstvo hotela »Jadran« v novih rokah. S 1. aprilom je prevzela vodstvo hotela »Jadran«: ga. Slavka Roglova, hčerka pokojnega Antona Polanoa.
— Osebna ve^t. Pred kratkim je napredovala učiteljica ga. Arhar Valerija v IX. položajno skupino, čestitamo!
Iz Litije
— Pojasnjen požar. Poročali smo že o požaru v Sitarjevcu, kjer je pogorela domačija delavca Vidergarja. Preiskava je dognala, da je zanetilo ogenj neko dekletce, ki je prišlo skrivaj do vžigalic. Z nevarno igračo se je skrivala poleg listnjaka
in malo iskro je razpihal spomladanski vetrič. Nepremišljeno dejanje in nevarna igrača je spravila Videgarjeve ob vse. Gasilcem gre zahvala, da so rešili vsaj sosede. S težko prizadeto Vidergarjevo družino sočustvujejo vsi.
— Obrčni zbor. Sadjarska in vrtnarska podružnica v Litiji bo imela redni letni občni zbor v nedeljo 7. t. m. ob 9. dopoldne v litijski ljudski šoli.
— Delo rezervnih oficirjev. Pred leti smo imeli v našem okraju organizacijo rezervnih oficirjev, ki je častno izpolnjevala svoje dolžnosti in vneto gojila tovariška in patriotska čustva. Po znanih sporih v centrali je delo popustilo tudi pri nas. Zdaj pa si rezervni oficirji iz litijskega okraja spet obnavljajo svoje društvo. Skupnega sestanka se bodo udeležili delegati izven Litije. K litijski organizaciji so povabljeni tudi rezervni oficirji iz zagorske doline.
B. CURY:
Pritlikavec
Ze tri dni je lilo kakor iz škafa. Ljv.dje so ugibali, kjer se nabere tam zgoraj to-I.ko vode, ki je neprs'rgoma v curkih lila iz črnih oblakov.
Mario Alberti, lastnik potujočega cirkusa, je stal otožno pred svojim vozom in zrl nejevoljno v ta sivi svet. Bilo mu je, da bi kar obupr.l. Kako naj pridejo v takem vremenu ljudje na večerno predstavo? Previdno je stopal po gladkih stopnicah svojega voza, da bi našel u eno v svojem skromnem zverinjaku. Tam je bil tudi pritlikavec Arne, ki ga je gospodar tako rad gledal, ko je s toliko ljubeznijo skrbel za svoje živali. Alberti se je zopet spomnil, kako se je bil pred štirinajstimi meseci pojavil pred njim ta pritlikavec.
Bil je prav tak deževen dan. Ves premočen in drhteč od mraza je stal pred njim neznan pritlikavec in ga prosil naj ga zaposli pri živalih. Alberti ni vedel, kaj bi storil. Tedaj mu je pa mali Arne predlagal naj ga vzame za poskušnjo. češ, da mu bo delal dva meseca samo za hrano. Če bo zadovoljen z njim, mu bo pozneje določil primerno plačo. Če bi pa ne bil zadovoljen z njim, pojde zopet svojo pot. In Mario Alberti ni nikoli obžaloval, da je sprejel
v službo pritlikavca, kajti pod njegovimi rokami so se izpremenile cirkuške zveri v mirna bitja, dobro negovana in hranjena.
Vedno hujši naliv je zdramil lastnika cirkusa iz njegovih misli in ga prislilil, da se je hitro vrnil v voz.
Ubogi pritlikavec Arne ni prav nič spoštoval ljudi. Zalili so ga in zaničevali; pogosto so ga pripravili tako daleč, da je že obupaval nad življenjem. Niti najmanj ni zaupal ljudem od tistega dne, ko je slišal pogovor dveh. katerima je bil najbolj udan, kako sta o njem govorila... Potem je pa posvetil vso svojo ljubezen živalim, skrbel je za nje in jim stregel z vsem ognjem svojega v ljudeh razočaranega srca... Takrat je prišel v mestece, kjer je Arne živel od podedovanega denarja, potujoči cirkus. Ubogega pritlikavca je najbolj očaral šotor, kjer je lahko videl proti posebni vstopnini cirkuški zverinjak. Tam je bil slon, medved, šest opic in star lev, ki je bil vesel, če so ga pustili pri miru. In vendar so se tam gnetli ljudje, da bi videli eksotične živali.
Tudi Arne je bil med malomestnimi gledalci v zverinjaku. Poln hrepenenja po ljubezni in nežnosti je vdihaval toplo paro živalskih teles. Ves iz sebe od veselja Je pritisnil možiček glavo na opičjo kletko in njegov pogled se je nepremično ustavil na opicah, zrečih brezbrižno in utrujeno pred-
se Potlej se je pa zgodilo nekaj čudnega. Ena izmed opic je prišla k mreži, iztegnila jc svojo ročico in pobožala pritlikavca prijazno po trdih laseh. Prišle so tudi druge opice, slon Tino je pa pobrskal s hobotom po pritiikavčevem žepu. Občutek sreče je
prešinil ubogega človečka in srce mu je jelo močno utripati. V njem se je porodila želja, da bi mogel s tem cirkusom potovati od mesta do mesta.
Od tistega dne je minilo 14 mesecev. ^~ne je bil zdaj povsem srečen, nobenih želja ni več imel. Nekega dne ko je bil postavil cirkus svoje šotore v večjem mestu je našel Arne lastnika cirkusa v pogovoru z nekim tujcem. ... Arne je stopil k svojemu ljubljencu Tinu, ki se mu je jel takoj dobrikati in iskati običajno slaščico v pritiikavčevem žepu. Kar je Tino na ves glas in srdito zatrobil. Tujec je nervozno vzkliknil: Zakaj rjoveš, bedasto govedo. Arne je pa pobožal Tina po hobotu in se zadri nad tujca: Xaj pa iSčete tu pri mojih živalih? Zakaj kričite na našega dobrega slona?
— Kaj iščem tu? — •» *4 zasmeji.! tujec Kot akrobat spadam od danes k cirkusu. Ali veš kaj je to akrobat, ti pokveka?
— Nočem, da bi se ukvarjali z živalmi, za katere sem odgovoren in ki skrbim za nje.
Tujec se je zakrohotal rekoč:
— Kaj si pa dovoljuješ pritlikavec? in izzivajoče je segel z roko v opičjo kletko. Toda takoj je bolestno kriknil. Kajti največja opica ga je bila krepko kresnila po roki. — Prepovedujem ti ščuvati name živali, je zakričal na pritlikavca.
Arne se je pa trpko nasmehnil: Saj jih ne ščuvam na vas, branijo se same, če jih kdo draži.
Klici so privabili Arnejeve tovariše, ki so bili vsi na njegovi strani.
— Do danes je vladal pn nas mir.. . bodite dostojni, nikar se ne napihujte, kakor da bi bili nekaj več kakor mi.
Kar se je pojavil med ogorčenimi cirkuškimi uslužbenci Tino. Dvignil je nadutega akrobata s hobotom in ga nekaj časa uičkal po zraku, potlej ga je pa zopet postavil na tla. Cirkuški uslužbenci so počili v smeh. Domišljavi akrobat je pobral železno palico in se pognal proti slonu. Toda pritlikavec mu jo je iztrgal iz rok: Kaj ste znoreli? Slon nikoli ne pozabi, če ga kdo brez povoda udari. Izgubite se raje, sicer se zgodi še nesreča.
Zvečer je bila predstava razprodana. Vsi artisti, zlasti klovn Billi so želi navdušeno ploskanje in salve smeha. Slednjič je nastopil akrobat na vrvi. Nežna godba je za-donela, artist v bles tečem triko j u   se je
zmagoslavno nasmejan   klanjal. Lastnik cirkusa in vsi uslužbenci so stali med gledalci in napeto sledili njegovim akrobacijam. Godba je utihnila, približal se je trenutek največje napetosti. Ljudje so pri-j  držali sapo in oči so imeli samo za akro-] bata, ki se je pripravljal stopati po lest-| vici stoječi na vrvi.
j Nihče ni opazil, da se je bil pri vhodu v - manežo ustavil Tino. Na nogi mu je za-: rožljala pretrgana veriga, ko se je pognal ! naprej. Ljudje so se prestrašeno ozirali na slona. Arne je opazil nevarnost in vzkliknil: Skočite doli, hitro doli... Tino! j Sem! Tino!
Toda razjarjena žival ni slišala ne videla. Arne je planil za slonom, kar so ga nesle nožice, toda prihitel je prepozno. S strašnim treskom je bil izdrl Tino iz zemlje droge, ki so držali mrežo pod vrvjo. Nastala je panika.
Akrobatu se ni zgodilo nič hudega, ker je lahko pravočasno skočil na tla, pač je pa ležal pritlikavec Arne na plahtah v šotoru, kjer je bil zverinjak. Železni drog ga je bil zadel in bežeči ljudje so ga pohodili. Okrog njega so stali potrti tovariši
i in ravnatelj cirkusa. Nad ranjencem sklonjeni zdravnik je vstal. Ubogi pritlikavec, ki je tako ljubil svoje živali je bil med
I njimi iadihnil svojo duša
«
Stran 6
»SLOVENSKI NAROD« sobota, 6. aprila 19 tO
Štev, 79
Bogata žetev orkestralnega društva
Ob 20 letnici izdana spominska knj iiica nam opisuje obsežno delo tega pomembnega združenja
Ljubljana, 6. aprila V ponedeljek  proslavi  Orkestralno društvo v Ljubljani s slavnostnim koncertom
v veliki unionski dvorani dvajsetletnico svojega plodnega delovanja. Za to priliko je izdalo ne toliko po straneh kakor po vsebini  obsežno sporninsko publikacijo, ki
nam odkriva vse njeno, doslej izvršeno delo. To delo ni majhno!
Že slavnostni koncert sam, ki bo kot rečeno v ponedeljek .prinaša na svojem sporedu obilico umetnin največjega instrumentalnega formata. Tako bomo slišali za uvod drugo simfonijo francoskega skladatelja <"amilla Saint-Saensa. Delo je napisano za veliki orkester in spada med naj-plemenitejše plodove francoskega glasbenega ciuha. Ze izvedba te simfonije bo dogodek našega koncertnega življenja, vreden največjega zanimanja glasbo ljubečih obiskovalcev naših koncertnih dvoran.
Po odmoru bo Orkestralno društvo — kajpak pomnoženo s člani Ljubljanske filharmonije — predvajalo Lucijana M. škerjanca za dvajsetletnico posebej zloženo suito za godalni orkester v osmih stavkih. Kakor pravijo kompetentni glasbeni krogi in sami izvajalci, spada ta najnovejša kompozicija Luc jana M. škerjanca med njegove najbolj posrečene umetnine. Tu, v ožji formi, kjer gre za uporabo strnjenih sredstev godalnega orkestra, je naš skladatelj izlil vso liriko svojega nežnega občutja sveta in življenja.
Na tretjem mestu je Predigra k Gabrijel Faurejevi operi »Penelopa«. Gabriel Faure spada po svojem čustvu med neposredne predhodnike Debussvja in Ravela, samo da je še bolj negoval široko spevno linijo, v ostalem pa bil z dušo in srcem predan impresionizmu obeh teh francoskih skladateljev. Faure jeva kompozicija bo vzbudila tudi med nami zasluženo pozornost.
Na koncu tega slavnostnega večera bo drugi klavirski koncert Sergeja Rahmari in ova. Igral ga bo pianist Ivan Noč, ki se je pravkar vrnil z večjih nastopov v tujini. Koncert smo že slišali letos z Ljubljansko filharmonijo in domačim solistom Trostom. Pianist Noč je vitalen igralec, poln mladostnega gona. Radovedni smo na njegovo kreacvjo tega dela.
Koncert bo torej obilen, trajal bo po vsej priliki polni dve uri in pol. Na sporedu so poleg domačega skladatelja velika tuja imena, nekatera teh med nami žal premalo znana. Morda gre tudi s te strani našemu Orkestralnemu društvu zasluga, da je v programaticnem oziru gledalo okrog
sebe in da se ni omejilo na koncertni pogled Srednje Evrope. Na zapadu in na vzhodu so bogati, in nam še kako sorodni
glasbeni vrelci, ki jih ne smemo zanemarjati! Orkestralno društvo je storilo v tem pogledu veliko!
In:  kako  kratka je  doba a dolga pot,
ki jo je društvo prehodilo od ustanovitve
do svoje dvajsetletnice! Pri ustanovitvi sta mu kumovala tedanji in skozi dosedanji predsednik dr. Ivan Kailin ter prof. Karel Jeraj. 1. septembra 1919 sta položila z nekolicino glasbenih prijateljev os-Love, a že nekaj mesecev kasneje, 9. decembra istega leta je društvo stopilo prvič v koncertno dvorano. In odtlej je šlo — sodeč po objavljenem seznamu izvedenih skladb — jadrno naprej.
Kdo bi verjel tem-le podatkom: 90 po-\sem samostojnih koncertov odnosno nastopov v godalnem orkestru. Poleg tega 18 nastopov v Radiju Ljubljani in nič manj kot 27 koncertov izven Ljubljane, v vseh večjih podeželskih krajih kakor v Celju. Goln ku (!). tu osemkrat, Kamniku. Kranju. Krškem. Ljutomeru, Mariboru, Murski Soboti, Ptuju. Topolšici, Trbovljah. Tržiču. Zagorju.
V seznamu članov Orkestralnega društva od 1919 do 1940 najoemo nad 250 imen. Nekatera so med tem zavzela zelo visoke položaje v našem glasbenem življenju. Dirigenti so bili med drugimi Adamič Emil. Cerin dr. Josip. Jeraj Karel, Lipov-šek Marjan, Michl Josip. Neffat Anton, Polič Mirko, šijanec Drago, škerjanc Luci jan. štritof Niko, s vara dr. Danilo in Talich Vaclav.
Skladatelj Lucrjan M. škerjanc, ki bo vodil slavnostni koncert, je že dolgo vrsto let dirigent in umetniški mentor Orkestralnega društva. Kakor je dal društvu veliko, mnogo, tako je po drugi strani tuci sam črpal v neštetih vajah. V dirigentskem stiku z vsemi večjimi skladatelji si je izpopolnil orkestralno paleto in zgradil svoje sedanjo dognanost na tem sklada-teljskem področju.
Poglejmo še seznam izvajanih skladateljev! Med domačim: srečamo imena Adamiča. Arniča, Baranoviča, Biničkega, Brav-ničarja. Foersterja. Franzota, Gotovca, Hrističa, Ipavca, Jenka. Jeraja, Juvanca, Kogoja. Krstiča. Lajovica, Mihevca. Mirka Mokranjca, Osterca, Pavčiča, Prelovca, Premrla, Prinčiča, Sattnerja, šantla, škerjanca, Ukmarja, V:lharja.
Iz nemškega glasbenega kroga so bile izvajane     skladbe     Bacha. Beethovna,
Brahmsa, Haendla. Havdna, Liszta, Mah-lerja, Miendelshona, Mozarta, Schuberta. Webra.
Iz francoske glasbe srečamo imena Ber-lioza. Francka, Honeggerja, Debusssvja. d* Indvja Rameauja, Ravela. Roussela. Saint-Saensa.
Italijansko glasbo so zastopali Bocche-rini, Bossi, Corelli, DallAbaco, Geminiani. Locatelli, Manfredini, Verdi. Vivald5, Tar-tini.
Slovansko glasbo so posredovali Boro-din, Čajkovski, Glazunov. Glinka, Janaček. Jindrich, Ljadov, Musorgski. Dvorak, Xo-vak. Rebikov, Suk, Rahmaninov, Stra-vinskL
Iz angleške in severnih narodov glasbe imamo imena Bartoka, Brldga, Bulla. Daviesa. Elgarda, Gada. Gibbsa, Griega. Holsta Paladilhe. Purcella. Sibeliusa, Svendsena, VVilliamsa, Woodforda.
Seznam izvedenih skladb dosega številko 252.
V navedeni spominski knjižici poudarja predsednik Orkestralnega društva dr. Ivan Karlin skromno: >Cisti idealizem in prava ljubezen do glasbe druži člane« tega društva. In dalje: »Seznam koncertov častno priča, da se intenzivno delo. namenjeno poglobitvi lastne izobrazbe ter glasbene umetnosti ni zaustavilo, temveč da je ta za zdrav razvoj naše glasbene reprodukcije prepotrebna ustanova tudi po prvem desetletnem jubileju delovala v polnem razmahu.« In na kraju svoje tehtne besede podčrtava ta zaslužni kulturni delavec: »Brez velikih finančnih obremenitev predstavlja Orkestralno društvo z ozirom na vzvišeno poslanstvo svojega članstva: vdano in nesebično služiti umetnosti, enega izmed najvažnejših činiteljev naše glasbene kulture.«
V spominski knjižici se nahaja dalje članek skladatelja škerjanca o Orkestralnem društvu in njegovih namenih. Pisec dobro poudarja, da je poslanstvo društva »v posredovanju izmene umetnostnih dobrin. Kot tako je vez med produkcijo in reprodukcijo, nadalje pa še brv do spremljevalcev*:. Kratek zgodovinski pregled ob dvajsetletnici društva je prispeval dr. Ma-vricij Neuberger. kroniko in statistiko dela je pa zbral in uredil Avgust Pertot.
S slavnostnim koncertom stopi društvo v svoje tretje desetletje, želimo mu, da bi tudi v prihodnje oralo po njivi našega glasbenega življenja in si spletlo. z vsemi svojimi delavci in rx5borniki enako zaslužne vence, kakor v minulih dvajsetih letih.
Predstavniki madžarsk turizma v naših krajih
Naša turistična propaganda mora biti zdaj usmerjena
v prvi vrsti na Madžarsko
Ljubljana 6. aprila Po izbruhu sedanje evropske vojne so v slovenskih turističnih krajih izostali gostje iz raiznih držav, ki so lani In prejšnja leta v naši turistični bilanci igrale zelo vidno vlogo. Naša turistična propaganda se je spričo izpremenjenih razmer v Evropi morala preusmeriti, in izkazalo se je, da je kar najintezivnejša propaganda potrebna zlasti na Madžarskem, od koder še vedno lahko pričakujemo lepo število gostov. Naše stremljenje, da bi si pridobili naklonjenost Madžarske, so izdatno podprli tudi ura cm i in zasebni madžarski turistični krogi, še pre<ien so predstavniki naših turističnih krogov v večjem številu obiskali predstavnike madžarskega, turizma, so ti sami prišli v naše kraje, da bi jih spoznali in da bi potem v svojih turističnih uetanovah mogli dajati interesentom čim točnejšs. obvestila o naših pokrajinah in posameznih naših turističnih krajih, ki prihajajo za Madžare v poštev.
Med prvimi je poizkušala navezati z Madžari čim tesnejše stike banovina H rvat-sika, ki se ji je to tudi posrečilo. Že na drugem mestu bo zanesljivo Slovenija, saj si predstavTuiki našega turizma kar najbolj prizadevajo, da bi z Madžarsko navezali čim tesnejše prijateljstvo in jo pridobili, da bi nam v letošnji sezoni poslala čim več gostov, ki so doslej odhajali v Italijo in drugam. Tudi znana revija za propagando turizma -Turizem« bo sredi maja izdala pesebno številko v madžarščini, posvečeno predvsem Sloveniji, razposlali pa jo bos-a obe slovenski tujsko-prometni zvezi vsem svojim prijateljem in turističnim ustanovrm  na Madžarskem.
Te dni je obiskala Jugoslavijo spet nova madžaiska turistična delegacija, ki je prispela v Beograd včeraj, članom te madžarske propagandne skupine, ki so v njej vse vodilne osebnosti madžarskega turizma, je za bivenje v naši državi odmerjen sicer zelo kratek čas, vendar pa si bodo ogledali Beograd, Zagreb in Ljubljano in se seznanili z našimi vodiLnimi turističnimi krogi. V Beogradu so si ugledni madžarski gostje ogledal: mesto, obiskali Avalo. bili sprejeti pri županu in se oglasili tudi pri ravnateljstvu »Putnika« in v upravi za turizem pri trgovinskem ministrstvu.
Jutri se bodo Madžari mudili v Zagrebu, da se tudi tam seznanijo z organizacijo turizma v banovini Hrvatski, v ponedeljek zjutraj ob 9.23 se pa pripeljejo v Ljubljano, od koder bodo ob 9.40 nadaljevali pot proti Bledu.
Preirstavn'ki madžarskega turizma sd. bodo ogledali Bled, pohiteli z avtomobili v Bohinj, zvečer pa jim bo v Grand-hotelu Toplice prirejen banket. V torek zjutraj se vrnejo v Ljubljano, kjer jih bo po ogledu mesta sprejel župan, žal jim je za bivanje v Ljubljani odmerjen zelo kratek čas saj bodo pot proti Budimpešti nadaljevali že istega dne ob 13.11, vendar pa upamo, da jim bo naše mesto tudi v tem kratkem času lahko pokazalo vso svojo lepoto, prisrčnost in gostoljubnost.
Med člani madžarske propagandne ekskurzije po Jugoslaviji so gg. direktor madžarskega državnega tujskoprometnega urada Ladislaus von Gal, drugi direktor istega urada Andreas Rohringer. ministrski svetnik in direktor zdraviliške komisije budimpeštanskih kopališč in zdravilišč Zoltan Szviezsenvi. ki je tudi generalni tajnik madžarsko-jugoslovenskega društva direktor pre^r?tavn:štva budimpeštanske občine dr. Gabriel Herman, direk-
tor glavnega madžarskega urada za tujski promet dr. Bela v. Markos. namestnik direktorja madžarskih železnic dr. Al-fons Ruitz. direktor madžarskih železnic dr. Eugen Tiiske m generalni direktor madžarskega turističnega urada IBUSZa dr. Veres z direktorjem istega urada ing. Denisom v. Stromszkvm. Svoj prihod so izpr-va napovedali tudi predsednik no sta Budimpešte ar Jcnb Karafiath. obč:nski svetnik in podpredsednik madžarsko-ju-slovenskega društva dr. Kari v. Nomethv in ministrski svetnik, prekini k komis1-je Blatnega jezera dr. Eugen F"oltzel, vendar pa so ti ti i je gospodje v po<3|e-Injem trenutku morali zaradi nujnih opravil svojo udeležbo odpovedati.
Več kakor prijateljski ofrsk predstavnikov madžarskega turizma našim krajem nam zdaj nalaga dve dolžnosti: predstavniki naših tuiističinih organizacij bi morali skupno s predstavniki hrvatskega turizma
— za Ma(3eare prihajata vpoštev piedvsem področji  Slovenije  in  banovine Hrvatske
— ta obisk Madžarom vrniti in obiskati njihove najvažnejše kraje, hkrati pa poskrbeti, da bi bilo letos več izletov iz naših krajev prirejenih tudi na Madžarsko, će hočemo za naše turistične kraje pridobiti naklonjenost madžarskih gostov, pa je naša druga dolžnost, da poskrbimo za čim boljšo propagando naših krajev v madžarskem jeziku. Večina vodilnih slovenskih turističnih krajev že ima propagandne prospekte tudi v madžarščini, revija »Turizem« bo zdaj izdala posebno številko v madžarščini, ki bo opvsovala lepote naših najvažnejš'h turističnih krajev, poleg tega pa bo ista revija verjetno že v letošnji sezoni v svoji seriji novih turističnih vodnikov za Slovenijo kot prvega ah — po srbohrvaškem —• kot drugega založila kar naj'epše opremljen turistični vodnik po naših krajih v madiai'žčmi. Takšno delo zahteva seveda veliko časa in veliko stroškov, pa bi bilo potrebno, da se zanj zainteresirajo tudi naše službene turistične ustanove. Toda to še ni vse. V naših kopališčih in zdraviliščih, kamor zahaja veliko število madžarskih gostov*, smo imeli doslej po večini napise le v slovenščini in srbohrvaščini ter nemščini, sedanje razmere in vljudnostna oteirnost do madžarskih gostov pa nam nalagajo, da r*)skrtriirno za najvažnejše napise tudi v
madžarščini, še več je takih navidez malenkosti, ki bi o njih morali nasi turistični krogi čim prej in kar najbolj resno razpravljati, ker eo prav takšne malenkosti, ki pa so ogledalo nase vljudnosti m nade pozornosti do naših goartov, zmSo važne.
Prepričani smo, da bodo vsa ta vprašanja v zvezi s povečanim prčnvom madžarskih gostov v nafte kraje nade turistične ustanove pravočasno reSLe. uglednim madžarskim gostom pa želiom. da bi jim bilo kratko bivanje v nadih krajih čim prijetne je in da bi od nas odnesli kar najlepše vtiske o lepotah naših krajev in o naši gostoljubnosti-
Iz Celja
c Koncert
ka. Mladinski pevski zbor »VilhaT« na meščanski šob' na Rakeku priredi v nedeljo 7. t. m. ob 15. v celjskem gledališču koncert slovenske mladinske pesmi Vstopnice so v predprodaji v Slomškovi knjigarni. Opozarjamo na koncert tega odličnega mladinskega
—c To^ražitev kruha. Združenje pekov v Celju je giede zvišanja kruinih cen sklenilo, da bodo te cene regulirane v sporazumu s pekovskima združenj ima v Ljubljani in Mariboru. Celjsko združenje pa je zaenkrat znižalo provizijo za preprodajalce peciva od 20 na 10 odstotkov.
—c Šoferski izpiti. Kandidati iz celjskega, gornjegrajskega. konjiškega in šmar skega sreza, ki nameravajo polagati izpit za vozače motornih vozil, naj vložijo zadevne prošnje čimprej na sreskem načel-stvu v Celju. Vsak kandidat bo pravočasno obveščen o dnevu izpita.
—c Lastniki motornih vozil naj dvignejo nove evidenčne tab.ice za svoj3 vezila. ker ie uporaba motornih vozil s starimi evidenčnimi tablicami nedopustna.
—c Pester športni spored. V nedeljo 7. t m. ob 10. se bo pričela na Olimpovem igrišču v Gaberiu drugorazredna prvenstvena tekma med SK Storami in SK Bo-| rutem iz G^tovolj. ob 11.30 bo na Glaziji cross-country v priredbi atletske sekcije SK Celja. Ob 14 30 se bo istotam pričela trening tekma med prvima moštvoma SK Celja in SK Jugoslavije, ob 16. pa trening tekma med mladinama obeh klubov. Nn igriščti pri »Skalni kleti« se bo pričela ob 16. podzvc7na prvenstvena tekma med Atletiki in SK Olimpom ob 15. pa prvenstvena tekma irdadin obeh klubov. Tekmo med prvima moštvoma Atletikov in Olimpa bo sodil g. Presinger. mladinsko prvenstveno tekmo pa g. Hobacher.
—e Delovanje  celjske  strelske družine.
V četrtek zvečer je bil v Celjskem domu redni letni občni zbor Strelske družine v Celju. Predsednik g. Janko Wagner je pozdravil zastopnike vojaških in civilnih oblastev ter ostale udeležence. V svojem poročilu je omenil, da je morala strelska družina lani zaradi svetovnih dogodkov prekiniti gradnjo modernega strelišča, zaradi česar tudi ni bilo jesenskega nagradnega tekmovanja na strelišču v Pečovni-ku. Pač pa ie bilo. kakor je bilo razvidne iz tajniškega poročila, sobno streljanje uspešnejše. Bilo ie troje nagradnih tekmovanj v sobnem strel i?n ju. pri katerih so sodelovali člani, dame in mladina. Predsednik mladinskega odseka kapetan I. razreda g. Vrebac ie poročal, da ima lani osnovani mladinski odsek že 246 članov in članic, ki so dijaki in dijakinje višjih razredov gimnazije ter drž. trgovske in rudarske Šole. Mladina se je vežbala v streljanju praktično in tudi teoretično ter ie dosegla pri tekmah odlične rezultate. K temu za narodno obrambo važnemu sportu je treba pritegniti še ostalo mladino in ji nuditi podporo raznih institucij. Po poročilih blagajnika in gospodarja je prejel odbor razrešnico. V novi odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: predsednik Janko Wagner. podpredsednik poveljnik 39. pp. polkovnik Defar, L tajnik Slavko Kuko-vec, II. tajnik Grmek, blagajnik šol. upr.
Vrtačnik. odborniki inž. Lavrenčič, Lak-ner, Keblič in Aman, predsednik mladinskega odseka kapetan Vrebac. njegov namestnik poročnik Pavičevič, člani nadzornega odbora ravn. Drago Kralj. ravn. Vinko Prelog in dr. Alojzij Voršič. Po občnem zboru je bilo nagradno streljanje. Prvo mesto si je priboril g. Oton Josek z 91 točkami izmed 100 dosegljivih, drugo in tretje mesto si delita gg. Aman in Dečman z 88, četrto, peto in šesto mesto pa si delijo gg. Dvoršak, Keblič in Blumer s 87 ročkami.
—e V celjski bolnici je umrla v Četrtek 35-letna žena upokojenega rudarja Geno-vefa Steinerjeva iz Št. Ilja pri Velenju.
—c Nesreča. V četrtek je padel 40-letni Žagar Ivan Borovnik iz Trnovelj pri Novi cerkvi pri delu na žagi tako nesrečno, da si je dvakrat zlomil desno nogo. Oddali so ga v celjsko bolnico.
—c Zdravniško dežurno službo za člane OTJZD bo imel v nedeljo 7. t. m. zdravnik dr. Drago Hočevar v Kolen čevi ulici.
Jugoslovanski zimskosportni savez
in »Gorenjci«
Pojasnilo vsem onim, Id jim je razvoj zitnsKcga sporta
pri srcu
Ljubljana. 6. aprila Na pcnouie članke, priobčene v dnevnem časopisju o položaju Gorenjske zimsko športne podzveze in njenem razmerju do JZSS, pojasnjuje upravni odbor JZSS onim, ki jim je razvoj zimskega sporta pri srcu, kljub svojemu d<jsodanjcjnu stališču, da ne bo polemiziral v javnosti, sledeče: Razmerje saveza do GZSP in klubov tc pod zveze ni bilo vso sezono v ničemer drugačno kot razmerje saveza do ostalih podzvez in klubov. Zal pa je uprava GZSP smatrala za primerno, da nastopa ves čas savez-j ne uprave v tonu. ki med športniki in tudi sicer ni običajen in sc ga ne more smatrati niti farr niti dostoinim Savezna uprava ni mogla temu drueače odpomoči. nego da je zagrozila, da ne b<. vtč reševala dopisov, pisanih v takem tenu.
Savezna uprava je to zirno hotela izravnati odnese do uprave GZSP ter se je v to svrho izojjibr'a vsega, k:ir bi mocjlo te cJnose kvariti Prosila je že 10 novembra uprava GZSP, da naj kimkrctir^ navede, kaj naj se v tem odnosu izpremeni, v čem se čutijo »Gorenjci« zapostavljeni, da bo vsemu ugodila, le da bo tok — preiela pa je odgovor, da jc uprava GZSP odstopila ta dopis svojemu odboru /a ustanovitev Slovenske smu.'ke zveze, češ da se nje ne tiče. od tam pa ni bilo t*lasu. napadi pa so se nadaljevali.
Savezna uprava jc bi'a na ja-nem, da so nove razmere v državi izzvale potrebo po reorganizaciji dr/avnih sportn h zvez. Hrvatski klubi so ustanovili svojo zvezo v sporazumu s savezno upravo, vendar so odločili, da do reorganizacije saveza posluje podzveza. Tudi v Beogradu 3*3 ustanovili nekateri klubi Srbsko zvezo poslovala pa je v sezoni še beograjska podz .cza. Ker je zadela naš savez doba reorganizacije v času glavne sez(.nc jc smatral savez delo na terenu za nujnejše in je odtožd dokončno reorganizacijo na čas po sezoni. »Gorenjci« pa so pripravili na lastno pest pravila za Slovensko smučko zvezo prikrojili ta pravila po svoje in niso pozvali k sodelovanju in k sestavi pravil niti mariborske niti ljubljanske podzvezc niti saveza. Tudi niso predložili osnutka prav;l niti savezu niti tema podzvezama Na! rt teh pravil ima sledeče točke, ki niso sprejemljive za osta'e klube izven Gorenjske
1. Paragraf 1. določa, da se določa sedež s'ovenske zveze za dobo 3 let.
2. Paragraf 6. določa, da morajo klubi ene podzveze delovat' samo na področju svoje podzveze. kar bi pomenilo, da n. pr. noben klub ne more priredit' na Gorenjskem tekem ki ni član te podzveze, niti ne če si je zgradil tam svoje domove, skakalnice, smučišča in slično, niti ne če na področju druge podzveze ni snega.
3. Paragraf 30. določa da more biti izvedena verifikacija tekmovalcev samo tedaj, če so ti pr"javljeni n    klubu na področju
tanuvanja tekmovalca.
4. Paragraf 36. določa, da preide v primeru prestanka slovenske zveze premoženje v last gorenjske zveze, čc sc ne osnuje nova zveza v petih letih.
Tako kot so bila ta pravila sestavljena brez s.^delov^nju ostalih interesentov, tako tudi ne odgovarjajo njihovim interesom. Se manj jim odgovarja dejfftvo, da nai nsfa-navliajo Slovensko smir'ko zvezo tudi razna crruMva. ki doslej niso bila v JZSS. n so bila pozvana k odc'ovaniu in ki naj služijo samo za notrebno večino na u^a-rrovnem občnem /brni: tedaj mime^to le*MJ-nih predstavnikov 7hnckc?a sporta vse Slovenije, organizaciic. ki j:h d. slej v z:m-sVcm savezu ni bilo.
Savezna uprava stoji na staV-ču. du b d i orcanizaciia b;xl-;c državne zveze n na" 1-nih zvez taka. da bo cdfjovarjafa n-ribjm h dočnosti, da bodi rezultat teme'jit.ga preudarka s klubi, ki jo tvorijo. Zato ne meč od< bravuti en minske rešitve k >t io skušajo Gorenjci naprtiti večmi klubov v Sloveniji. Povsem tuj in druStvenomu življenju v naših orfani/aciiah neobičajen je tak samolastni način pripravljanja ustanovitve zveze, ki naj bi obsegala najmočnejše razvito področje v zimskem sportu v naši državi.
S&vesna uprava obžaluje ponosno ugor»>-vitev GZSP. da je že ponovno skuhala spra viti sede/ savezne unrave i/ Liublfane ter lahko samo t«» ugotovi, da se določa ! •/ Save/a na vsakoletni glavni skupščini in da jc bil doslej na vseli skupščinah no predlogu vseh ostalih klubov rn proti \<>'ii »Gorenjcev« kot sc to scdai vidi, sedež do'očen vendarle v Ljubljano
M°ra pa ugotoviti, da načm dela. k«>t se zrcali i/ raznih dop:sov Te podzveze, okrožnic, iz njenega deV>vania v zadnjih rimskih sezonah in i/ raznm člankov v licti'i. nc odgovarja temu. k:ir pojmujejo rc-ni športniki kot športno delo. Ni stvar savezne uprave, kako si bodo khibi uredili <:>-"'o bodočo organizac'io in kic b< njen srd/, savez le zbira gradivo za nje je pa gotovo, da V:ikorko'i bo to urejeno, bo pomen:1o velik k'^rnk nazaj v sportu če bodo prfv'-i-dovale metode, ki so iih »Gorenjci« ftr ;o le nekateri klubski delavc*. nf tekmovalci") vnesli v našo športno organizacijo i ti dvomimo, da se bodo našli resni sportn'1-- '.i delo v bodoči upravi slovenske ir. državne zveze, če se ne bodo dale garancije, da take -krdljive metode prenehaK>, Osebne 'n druge ambicije naj sc uporabijo za delo na terenu, v upravi pa naj se de'a odkrit" in nepristransko v interesu sporta kot takega, ne pa za prekrite ambic;ie posameznikov. Problem »Gorenjcev« je mogoče rc^t* tako, ako postanejo tisti »Goreniei« pravi športniki, ali pa da aktivni športniki stopijo v vrste športnih delavcev, p.i bo tisti hip »Corenjski problem« rešen.
Več v javnosti o tem ne bomo razpravljali.
Nedefja.  7. aprila.
8: Jutrnji pozdrav. — S.15: Prenos cer-rt-\pne glasbe iz. franč. ceikve. — 8.45: Verski grovor (dr. Gvido Rant). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Ruski seKstet. — 10: Pravi obraz Indije. — 10.20: Koncert vo jaške godbe 40. pp. Trigiavskcg-a. — 12: Slavne pevke pojo (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. 13.02: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 1630:  Kaj   ima  fant  od  vere   (dr. Grego-
rij žerjav). — 17: Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. — 17.30: Kvartet mandolin (A, Samarin). vmes plošče. — 19: Napovedi, poročala. 19.20: Nac. ura: Naše višje šole (dr. Ivan Dja-ja iz Beograda). — 19 40: Objave. — 20: V domačem veselju (koncert radijskesra orkestra). — 2130: Audran: La Mascot-te, opereta (plošče). — 22: Napoeedi, poročila. — 22.15. Samospevi ge. Štefanije Vuk-Fiankovske.
Fonedeljek, 8. aprila 7: Jutrnji pozdiav.- — 7.05: Napovedi, podočila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Za dobro voljo CptoS&e). — 12.30: Poročla, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoh-anski koncert ladijskega oikestra. — 14: Poioč;la.
— 18: Zdravstvena ura: ženska samopomoč (dr. A. Brecelj). — 18.20: Fjodor ša-ljapin (plošče). — 18.40: Naša mesta v predzgoclovini (dr. Rajko Lcžar). — 19: Napovedi, poročila — 19.20: Nac. ura: Zlatibor (inž. Salih Omanović iz Beograda). — 19.40: Objave. — 19.45: Več manire _ brez zamere (Fr. Govekar). — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poivjčila. — 22.15:  Za  ples (plošče).
Torek, 9. aprila. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, pr-rcčila. — 7.15: PLsan venček veselih zvokov (plošče). 11: šolska ura: Kako *e sami ubranimo nalezljivih bolezni (dr. Frenta Mis). — 12: Valčki (plošče). — 12 30:  Poročila, cbjave.  — 13: Napovedi.
_" 13.02:   Opoldanski  koncert radijskega
orkestra — 14: Poročila. — 18: Harmoniko igra Mlan Stante. — 18.40: Duše-slovne prvine gospodarstva (dr. France Veber). — 19: Napovedi, poročila. 19.20: Nac ura: Hrvatska enciklopedija (dr. Mate ujevič iz Beograda). — 19.40: Objave.
— 19 50: Deset minut zabave* — 20: Pio-
gče i_ 20.15: Friedricn Schiller: Viljem Teli, igra v 5. dejanjih. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih igra radijski orktst —r.
Sreda, 10. aprila.
7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Uverture (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Preženmo skrbi (plošče). — 14: Poročila .— 18: Mladinska, ura: Istrska narodna glasba. Vmes predavanje o istrski narodni glasbi (g. prof. Saša šantel). — 18.40: Naša poljedelski delavci (Rudolf Smorsu). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Predavanje inspelkcije narodne obrambe. — 19.40: Objave. — 19.50: Čudo dviganja vode v rastlini (dr. Maks Vraber). — 20: Pevski zbor K rak ovo-Tmovo. — 20.45: Mozart (plošče). — 21.15: Kitarski dueti. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Dvospe-vi: Poldka Zupanova. Vida Kali nova. pri , Jdavirju prof Pavel šivic.
Križanka
Pomen besed
Vodoravno:
1. vrstilni števnik, 4. vrsta pesnitve, 8. rimski pozdrav, 10. žensko ime, 11. egip-čanski bog, 12. predlog. 14. površinska n e-ra, 15. nasilje. 17. finsko mesto, 19. osebni zaimek. 21. istrsko letovišče, 22. del sobe, 23. turški plemič, 25. nealkoholna pijaca, 28. nikalnica. 30. pripadnik slovanskima naroda, 31. vas pri Ljubljani. 32. osel ni zaimek, 34. del obraza, 35. poškodba na telesu, 36. mesto v Dalmaciji.
Navpično:
1. slovenski skladatelj, 2. svetopisemska oseba, 3. kazalni zaimek, 5. veznik, 6. osebni zaimek, 7. jed. 9. bolezen. 12. kemični znak za prvino, 13. predlog, 15. dragi kamen, 16. del Trsta, 18. bolečina, 20. b. /, obleke, 22. moški glas, 24. kemična pi~v. a, 26. kem. znak za prvino. 27. del voza, 29. števnik, 31. japonski otok, 33. veznik, .i. osebni zaimek.
Rešitev kr?.f astKe, objavljene tiaaics teden
Vodoravno:
1. Ramazan. 8. Dover. 10. en. 12. žal pa, 14. dan, 15. režim, it. aš, 19. n
20. batinaš, 22. omarica.  24. gala. 25. (galij), 26. Itaka, 28. Krn. 2f». ki. 30. 31. lak, 33. mrena, 35. prilika.
Navpično:
2. ad, 3. mož. 4. Avar, T.. Zelenica. 6 7. pedagogika. 9. damnfčrr.ka, 11. nar Piva, 16. žena. 18- harakiri. 20. bala, ti.  23. mati,  25. Grk,  27.  Abel. 31. 33. Mr, 24. ak.
3 3. 1 a,
Ga ibo,
rr,
1 ^*
n,
IZ Poli 2351
— Semenski krompir in koruza po Eni-žanl ceni. Občani lahko dobe semenski krompir po znižani ceni 2 din, prav tako se bo delila po znižani ceni koruza: 1.75 din za kilogram in se kmetovaM vabijo, da si krompir in koruzo nabavijo.
— Z več vagoni galice bo razpolagala kmetijska zadruga v Mariboru. Galica bo cenejša kekor pri trgovcih in naj se izvršijo naročiia potom sadjarske zadruge
5t
ev.
79
»SLOVENSKI N ARO D«,«*«**. «• april* 1»40
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave oeseaa dm i.-
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malin oglasov je treba prilozn. znaniko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
Otomane
vrhnje in spodnje modroce, dobre posteljne odeje dobite uajceneje pri
R. SEVER, Ljubljana, Marijin trg
Prepričajte se satnii
raz no
tJeSC'lč« y-> r\ I >. i OtT_
Naimamsi  '.n*»sek      - din.
PRVOVRSTNA VIXA
ter pristno žganje si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah Xam:;no belo liter din 8.— srbski prokupac > » 9.— rizling >     >     9.—
dolenjski cviček > > 10.— jabolčnik >     >     5.—
muškatni silvanec > > 12.— dingač >     >   12.—
žganja: tropinovec liter din 28.—
slivovka >     *   28.—
brinjevec >     »   36.—
rum >     '   36.—
borovničar >     >   36.—
Mrzla jedila! Se priporoča »Buffet« J. Jeraj, nasl Mmka Videnič, Ljubljana, Sv. Petra c. 38. 9. L.
CONTINENTAL 1
aa   ugoane  mesečne obroKe
Ivan Legat
Ljubljana,   Prešernova 44 Maribor, Vetrmjska 30
VSAKOVRSTNO POHIŠTVU
še vedno po starin cenab do navija v moderni in solidni iz Jelavi tvrdka »Opravac. Celov ška 50. Sprejemajo se naročila
O. L.
VAŽNO ZA VSAKEGA !
Sedanji težki časi zahtevajo zdravTe živce, zato pridite k nam in pijte mleko jogurt, smetanco. Na zajtrk, večerjo, mlečno hrano vabi in se priporoča mlekarna -Dramet. 959
IflFORMACJE
Beseda L— din. davek posebej Najmanjši znesek 15.— din
PREKLIC
Podpisani Uhl Rudolf, vpok. pismonoša, Ljubljana, Tržaška c. 50, preklicujem in obžalujem kot neresnične vse očitke in vsa obrekovanja gospoda Ma-kovca Franceta, strojnega del. Ljubljana Vič — Glince, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona zoper mene. Ljubljana, 5. aprila -910. Uhl Rudolf. 1036
službe
Seseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8.— din
FRIZERSKI POMOČNIK
nameščen v Zagrebu, dober delavec, išče nameščenje v Sloveniji — Ponudbe na Suleman Krivdič, Zagreb, Ilica 198.
1010
KIHARICA
dobra gospodinja, vajena vsega dela, išče službo pri samostojnem gospodu, vdovcu ali ločencu. — PonudLe na upravo lista pod »Varčna«. 1031
LEPA SUHA DRVA
vam poceni dostavi v drvarnico prodaja kuriva Vertačnlk — Jenkova 7. 1018
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med in medico dobite   nalceneje v
MEDAKNI
Ljubljana, Židovska ul 6.   18/L
POSEST
Maj manjši znesek a.- Din. seseda 50 pa/   daven ooseDej
HIŠA Z VRTOM
v Zg. Šiški, Matjanova pot 7, se odda 1. maja v naj^m. Pripravna za upokojenca 1026
MALO HIŠICO Z VRTOM
v bližini mesta kjerkoli v Sloveniji vzamem v najem bodisi takoj ali pozneje. — Anžlovar Štefan, invalid in sodni jetničar
— Višnja gora. 1020
»Tim
Beseda 50 par   davek posebej Najmanjši znesek a.- din
OLGA C.
Pismo prepozno prejel. Dvignite pismo v upravi »Slov. Naroda«. 1021
STROJNEGA KURJAČA
na parni žagi sprejmem takoj. Šuštar, Ljubljana, Dolenjska c.
1037
prodam
leseda 50 par   aavek posebe
NaimantS' ni mS— din
CIPRESE
za parke, vrtne ograje, pokopališča itd. v vseh višinah do dva metra ima po ugodnih cenah naprodaj v lastni gozdni drevesnici — Franc Dolenc, Preddvor nad Kranjem, dravska banovina. 1029
SAMOSTOJNA GOSPA
srednje starosti išče starejšega situiranega gospoda za popoldanske ure. Ponudbe poslati na upravo »Naroda« pod »Prijateljstvo, Ljubljana«. 1019
IZOBRAŽENA GOSPA
47 let, čedne pojave, polne življenjske sile in dama po srcu, s stanovanjsko opremo in dohodki, želi poročiti dobrega, nežnočutnega samskega (vdovca) uradnika ali trgovca okoli 54 let, ki bi ljubil dobro ženo. Resne ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »Sreča v dvoje«.
1032
STAnOVAMA
Oeseoa 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8.— din
ISCEMO STANOVANJA
Hišni posestniki, prijavite prosta stanovanja v brezplačno posredovanje. Rabimo za prihodnji mesec čez 96 1—5 sobnih stanovanj. »REALITETA«, Prešernova ul. 54/1., tel. 44-20. Prijavite takoj! 1009
DVOSOBNO STANOVANJE
oddam za din 250.—. Ivan Pro-senc, Cesta v Zeleni log 5.
1034
ENOSOBNO STANOVANJE
takoj oddam. Glince, C. VTJ/2.
1038
Vošnjakova ul. 10
DIJAKINJE IN GOSPODINJSKE POMOČNICE
Trajno k od ran je v modernih frizurah za din 40.— Vam naredi samo frizerski salon Mirko Zaletel, Tržaška c. 4. 1023
25 NIZKIH VRTNIC
očarljivo številnih barv din 60 franko. Deset plezalk novejših krasnih barv din 60; pet plezalk din 35 franko. — Sadjarstvo Dolinšek, Kamnica, p. Maribor.
1011
LA  VSAKU 1'iili.iKU
najboljša in aajcenejsa ooiačiir si oaDavite pri
P R K S K E R
Sv. Petra cesta 14.
50 PAR EN TL AN JE
ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov. gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din »Julijam*«, Gosposvetska c. 12 Frančiškanska ul 3     4. L.
I
!
HIPNOTIZEM
ni več nobena skrivnost Skrivnost je ie, kako bomo JosegU srečo na podlagi spoznanja svoje življenjske poti To pot vam more pokazati samo knjiga F. T. Karmaha »Naš život i okultne tajne«.
POMAGAL VAM BO
Znani pisec in raziskovalec okultnih ved F T Karmah vam brezplačno   napove   vašo bodočnost
Razen važnih dogodkov iz preteklosti vam pove tudi vse vase odnose do ljudi, zakona, loterije, trgovine in vseh važnejših dogodkov sedanjosti. Njegov nasvet vam bo prinesel zaželene uspehe v življenju. Zahvalne izjave, ki jih vsak dan prejema s celega sveta, dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih napovedi Postavite mu nekaj važnejših vprašanj, ki vaš zanimajo in sporočite mu točne podatke o svojem rojstvu. Vse spovedi  o vašem  življenju,  ki so zgoraj omenjene »ste dobili popolnoma brezplačno, če boste pri piscu kupili njegovo najnove]šo   knjigo   »Naš  život i okultne tajne« Knjiga stane same 10 din. denar pa se pošilja na ček. račun št. 17.455 na točni in stalni aslov F  T. Karmah. 2aie& V  roku  48  ur  boste dobili v iprtem   diskretnem ovoju Vašo irezplačne življenjsko analizo in Knjigo »Naš život i okultne tajne«.
OTC IANE
v različnih vzorcih, modroce. peresnice, kauče, mreže ter vsa tapetniška dela izvršujemo po najnižjih cenah. F. Sajovic — Ljubljana. Stari trg 6. 1033
SPLOŠNO KROJAŠTVO
specialist za otroške obleke, se priporoča. — Kavškova 13, Sp. Šiška. 968
kupim
Beseda ob par   javek posebej Naiman\<5- nuntp* din
BUKOVI IN JAVOROVI FURMRSKI HLODI
jelkov celu'ozni les in cele stoječe gozdove kupim za gotovino Sprejmem nakupovalce in prevzemovaloe. — Ponudbe na Interreklam, Zagreb, Masarv-kova 28, pod   P-6224«. 1030
01l a
G9M... ?
PREIZKUŠENA EN ZAHTEVANA od 1895 I
t (boljši vod* 'U p«i radijskem sveto je
NAŠ VALU
sporedi evropaktn posta i na vseh valovih
stroko^    članki    roman    novela, novic* s radijskega in televizijskega sveta, tilmsk pregled, nagradni natečaj, smešniee
-mija vsak petek in Je tudi lepo ilustrira o.' i'RA\ A    Ljubljana    Knafljeva   ulica 6.
Tone in Andrej sta bila prepričana, da sta
njuni srajci beli
Ne ve se, kaj občudujete bolj — privlačnost dame ali snežno belo obleko! Zares, to lepo zunanjost divno izpopolnjuje edinstvena belina obleke.
Samo z Radionom se doseže taka belina! S kuhanjem v raztopini Radiona se razvija kisik, ki struji skozi perilo, odpravlja popolnoma vso nesnago in daje perilu popolno belino — Radion belino.
Schichtov
M
Ni čistejše beline od Radion beline
Schichl0*
RADION
pere sam!
Naznanile?
Slavnemu občinstvu javljam, da sem prevzela staro znano gostilno pri »Brgantu« v Trnovem. Postregla bom cenjenim gostom z gor-lrimi in mrzlimi jedili, dobrim cvičkom, žlahtno črnino in izbranim belim vinom. — Priporočam se.
Ivanka Slovia
Žimo za modroce
od navadne do najfinejše
imamo vedno na zalogi po najnižjih cenah !
FRANC JAGER — tapetništvo
Ljubljana, Sv. Petra c. 17 — Telefon 20-42
iaarjaLXXjnnLJLJuuuLiULJu i ■ a ■ n
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE!
Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli, pnevmatike. — Ceniki franko!
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlcvška 4
_MARIBOR — ALEKSANDROVA C. M. 26 _
1 u it n innnrv mmiiiHininimin rnnnmi y ■ ■ ■ ■ ■
napoona
TIskarn 4
I LJUBLJANA
I"'
BWR&UJk   V8B VRSTE T98KtWiM
9016916895169310^26794489019916^52^8169358^4579^8^4895^72559914387
2
9+$^^
^^+$/+%$++E/$%X%X$%$%+$%+//%$$++$9
491349194919191958061047591647591
Stran 8
»SLOVENSKI   NA ROD«, 3<*><*a, 6. aprila lMd
Stev. 70
Niccolo Paganini ~ vražji goslač
Letos v maju proslavi Italija 1O0 le tatico smrti najslavnejšega violinskega virtuoza vseh časov
Pred dobrima dvema letoma je praznovala Italija 200 letnico smrti Antonia Stra-divarija, letos bo pa praznovala lOOletnico smrti Paganini j a. Tako si stojita časovno blizu dva genija, ki sta oba dosgela dotlej še nedosežene cilje. V prostoru gmotno tako omejenem po koščku lesa in štirih strunah je odkrival prvi skrivnosti najpopolnejših zvokov gosli, drugi je pa porabil te možnosti na tako čaroben način, da se je zdelo, kakor da zna delati čudeže. Ni važno, da delo enega ni bilo združeno z delom drugega, da je Paganini držal v rokah glasbilo drugega mojstra. On in Stra-divari pomenita dve nerazdružno zvezani imeni popolnosti in slave. Dočim je prešel demonski umetnik po dolgem in plodnem življenju zasluženo v zgodovino, se je usoda s slavnim violinistom poigrala čudovito pustolovsko. Ni čakala na njegovo smrt. ki je itak prišla prerano, temveč je poleži!?, na njegovo belo čelo venec legende, kc je bil še živ. Ta legenda ni bila jasna ka«or flavtni toni velikega čarovnika gosli, ni bila igrava kakor njegovi Capricci. ni bila žareča kakor nekatera njegova Addagia. temveč je izžarevala mračen,  peklenski sijaj.
Pogodba s hudičem
Na pivem koncertu, ki ga je priredil Paganini na Dunaju 29. marca 1828, je dejal dobro poučen poslušalec svojemu sosedu: »Zadostuje ozreti se nanj, pa boste razumeli, da to ni človek iz mesa in kosti kakor drugi, temveč sin teme. K sreči imam s seboj dva rožnavenca. In naslednjega dne je kritik povsem resno zapisal v svojem slavospevu: In vendar, če naj povem resnico, moram pripomniti, da sem jasno videl stati kraj Paganinija mračno satanovo postavo, ko je igral Streghe. Krožile so vesti, da Paganinija ni rodila žena, temveč peklensko bitje. Prišlo je tako daleč, da je moral Paganini v dunajskih listih objaviti faksimile pisma, ki mu ga je pisala njegova mati Tereza iz Genove z datumom 21. junija 1828.
V juniju 1830 je bil Paganini v Hamburgu. Virtuozov obisk je inspiriral Hei-nea, da je napisal o njem več strani obse-gajočo razpravo, v kateri čitamo: »Po mojem mnenju se ni še nikomur posrečilo bolje spraviti na papir ali platno resnično Paganinijevo fiziognomijo kakor gluhemu ekscentričnemu slikarju Lyseru. Nekaj potez z ogljem mu je zadostovalo, da je zadel violinistovo glavo tako točno, da navdaja podobnost z originalom človeka s strahom, obenem pa vzbuja v njem smeh. Te neverjetne poteze, ki bi človek o njih mislil, da spadajo bolj v kraljestvo senc nego v jasno solnčno luč. so morale biti začrtane samo z naglimi dotiki peklenskega črnila. Tistega dne. ko je bil napovedan prvi Paganinijev koncert, smo sedeli v Hamburgu v paviljonu Alster. Verjemite mi — mi je dejal gluhi prijatelj slikar. — sam hudič je vodil mojo roko. Da. — je nadaljeval — to je res. kar pripovedujejo ljudje o njem: orodal je hudiču dušo in telo. da bi nakupičil milijone, zlasti pa. da bi se rešil s proklete salere. kjer je dolga leta trpel. Ali že veste, kako stoje stvari? Ko je bil dirigent orkestra v Lucce. se je zaljubil v princeso, navdušeno za gledališče, postal je ljubosumen na drugesa moža in po takratnem običaiu je zabodel nezvesto ljubico z bodalom. Za ta zločin je prišel na genovsko galero. Tam je Paganini sklenil pogodbo s satanom, ki ga je za ceno njegove duše osvobodil težke kazni, napravil iz njega največjega violinista in mu dovolil nocoj pobrati po dva tolarja od osebe. Toda glejte, tu prihaja on sam v spremstvu svojega skrivnostnega famula.«
Mojstrova zunanjost je mnogo pripomogla k tem neverjetnim govoricam. Paganini je bil zelo suh, dolgi črni lasje so mu padali v neredu na ramena in obkrožali njegovo mrtvaško bledo obličje. V upadlih licih je prihajal še bolj do veljave njegov veliki orlovski nos. Usta so bila vajena ledenega, naravnost sardoničnega nasmeha. Globoke, živahne oči so imele hladen, prodoren in pogosto baluciniran pogled. Oblačil se je zelo malomarno. Kadar se je vdajal svoji strastni igri, je mahedral na njegovem koščenem telesu frak zelo starega kroja, kakor cunje na strašilu.
Kako čarobna je morala biti moč tega umetnika, kako nepojmljiva se je morala zdeti njegova čudodelna virtuoznost, da se je množica namesto ocenitve izrednega talenta v svoji prostodušnosti hlastno vrgla na verze, krožeče o njegovi pogodbi s hudičem!
Sam svoj podjetnik
Paganini je imel poleg ogromne umetniške nadarjenosti tudi dovolj reklamnega instinkta in v svojo korist je znal izrabiti celo govorice o peklenskem izvoru, ki so se širile pred njim na njegovih koncertnih turnejah. Večkrat se je tudi zgodilo, da so govorice o vražjem goslaču sčasoma narasle in malone zadušile zvok njegovega triumfalnega glasbila. Tako je leta 1834 v Bruslju katoliški tisk svaril občinstvo pred pogubljenja vrednim mojstrom čarovništva«, kar je povzročilo prvič popoln finančni in nazadnje tudi umetniški neuspeh velikega virtuoza.
V Nemčiji je razvil Paganini zelo živahno umetniško delavnost. Prispel je tja v januarju 1827, ko mu je bilo 45 let. Bil je na višku svoje čarobne tehnike, obvladal je absolutno sebe in množico. Prepotoval je bil svet križem kražem. Ni bilo mesta, kjer bi ne bil igral in kjer bi ne bil žel triumfa. Po Dunaju, ki je poslušal dobrih 20 njegovih koncertov. je žel v Berlinu simpatijo občinstva in dvora, sam Friedrich Viljem mu je izkazoval naklonjenost. Braunsehvveigški kralj mu je podelil dedni plemiški naslov. Od tistega trenutka si je dal sin skromnega genovskega trgovca tipkati vizitke vijoličaste barve z zlato obrezo: »Baron Niccolo Paganini«.
Pri tem je zanimivo, da je vprav v Nemčiji, kjer ie cvela bibliografska literatura o umetnikih. Niccolo Paganini inspiriral samo nekaj zanimivih v revijah objavljenih člankov in nekaj skromnih knjižic. To vrzel v nemški literaturi je zapolnil šele nedavno znani pisatelj dr. Kapp v predelani izdaji svojega »Paganinija«, kjer podaja popolno sliko človeka, virtuoza, skladatelja in obenem spretnega impressaria, kar vse je bil Paganini v eni osebi.
Skop in kraljevsko radodaren
Gotovo je, da je imel denar na Pagani-nija naravnost fascinirajoč vpliv. Zavedajoč se svoje čarobne moči in vpliva na množico je bil vajen povsod, kamor je prišel, podvojiti ali celo potrojiti vstopnino. Dr Kapp priobčuje v svoji študiji tudi nekaj številk, po katerih lahko približno sklepamo, koliko je Paganini s svojimi koncerti zaslužil. Za 15 koncertov, ki jih je priredil od 3. julija do 20. averusta 1831 v Londonu, je dobil na honorariu 10.208 funtov šter-linsrov ali okrog- 60.000 funtov za en koncert. Bogate ladies. ki so se iz nečimerno-sti in dolgočasja izdajale za ljubiteljico gosli, samo da bi od blizu videle strašnega sina pekla, so prosile mojstra, naj bi jih nekaj ur poučeval. Paganini je privolil, toda za vsako lekcijo si je dal plačati 50 funtov7 šterlingov.
Ena epizoda mu pa menda daje zadoščenje. Bilo je 16. decembra 1836 v Parizu. Berlioz. razočaran po neuspehu svojega Benvenuto Cellinia in brez denarja, skoraj na robu obupa, je dirigiral koncert, prirejen po njegovih prijateljih. Slavni skladatelj si je bil izbral za ta koncert svojo čudovito ^Fantastično simfonijo«. Očaran po lepoti svoje skladbe je pozabil na vso bedo in v izboren orkester je vlil ves ogenj svojega temperamenta in genija Paganini je sedel zadaj v dvorani in bil je tako ganjen, da je plakal. Ko je bil koncert končan in je občinstvo še stalo v dvorani, se je približal Berliozu in padel pred njim na kolena. Bil je nepozaben trenutek. Drugo jutro je dobil Berlioz od Paganinija pismo, v katerem ga je prosil, naj sprejme od njega v znak občudovanja 20.000 frankov.
Berlioz ni verjel svojim očem. S peresom, ki se mu je treslo v roki, je napisal slavnemu virtuozu nekaj toplih vrstic v zahvalo. Vest o tej' prigodi se je razširila po Parizu in mnogi so si že očitali, da so delali s  svojimi  dovtipi   in karikaturami
Paganiniju krivico. Toda Rotschildova banka je dobila od Paganinija naslednjo pismo: »Prosim, izplačajte vročitelju tega pisma H. Berliozu 20.000 frankov, ki sem jih včeraj deponiral pri vas.« Maestro ni naročil, naj izplačajo ta znesek iz njegovega lastnega računa v banki. Vse kaže, da ie Ber-liozov založnik JSertin sam prispeval velik znesek in prosil Paganinija, naj postavi v službo mecenske geste popularno osebnost, da bi se še povečala slava mladega Berlio-za v pariški javnosti. Tako vsaj sta razlagala to zgodbo Liszt in Rossini. Toda na Dunaju, kakor tudi v Berlinu in Londonu, je priredil Paganini več koncertov v korist revžev. Koncert v Turinu leta 1837 je vrgel 10.000 frankov, ki jih je dal Paganini mestnim revežem.
Dr. Kapp potrjuje, kar so izjavili že drugi avtorji, da namreč nihče izmed neštetih Paganinijevih občudovalcev ali lastnikov hotelov, kjer je slavni virtuoz stanoval, ni nikoli slišal, da bi bil Paganini pred koncertom igral na svoje čudežne gosli. Ob dnevih, ko bi moral nastopiti na koncertu, je bil izredno razburjen, toda gosli se ni nikoli dotaknil in raje je spal do trenutka, ko je moral v koncertno dvorano Odkril je bil menda način, kako zagotoviti enkrat za vselej v prstih in možganih vse nepopisno težke skale tako. kakor si zapomnimo ime. datum ali stih. ne da bi ga morali vsak dan znova ponavljati. AH pa je bil dosegel to edinstveno sigurnost z žilavim študijem in železno voljo. Ce je bila v umetnosti čarodejnega violinista kakšna tajna, je bila tista, ki se je imenovala genij Niccolo Paganini.
Paganini je bil rojen 27. oktobra 1782 v Genovi, umrl je pa 27. maja 1840 v Niči. Letos v maju bo torej Italija proslavila 100 letnico njegove smrti. V ta namen je dal Mussolini mestu Genovi na razpolago 50.000 Ur.
Idealen zakonski par
Amerike
Posebna komisija je prepotovala vso Ameriko, preden
ga je našla
če prirede v Ameriki tekmo najslajšega otroškega smehljaja, najpopolnejše ženske noge, najboljše strojepiske, najprijaznejšega vodnika v avtobusih ali najpriljublje-nejšega policista, zakaj bi ne mogli s pomočjo tekmovanja najti tudi idealnega zakonskega para. Za ameriško javnost je to vprašanje tem zanimivejše, ker je v Ameriki največ ločitev zakona. In tako so nedavno res priredili v nekem ameriškem mestu tekmo, ki naj bi pokazala, kakšne lastnosti mora imeti idealen zakonski par. Postavljeni so bili štirje pogoji:
ženin mora biti star 25 let, nevesta pa 21, ko se poročita. Mož mora imeti dva ali tri otroke, izmed katerih mora biti ena deklica- Mož mora imeti najmanj 1500 dolarjev letnih dohodkov, žena ne sme imeti svojega poklica in tudi v posle svojega moža se ne sme vmešavati. Njena dolžnost je skrbeti za dobro kuhinjo. Stanovanje mora biti opremljeno okusno in prijazno. Mož in žena morata vedno skrbeti za svojo zunanjost.
Za idealnega moža je določila tekma tele lastnosti: poštenost, zakonsko zvesto-
bo in blag značaj, za idealno ženo pa prisrčnost, čustvenost, gospodinjske vrline in neomajno zvestobo.
Posebna komisija, ki je v lovu za idealnim zakonskim parom prepotovala vso Ameriko, je končno našla moža in ženo, ki ustrezata vsem tem pogojem. To sta zakonca Mc Donellova in Gainsville na Floridi in njima je bil prisojen naslov idealnih zakoncev. Hubert in Mariorie Mac-donellova sta poročena že 10 let. Mož je star 35, žena pa 31 let. Mož ima 2.000 dolarjev letnih dohodkov. Zakonca imata udobno štirisobno stanovanje, vrtiček in avto. V 10 letih sta se samo enkrat sprla in sicer ob rojstvu prvega sina, ko se nista mogla sporazumeti glede imena. Mož zahaja enkrat na teden v klub, žena pa tudi enkrat na teden k svojim prijateljicam. Mož pokadi dnevno 10 cigaret in dve cigari, vsak večer pa popije čašico žganja. Vsak teden enkrat gresta zakonca v kino, enkrat na mesec v gledališče in štirikrat na leto v umetnostno galerijo, kjer občudu-j jeta slike. Tak je torej idealni zakonski I par Amerike.
Najtežji ljudje
Za najtežjega človeka na svetu je veljal Anglež Daniel Lambert. o katerem so leta 1909 ugotovili, da tehta 329 kg. Njegov telovnik je še zdaj ohranjen v nekem angleškem muzeju kot edinstvena privlačnost, širok je 180 cm, kar je skoraj trikratna širina navadnega telovnika. Lambert pa ni dočakal visoke starosti. Umrl je, ko mu je bilo šele 40 let.
Med Američani je bil pa najtežji E. F. Tittman iz Filadelfije, ki je umrl tam 1. 1929 star šele 39 let. še tik pred smrtjo je tehtal 290 kg, ko je bil še čil in krepak je pa tehtal 315 kg. Abnormalno debele žene dočakajo baje večjo starost kakor moški. V državi Illinois je živela najtežja žena Maud \Veisova, ki je tehtala 255 kg. umrla je pa stara 48 let. V Cincinatti so pa imeli najtežjo rodbino, obstoječo iz treh članov. Tehtala je namreč 793 kg. Najtežji je bil sin in sicer je tehtal 286 kg. mati je tehtala 280 kg, oče pa 276 kg. Pri nas seveda tako težkih ljudi nimamo, imamo pa tudi nekaj družin, s katerimi bi se lahko postavili pred svetom, če bi vrednotili ljudi po teži.
Kdaj je dobila Evropa pomaranče
Pomaranča je prišla v Evropo iz Kitajske. Vprašanje je samo kdaj in kako. iz antične mitologije znana sloveča jabolka »hesperidekc niso imela s pomarančami nh skupnega. To so bila granatna jabolka Splošno mislijo, da so pripeljali pomarančo v Evropo portugalski pomorščaki v 15. stoletju. V Lisaboni na vrtu plemiča S. Lo-renza je zrasla prva pomaranča v Evropi. S tega vrta so se baje razširile pomaranče na vse druge evropske kraje, kjer je podnebje dovolj milo, da lahko rasto in dozore
Ta razlaga o portugalskem posredovanju pri dovozu prvega pomarančnika pa nima v sebi nič verjetnega in potrjevala jo je tradicija, ki je nazivala pomaranče portugalsko sadje. V nekaterih italijanskih narečjih se še zdaj pojavlja ta naziv. Od tod pa izvira samo zaključek, da so si pridobili Portugalci zasluge za razširjenje tega sad-
ja. Toda ob pomanjkanju drugih poročil, pač ni bilo težko verjeti, da so oni res pripeljali v Evropo prvo pomarančo. Imamo pa že dokaze iz leta 1333. da so gojili po-marančnike v Dauphine. Potemtakem je moral to sadje pripeljati v Evropo nekdo še preden so se napotili portugalski pomorščaki čez morje. Izražena je bila domneva, da utegne biti razširjenje pomaranč v Evropi v zvezi s potovanjem Marka Pola v 13. stoletju. Tudi to ni izključeno.
Aparat za mešanje kart
že pred šestimi leti se je pojavil na trgu nov aparat, ki sicer ni napolnil nobene izmed slovečih čustvenih vrzeli«, vendar je pa sam po sebi zanimiv. Bil je aparat za mešanje kart. Njegov izumitelj je hotel prihraniti kvartopircem nekaj dela. obenem pa omogočiti temeljito mešanje kart, a morda tudi preprečiti sleparije, ki so med kvartopirci kaj pogoste. Aparat pa ni šel nič kaj dobro v denar, ker je bil predrag, saj je stal v našem denarju okrog 2.500 din.
Zdaj pa poročajo iz Hamburga, da so izumili tam nov aparat za mešanje kart. ki ni tako kompliciran pa tudi tako drag ne. Baje stane samo nekaj mark. Aparat je bil že prijavljen patentnemu uradu in z njim se zelo lahko manipulira. Zato upa izumitelj, da ga bodo kvartopirci navdušeno pozdravili. Temeljito mešanje kart z novim aparatom traja samo nekaj sekund Karte ne bodo več padale na tla. p« tudi kibiciranje bo v marsičem omejenn sleparije pa sploh izključene.
Nova Bvrdova živila
Admiral Richard E Byrd ima na ekspe ciciji na južni tečaj s seboj nekatera koncentrirana živila, ki so mu jih pripravil: strokovnjaki iz ameriškega poljedelskega ministrstva, da bi imel večjo izbiro. Nekatera izmed teh živil so normalnemu trgu 5e neznana. Toda čez eno leto ali dve se bodo najbrž že prodajala. Večina teh jestvin je bila pripravljena v laboratorijih
in pomeni prizadevanje strokovnjakov, da se porabijo za človeško hrano tudi odpadki po mlekarnah. Seznam obsega tudi novo vrsto suhe fižolove juhe z moko iz sirotke, dalje novo vrsto žganega sladkorja tudi s sirotko in novo vrsto blincev. narejenih iz krompirja, smetane in soli. Smetana in sirotka sta stranska produkta mlečne industrije, ki se v ogromnih količinah rabita največ za prašičjo krmo. Njuna uporaba kot novih živil utegne biti velikega  pomena   za   mlečno industrij0-
Suha juha je pripravljena tako. da dobimo iz enega dela suhega praška in štirih delov vode izdatno hrano. V nji je 65 odstotkov fižola, 25° ■ sirotke m 10° , maščobe. Blinci iz smetane in krompirja so podobni pečenemu krompirju, so pa brez maščobe, pripravljajo se tako. da sušimo ali pečemo testo iz kuhanega krompirja, smetane in soli. Dve vrsti kondenziranega sladkorja obsegata 25n o sirotke. Kandiran sladkor iz sirotke je enak navainim vrstam, ker sirotka nadomestuje trsni sladkor in žitni sirup. Pač je pa ta sladkor nekoliko manj sladek.
B.
oče poletnega časa
Misel uvesti letni čas s tem, da se pomakne urni kazalec naprej je starejša nego bi človek mislil. Večina izmed nas se sicer spominja tega ukrepa še iz svetovne vojne in ta ali oni bo morda vedel, da so se ukvarjali z mislijo poletnega časa že pred svetovno vojno V Nemčiji in Angliji. Misel sama se je pa porodila mnogo prej in sega tja do slavnega ameriškega učenjaka Benjamina Franklina.
Benjamin Franklin je bil več let ameriški poslanik na francoskem dvoru. To je bilo skoraj 15 let pred veliko francosko revolucijo. Franklin je izračunal, da bi samo v Parizu prihranili kakih 100.000.000 frankov na razsvetljavi, če bi uvedli letni čas. Toda prav tako kakor z izumom strelovoda, ki ga je izdelal neodvisno od poskusov Čeha Prokupa Diviša je Franklin tudi s to idejo daleč prehitel svoj čas. Ljudje so se mu smejali, češ da je to njegova fiksna ideja. Edini, ki je razumel genijalnost te enostavne rešitve je bil Jean Jacques Rousseau. Prve praktične poskuse s poletnim časom so pa delali šele 1 1892 v južni Afriki.
Iz škofje Loke
— Kam pa v soboto In nedeljo T v Sokolski dom, kjer bodo uprizorili zopet dve gledališki predstavi. V soboto nas poseti-jo ljubljanski gostje >Gledali> t mladih c, ki uprizore v režiji režiserja Narodnega gledališča v Ljubljani, g. Milana Skrbin-ška, Reinaldovo komedijo >Mala ženka brez logike«, v nedeljo s pr četkom ob 16. pa bo ponovitev narodne igre Divji lovec«, ki jo bodo zaigrali marljivi člani in članice škofjeloške sokolske družine. Igra je doživela pri premieri velik uspeh in mnogi niso dobili prostotu
— Jadranska straža v škofji Loki ima sicer 60 članov, ki pa so za smotre JS tako vneti, da je bila letna skupščina sramotno obiskana. Nit: odbor ni bil navzoč ves. Sprožen je bU zato predlog, naj bi se ustanovilo pri nas samo poverjeništvo. Ni pa tudi izključeno, da pride do ponovnega sklicanja občnega zbora, ki utegne biti vendarle  bolje obiskan,  kakor prvi.
_ Rd'-ći križ je polagal te dni obračun
svojega lanskoletnega dela. Skupščino v mestni posvetovalnici je vodil g. Avgust Blaznik, ki je imel na navzoče daljši lep nagovor. V njem je zlasti podčrtal oporo, ki je je bil deležen loški okraj v RK za časa velikih poplav. Pokroviteljici RK Nj. Vis. kneginji Olgi je bila poslana brzojavka. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da je sreski odbor RK pridno delal. Prirejen je bil teden RK, bilo je več nabiralnih akcij, podpirale so se humane ustanove, v organizaciji pa je bolničarski tečaj. Novi odbor vodi zopet dosedanji predsednik, mesto podpredsednika pa je prešlo na majorja g. Matovića Vučića. Letna skupščina je bila dobro obiskana.
_ Draginja  narašča.    Nameščenski in
delavski krogi, ki so skoraj izključno navezani na plače in tedenske prejemke, se s skrbjo vprašujejo, kaj še pride, ako naraščajoči draginji ne bo konca. Vprav te dni so se dvignile cene mesu. krompir prodajajo po dva din kilogram in to pri va-gonskih pošiljkah. Denar izgublja na svoj: kupni moči in prav to navdaja malega človeka s skrbmi dvakrat bolj, ker nima možnosti, da bi svoje dohodke povišal v skladu s potrebami za vsakdanje življenje. Marsikje je tako, da je za prehrano še nekako za vse ostalo pa nič. O kulturnih potrebah pa niti ni, da bi govorilL
ŠOLSKA NALOGA
_ Učitelj da učencem šolsko nalogo pod
naslovom: Naš pes.
Mihec konča nalogo prvi.
Njegova naloga »Naš pes« se konča »Nimamo nobenega psa«.
JDaniel Lesueur
Krinka i
59
ljubezni
— O. nikakor ne. — —je ugovarjal Escaldas živahno. — Takoj vam povem, kaj mi je pripovedovala Vamahira. Ne trdim pa, da je njeno pripovedovanje točno. Ona je govorila samo o drugih znanih slikah, ki so bile oni morda samo nekoliko podobne. Ta znamenja je videla samo kratek trenutek, poln groze za njo, in Vamahire si jih je priklicala zopet v spomin šele čez petnajst let. Pomislite samo na vse to.
Bolivijec je obmolknil.
Z Gilbertom sta se od začetka pogovora neprestano izprehajala. Prispela sta na konec Valcorovega veleposestva na peščeno pot nad gozdom in livado, kjer so se pasle krave.
Escaldas je jel risati s koncem svoje palice na belem pesku pred nogami čudno risbo.
— Obnoviti hočem te slike,  —je dejal. Potlej je pa pripomnil:
_Ali ste se prej sami spomnili na lastovko?
— Lastovka ni ptica ameriških gozdov in vendar, ko sem jo narisal, je Vamahire takoj spoznala sliko. Kar rišem tu, na to sem prišel pred njo po njenem opisu in ona je od presenečenja vzkliknila.
Gilbert se je sklonil.
— Človek bi dejal, da je to velika črta B<. — je pripomnil in pokazal na dve polovici lune, stoječi na puščici.
Bolivijec se je zdrznil in izbuljil oči.
— Črka! — je vzkliknil. — Črka abecede! ... In jaz nikoli nisem pomislil na to . . . Kaj pa to drugo! Morda pomeni zavozljana in zvita vrv tudi začetnico.
— Vsekakor zelo jasno začetnico, — je dejal Gilbert po skrbni proučitvi.
— Čeprav bi bili ti hieroglifi še tako nejasna* bi rad vedel, kakšen obraz bi napravil markiz de Valcor, če bi mu nenadoma predložil papir s temi slikami.
— Preizkušnja bi bila zelo zanimiva. Zakaj ne poskusite tega takoj? — je vprašal princ.
— O, ne tako hitro! — je vzkliknil Bolivijec prestrašeno. — Spominjam se še predobro usode moje uboge Vamahire. Jaz bi tej usodi ne ušel. -Nebeško oko«, tisti samozvanec, je gotovo prinesel s seboj strupe, ki ne izhlape in ki zadostuje za smrt najmanjša ranica, zadana z iglo, pomočeno v tak strup.
— Preidiva zdaj k drugim vašim dokazom, — je dejal Gairlance in izbrisal s svojim podplatom kom-promitirajoče slike.
— Drugi dokazi so manj romantični, nikakor pa ne manj zanimivi, — je dejal Bolivijec ta čas ko sta
nadaljevala pot. — Imam pismo, ki ga je pisal marki? Renaud de Valcor pred triindvajsetimi leti.
— Originalno?
— Oii^in^lno. avtentično... Pismo, v katerem s<? govori o tem našem možu.
— Je-li mogoče?
— To pismo mi je zaupal bankir Rosalez v La Fazu, ko sem začel pred dvema letoma po Indija nkinih odkritjih na ameriškem jugu svojo tajno preiskavo.
— Ko sem poslušal Vamahirino pripovedovanje mračnih spominov, starih dvomov in že razpršenih sumničenj, so zopet dobili v mojih mislih določnejšo obliko. Nova luč se je razlila po vsem tem. Odkrila se mi je strašna resnica. Takoj sem začel na vseh straneh podrobno preiskavo pri divjih gozdnih plemenih in v mestih med ljudmi, ki so imeli stike z ustanoviteljem Valcorie.
Ne delim z vami vseh teh rezultatov preiskave. Zabeleženi so v posebnih aktih, ki bi jih ne izročil rad niti vam in posebno ne vam princu de Villingenu. Med temi rezultati so nekateri, ki bi nad njihovo brezpomembnostjo skomignili z rameni. In vendar ne smatram nobenega izmed njih za nepotrebnega. Mar je mogoče vedeti, iz katere zveze lahko končno posije žarek? Toda glavni dokaz je pismo, ki ga je pisal 1. 1880 markiz de Valcor bankirju Perezu Ro-salezu v La Pazu.
— Kako se pa glasi to pismo?
V njem se govori o denarnih zadevah, kajti Rosa-
lesov dom je bil v stiku s francoskimi kreditnimi zavodi, kjer je imel markiz naložen svoj denar.
Na koncu pisma je bilo pripisano: V polni meri lahko zaupate človeku, ki vam ga pošiljam. To je moj drugi jaz. Sicer bi bili pa v nevarnosti lastne zmote, če bi ga videli. Podoben mi je kakor brat bratu.«
— Ah! — je vzkliknil Gilbert, -- to je res zelo dragocen dokaz. Ali imate original?
— Nisem tako neumen: original je ostal v Rosa-lezovem bančnem domu, ki edino lahko jamči za njegovo avtentičnost. Imam njegovo fotografijo.
— Ali se še spominjajo šefi in uslužbenci Rosa-lezovega doma dvojnika markiza de Valcora?
— Neki stari knjigovodja se spominja, da ga je njegova podobnost presenetila.
— A ime tistega moža?
— Ime knjigovodje?
— Ne, dvojnikovo ime. Ali ni podpisal ničesar, nobenega potrdila, nobene listine?
— Vsaj ničesar, kar bi se dalo najti.
— Brat! — je dejal Gairlance nepričakovano ponavljajoč izraz iz pisma. — Ali ima Renaud slučajno brata iz nezakonske postelje, ki ga je spremljal na ameriški jug, ali pa je prispel tja za njim?
— To bi bilo treba šele ugotoviti. Ni pa potrebno krvno sorodstvo, da se pojasni podobnost potez.
Princ je malo pomislil, potem je pa dejal"
— Prehajava že k tretjemu vašemu dokazu. „
Ureiuje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskamo* Fran Jeran
V Sloveniji je organiziranih $836 lovcev
Lovska društva sama predlagajo večjo zaščito divjadi, ker je napravila letošnja zima v loviščih mnogo Škode
Ljubljana, 6. aprila Nas »lovski parlament« se bo sestal jutri. Zveza lovskih društev v dravski banovini, ki ji je predsednik dr. Viljem Krejei,
bo imela peto glavno skupščino. Delovanje zveze od 1. aprila 1938 do 31. marca 1940 je bilo živahno. Dogodki so odločilno vplivali na razvoj lovstva, v dravski banovini. Zaradi vpoklicev je bilo mnogo lovišč brez zadostnega nadzorstva. Zima je bila izredno huda m dolga, visok sneg in led sta
napravila mnogo škode med našo divjadjo. KTekatera društva so upravičeno predlagali, naj se za neko dobo sploh prepove lov na srnjad in gamse in tudi na nekatere vrste nizkega lova. Druga društva so za
svoje člane obvezno sklenila, da naj streljajo srnjad samo s kroglo in da jerebic sploh ne lovijo. Ti predlogi in sklepi dokazujejo veliko discipliniranost članov in pravo pojmovanje dolžnosti lovca. Urejanje naših lovišč po površinah in po določitvi odstrela se bliža koncu. Zelo bo koristil lovski kataster, ki ga hoče uvesti zveza za vsa lovišča v Sloveniji.
Sklepi z lanske glavne skupščine Zveze lovskih društev so bili vsi izvršeni. Omejitev sprejema v lovska društva glede na predkazni je bila objavljena vsem društvom. Zaradi pobijanja krivolovstva se je uprava zveze obrnila na vsa oblastva, ki SO pokazala za lovska stremljenja vse razumevanje, število v zvezi včlanjenih društev se ni povečalo. Dejansko se je ustanovilo eno lovsko društvo, in sicer v št. Vidu pri Ptuju, toda brez pristanka in vednosti zveze. Nekateri lovski interesenti so na ta način dobili na hitro lovske karte.
Pravni odsek zveze je vodil nadsvetnik Anton Mladič, finančni odsek dr. Filip Orel, slovstveni odsek dr. Janko Lokar, odsek za lovske izpite in reševanje lovsko strokovnih vprašanj ing. Cvetko Božič, odsek za kinologijo pa dr. Ivan Tavčar. Upravo fonda »Zelenega križa« je vodil nadsvetnik Mladič. Tudi v preteklem poslovnem letu zveza ni nastavila poklicnega tajnika.
V društvih, ki so člani zveze, je bilo včlanjenih 5836 članov, to je za 88 več* kot prejšnje leto. V zvezi je 14 lovskih društev, najmočnejše je Lovsko društvo Maribor, ki ima 1162 članov. Naš lovski zakon in pravilniki, ki se nanj nanašajo, niso bili bistveno spremenjeni. Osrednja zveza je izdelala na podlagi konkretnih predlogov
zveze svoj predlog za spremembo lovskega zakona.  Ta  predlog  leži   v   ministrstvu v
doglednem časti pa spremembe zakona ne bo.
Osebni boj Iz preteklih let med sadjarji in lovci je ponehal. Zajec je v pretekli zimi zaradi visokega snega res napravil ponekod večjo škodo kakor v preteklih letih, lovski upravičenci bodo morali pač plačati odškodnino.  Zavarovali pa se  bodo proti
Občni sfear osrednjega društva SPD
Izvoljena je bila nova uprava s predsednike m dre Jesnom Pretnarjem
Ljubljana.  6. aprila SncCnji   ^hčni   zbor  Osrednjega društva
SPD je otvoril predsednik dr. Josip Pretnar s pozdravom zastopnikom, in sicer je zastopal bana načelnik dr. Trstenjak, župana inspektor Wester. divizijo major Va-jević. pogranične čete kapetan štolfa. klub Skalo inž. žumer. Zvezo za tujski promet dr. Žižek, šumsko upravo pa inž. Ju van. V svojem govoru je predsednik na kratko očrtal delovanje društva in predlagal uda-nostno brzojavko našemu mlademu kralju, ki je velik ljubitelj naših planin. Pretilog so zborovale] sprejeli z vzkliki kralju Petru II. Pismeno je pozdravil zborovalce planinski starešina predsednik Zveze planinskih društev dr. Fran Tominšek.
O tajniškem delu društva je poročal dr. Arn^št Erilej. o gospodarstvu društva pa Jožef Cesar. Glavne podatke iz teh po-rc.ni smo objavili včeraj. V debati o poročilih je inspektor \Vester predlagal, naj skupščina odboru izreče zahvalo za požrtvovalno in uspešno delo. kar so zboro-vnlci odobrili, inspektor Vvester pa je izrazil tudi svoje zjuudenje spričo dejstva, da se je občnega zbora udeležilo samo okrog C0 članov, kar predstavlja komaj en odstotek vsega članstva. Po tem je sklepati da manjka pri članstvu zavest za skupnost in idejno povezanost. Milan Kham je  bil  mnenja,  da   bi  člani  prišli gotovo
v večjem številu, ako ne bi bili zadovoljni
z delovanjem uprave, tako je smatrati njih odsotnost za popolno odobravanje dela, ki ga opravlja odbor, čeprav bi bilo seveda lepše, ako bi bil občni zbor bolje obiskan. Ravnatelj Rasto Pustoslemšek je prosil za nekatera pojasnila glede postavke o dolžnikih v bilanci.
Gospodar Jože Cesar je naznanil novi proračun, ki znaša za tekoče leto 519.000 din. Proračun je bil soglasno sprejet in celotna uprava je dobila razrešnico na predlog člana nadzoinega odbora Emerika Fer-linca. Ker je potekla triletna poslovna doba, je bilo treba izvoliti novo upravo in novo nadzorstvo. Za predsednika je bil ponovno in soglasno izvoljen dr. Josip Pretnar, za odbornike pa gg. dr. Alojz Vrtač-nik. dr. Arnošt Brilej. Stane Hudnik. Jože Jeretina, Adalbert Pučnik, Lavoslav Dolin-šek. Ivo Marsel. Josip Cesar, Pavel Kuna-ver. Janez Kveder, dr. Anton Mrak, Vinko Zor. dr. Stane Tominšek in dr. Bogdan Bre-celj. Za namestnike so bili izvoljeni gg. ing. Ciril Pogačnik. Franjo Žagar, ing. dr. France Avčin, Angelo Battelino in ing. Nace Perko. za revizorja pa Emerik Fer-linc in Henrik Lindtner. Občni zbor je izrekel zahvalo marljivemu članu in odborniku tovarišu JeršiČu, ki zaradi bolezni ni hotel biti ponovno izvoljen v novo upravo.
Ml?j£ na| $©bl asfaltne hodnike?
T c bi bil za lastnike vil in hišic na Mirju prehud udarec
Ljubljana. f>. aprila.
Kakor gre po Mir ju vest od ust do ust in k se da tudi sklepati po gotovih znakih, namerava ljubljansko mestno poglavarstvo odrediti, če ni že odredilo, da se izdelajo asfaltni hodniki po Mir ju, in sicer v Groharjevi, Murnikovi. Dobrilovi, Ver-stovškovi, Marmontovi ulici in na Mirju. To bi pomenilo za vsakega hišnega posestnika v teh ulicah izdatek 15. 20. 30 in do celo 40.000 din. Ta vest je vzbudila po Mirju veliko razburjenje in zaskrbljenost pri vseb hišnih posestnikih, od katerih je redkokateri zgradil svojo enostanovanjsko hišo iz spekulativnih namenov ali pa bi imei preveč denarja nego večinoma so si kot pridni, varčni in solidni meščani po mnogih letih štednje in pripravljanja in s pomočjo večje ali manjše hipoteke postavili svoj mirn: domek. Morda je ta vest pretirana ali neresnična in bi želeli, da bi jo mestno poglavarstvo čimprej kategorično ovrglo, kar bo mnogo pripomoglo k pomirjen ju prizadetih. Ce pa ne bo ta vest ovižena in ;e I ; resnična, potem bo to dalo — kakor že dajo — povod za najrazličnejše komentarje, ugibanja in zaskrbljeno beganje po vsem sicer mirnem Mirju.
Prizadetih bi bilo lepo število hišnih posestnikov Ce vzamemo, da bo enega posestnika stalo povprečno po 20.000 din. potem gre za več milijonov. Vsiliuje se vprašanje katera asfaltna tvrdka in drugi faktorji okrdi nje hočejo v teh nemirnih in težkih ča«;h zopet na lepem napraviti lep dob;čck° Rek1 i smo. v teh nemirnih in težkih časih! Da. tako je' Ce bi bili normalni časi bi se dalo govoriti o tem Zdaj pa. ko vsakdo, ki ne živi v blagostanju, ima težke skrbi >■:■. vsnkdr.^e življenje, in ko se z drupe strani ne ve. kaj prinese jutrišnji d-^n. ni za take akciie primeren čas. pp nobene potreb^ ni za tak luksus
v sedanjem položaju Mirie nima skoro nnbeneea tranzita, po nnirjanskib hodnikih hodijo ^?r1 j ljudje ki tukai prebivajo, in ti =o s ^e^T^in ureditvijo hodnikov zadovoljni, nocehno če bi bili tako srečni, da bi se t- hodniki od čnsa do časa. posebno spomladi m?*fn nanevo populi z drobnim gramoznim pnri-rn Tn baš v tem pogledu se vsiljuje v=<=m M^anom čudna misel o nenadni ?krb* mednega poglavarstva za mirjauske hodnike, ki naj bodo luksusno nc-fo1+fT-a*-<; ri0f;rn co rnir^ani vso zimo in prsebn^  ^e^ai   v nrvi  pomladi  hodili po
obrn^n" —^r^nor! hndn;iri Snežniške ulice, ki je vendar nekaka zbiralna pot vseh
pretiranim in neupravičenim zahtevam. Letos bi potekla zaščita za našega medveda. Banski svet je na svojem letošnjem zasedanju sprejel resolucijo, naj se zaščita medveda še nadaljuje, toda v izrednih razmerah naj ban odstrel dovoli. Zaščita medveda ima za posledico, da mora lovski sklad plačevati škodo, ki jo medved napravi, zato zahtevajo lovci, naj vsak, komur se dovoli odstrel medveda, vplača v lovski sklad primeren znesek.
Zveza je že pripravila predlog, da naj bi Osrednja zveza razširila obvezno zavarovanje tudi na jamstveno zavarovanje vseh v naši državi organiziranih lovcev. Toda lovci iz nekaterih pokrajin niso imeli pravega razumevanja za to velevažno vprašanje. Predsedstvo Osrednje zveze je krat-komalo razrušilo pogodbeno razmerje glede nezgodnega in jamstvenega zavarovanja in to celo z veljavnostjo z dne 1. januarja 1940. Ta način postopanja smo grajali. Na sestanku vseh zvez. ki hočejo zavarovanje, je bilo sklenjeno, naj vsaka zveza zase sklene zavarovalno pogodbo, toda vse pri isti zavarovalnici, ker se na ta način dosežejo ugodnejši pogoji in nižja premija.
Glasilo »Loveče, ki ga lepo urejuje ing. Mirko £uštei-šič, je tudi v preteklem letu opravljalo svoje idejno in vzgojno delo. Lovci premalo segajo po knjigah, ki jih izdaja zveza. Lovskega vodiča* je ostalo še 1355 izvodov, tiskan je pa bil v 2500 izvodih, Lovski-ribiški slovar«, ki je bil tiskan v 1000 izvodih, je še v zalogi s 353 izvodi.
Upati je. da bodo društva čimprej uvedli lovske izpite za svoje člane. Ni prezreti, kako zelo potrebno bi bilo večje strokovno
znanje članov. Za zdaj je brez uspeha prizadevanje zveze, da bi lovska društva zbirala in zvezi sporočala statistične podatke o delovanju društev. Z uvedbo lovskega katastra in z delom, ki bo s tem v zvezi, pa bo tudi delovanje društev v tem pogledu natančnejše in popolnejše. Zveza je včlanjena v Osrednji zvezi lovskih društev kraljevine Jugoslavije s sedežem v Beogradu in je imela z njo živahne zveze.
Zato pričakujemo od mestnega poglavarstva čim prej odrešilne besede.
Mirjan.
Jubilej zaslužnega moža
Brezovica, 6. aprila Po slfki že. ne da bi povedali njegovo ime. boste taJkoj spoznal L kdo je jubilant, ki je 1. aprila dopolnil 75. leto še mlade-niško čil in zdrav. Pozna ga marsikdo, saj je širok krog njegovih znancev in prijateljev in gotovo nihče še ne bi prisodil 75 let posestniku Voglu Francu (slika je najnovejša, napravljena na dan 75Ietnice). Vendar je res tako. Pred 75 leti ga je prinesel 1. april v življenje na malem posestvu v prijazni vasici Drag ornem pri Brezovici. 2e v rani mladosti je moral aku-
Mirjanov. ki hočejo v center mesta. Ta hodnik, ki bi se bil lahko primerno uredil z drobnim gramoznim peskom, za kar pa mestni gradbeni urad ni pokazal nobenega zanimanja, je bil tako razoran in razmočen, da je bil bolj potok, nego hodnik. Pa naj navedemo še drug primer skrbi mestnega gradbenega urada za Mirjane. Ob vsem rimskem zidu teče hodnik, ki je last mestne občine. Pa vso zimo in tudi tedaj ne, ko je padlo po pol metra snega, ni niti en mestni organ le malo odkidal snega ali pospravil tega hodnika, po katerem hoja vso zimo ni bila mogoča. Ljudje so morali hoditi po drugem hodniku ob hišah, kjer so posestniki vsak dan pod stalno pretnjo sicer v tem okraju nevidnih policijskih straž morali najkasneje ob 7. zjutraj skidati ves sneg s hodnikov po nalogu onega mestnega poglavarstva, ki samo ni dalo niti enkrat skidati snega s hodnika ob rimskem zidu, ki je njegova last. Pa rrp.vijo. da zgledi vlečejo!
Pa še eno besedo k asfaltnim hodnikom! Resnično, lepa stvar je to. snažna, čedna in pripravna. Če je asfaltni hodnik v redu. Vendar imamo Mirjani v tem po-L^edu obupne zglede in izkušnje. Nekateri deli Groharjeve ulice, kjer so hodniki že asfaltirani, in tudi hodnik ob rudarskem oddelku ob Aškerčevi cesti in od Aškerčeve do Rimske ceste, ki je asfaltiran, ne dokazujejo posebne solidnosti asfaltnega tlakovanja, kar priča, da je delo slabo izvedeno in. da teren na Mirju ni še tako ustaljen, da bi se dal brez škode betonirati in asfaltirati. Ti asfaltni hodniki so tako ' razpokani, da so bolj podobni geografski karti bodoče Evrope kakor čednemu asfaltnemu tlaku. Tudi zato je torej še prezgodaj, da bi se mislilo že na asfaltiranje hodnikov na Mirju. Vendar je glavna stvar, ki govori proti taki akciji v tem hipu, negotov in težak položaj vobče in pa zaradi naraščajoče draginje nastali nrekami položaj prizadetih. Kako naj večina teh enostanovanjskih hišnih posestnikov, ki komaj zmaguje davke, popravila hiše in druga bremena, sedaj naenkrat zmaga na lepem po 20, 30 do 40 tisočakov, za hipno luksusno asfaltiranje hodnikov, ko morajo poleg tega vsi ti posestniki še prispevati v obrambni sklad, in jim preti tudi izdatek za zaklonišča. Upamo torej da je vest o nameravanem asfaltiranju hodnikov na Mirju pretirana in neresnična. Če bi pa bila resnična, potem bi pa pomenila v tem negotovem in materialno j težavnem času za Mirjane prehud udarec 1
siti trpkost in težo življenja, kajti oče mu je kmalu umrl in moral je še kot deček prijeti za težko kmetsko delo, da sta se z materjo talko preživela. Po materini smrti, star- 27 let. je prevzel gospodarstvo na mali domačiji, iz katere pa je kmalu ustvaril z umnim gospodarstvom lep grunt Trgovina z živino mu je pripomogla do lepega premoženja in postal je v občini ugleden in spoštovan posestnik. Bil je več let občinski odbornik in svetovalec, načelnik barjanskega orbora občine Brezovice in Loga. načelnik gospodarskega odbora, zaprisežen cenilec, zaupnik davčn* uprave itd. Torej mož, poln delavnosti ne samo na svojem ožjem posestvu, temveč tudi na vseh poljih javnega gospodarstva in narodne dobrobiti. Poleg tega pa tudi dobričina in vesel družabnik ter plemenitega srca do siromakov in pomoči potrebnih, katerim je pomagal po svojih močeh bilo v denarju, blagu ali pa delu in se ga marsikdo danes hvaležno spominja.
Kakor je bil vse življenje in je kljub visokim letom še danes delaven, tako je bil in je tudi še vedno nacionalno zaveden Jugosloven. Doprinesel je tudi delež za svobodo svoje domovine, ko se je skupno s svojim starejšim sinom boril v svetovni vojni, katera mu je zadala krut udarec, ko je ta sin padel na bojišču v Rusiji-
Skrbno je tudi vzgoji! svoje  še živeče tri sinove in *ri hčere, od katerih je starejši  sin  preglednik   zvaničnik finančne kontrole na Jesenicah,  srednji gospodari doma na posestvu, a najmlajši je kot iz-učen strojnik tudi   uslužbenec finančne kontrole    motorist    na motornem brodu •Neznani junak« v Dubrovniku. Najstarejša hčerka je poročena, mlajši dve pa sta se doma pri očetu in materi.
Kot zaveden narodnjak je jubilant tudi zvest pripadnik Sokola ter že dolgo vrsto let član uprave Sokolskega društva Bre-, zovica pri Ljubljani, kateremu mnogo pripomore s svojimi izkušenimi gospodarskimi nasveti. Pri ten. moramo poudariti, da je naš visoki jubilant na polju sokol ske-ga dela lahko za vzgled vsem mlajšim pripadnikom, kajti on kljub svojim visokim letom in oddaljenosti preko ene ure od svojega do Sokol skega doma ne zamudi nobene seje in nobene prireditve dru-št-ra. Nasprotno, še jezi se, kadar ga zlasti pozimi in v slabem vremenu iz obzirnosti do njegovih visokih let ne obvestimo o kati prireditvi ali seji društva, ker
se hoče vedno zanimati za društveno delovanje in njega napredek. Mladeaiiško čil jo v najtežji zimi primaha peš od doma v društveno dvorano in se tudi rad pozabava med niadino. Mi smo mu za vse fc> hvaležni in mu društvena uprava za njegov visok; jubilej pripravlja v zahvalo posebno presenečenje, ko mu bo v nedeljo 7. t. m. popoldne v društveni dvorani ob navz:čncsti vsega članstva in prijateljev na posetonz seji izrazila zahvalo za njegovo delovanje in poklonila spominsko plaketo.
Krogu njegove družine, v katerem slavi brat Vogel svoj 75!etiii jubilej in Širokemu krogu njegovih prijateljev se pridružujemo tuci mi z zdravico in željo, naj bi mu Bog naklonil še lepo število srečnih in zdravih let življenja, da bi talko čfl in zdrav, kakor je danes, dočakal med nami še kak višji jubilejni dan. Bratu Voglu Francu sokolski zdravo!
NSU
MOTORJI
I6N.VOK
L J U B!JANA,TAVČAR J EVA 7
PUCH
SOKOL
Pokrajinski sokolski zlet v Celju
Celje, 5. aprila STANOVANJSKI ODSEK
Na pokrajinski zlet v Celju, ki bo 29. in 30. junija, bo prispelo mnogo gostov iz južnih krajev naš** države številno bo zastopano odposlanstvo Saveza in sokolstva. iz prestolnega Beograda, odzval se bo Banat in prišla bo najbrž tucii delegacija bolgarskih Junakov in Junakinj. Veliko
skrb bo povzročila stanovanjskemu odseku   zletnega   odbora    preskrba pienočLšč.
Telovadeče članstvo in naraščaj bo?ta nameščena v skupnih prenočiščih, prav tako tudi mnogo ostalega članstva, toda zelo mnogo bo gostov, ki jim bo moral zl H ni odbor preskrbeti postelje v hotelih in pri zasebnikih. Zato so obračamo na naše meščanstvo, ki bi bilo voljno nastamti tiste dni goste, da prijavi stanovanjskemu odseku zletnega odbora v Narodnem domu (pisarna sokolske župe) do 15. maja, koliko pi-enočišč bi bilo na razpolago in po kakšni ceni. Zletni odbor pričakuje, da ga bo naše meščanstvo pri pripravah v polni meri podpiralo in mu nudilo svojo pomoč.
ZLETNI ZNAKI
Bratska društva in čete vabimo, da nam brez odlašanja pošljejo obvezne prijave za zletne znake po razpisu, ki smo ga poslali vsem edinicarn. Zletni odbor mora dobiti te prijave čimprej. Opozarjamo, da bomo znake po dospelih naroČilih poslali proti povzetju, v kobkor ne bodo bratske edinice same poslale denarja že v naprej. Bratska društva naj smatrajo našo prošnjo za nujno in naj preidejo takoj k njeni rešitvi. Naročenega števila znakov ni mogoče preklicati in so za plačilo naročniki odgovorni. Bratje in so«*j~e. ki so sarni že dostikrat imeli opravka z zletni-mi pripravami, bodo razumeli, da sta pri prijavah potrebna topnost in zanesljivost. Zdravo! Zletni odbor.
Sokol LJubljana—šiška. Ne pozabite si cgledati drevi veliko telovadno akademijo, ki jo priredi šišenski Sokol v veliki dvorani Sokolskega doma v Šiški. Ker so točke skrbno izbrane in dobro naučene, bo nudil ta večer vsem navzočnim obilo zabave. Začetek bo točno ob 20.
— Sokol Zgornja Šiška slavi svojo desetletnico. Ne z bučnimi proslavami, temveč z resnimi dobro pripravljenimi telovadnimi prireditvami proslavi najmlajše ljubljansko sokolsko društvo desetletnico svojega obstoja in trdega, često s trnjem in velikimi ovirami prepletenega dela. Kot prvo jubilejno prireditev večjega obsega je marljivi vaditeljski zbor pripravil društveno telovadno akademijo, ki bo jutri v nedeljo s pričetkom ob dvajsetih. Na sporedu jubileine akademije je poleg pozdrav ne besede še 11 telovadnih točk. Mnoge od njih so tvorbe domačih vaditeljev. Upamo, da se bo tudi to pot — kakor še vedno doslej — narodna javnost rada in v velikem številu odzvala našemu bratskemu vabilu in nas bo tako podprla moralno in gmotno. Prihodnjo nedeljo, 14. t. m. pa uprizori društveni dramski odsek efektno komedijo »Mladi gospod šef«. Koncem meseca bo članski sestanek z družabnim večerom in predavanje društvenega zdravnika brata dr. Pavšiča — v teku pa so tudi že priprave za veliki jubilejni društveni javni nastop, ki bo predvidoma prvo nedeljo v juliju. Zdravo!
Iz TrboveH
Tukajšnje zdravstvene oblasti so ukrenfle vse potrebno da se razširjanje te zavratne in nevarne bolezni zatre Že v kali. Prebivalstvo opozarjamo, da se točno drži zdravniških navodil in deco, ki bi zbolela na sumljivih znakih te bolezni, pošlje takoj k zdravniku.
Najmlajši poklicni artist v Nebotičnik«
Ljubljana, 6. aprila
Ze nekaj dni nastopa v baru ljubljanskega nebotičnika najmlajši artist na svetu, Duško Miladinović, ki je star komaj tri leta. Že ko je skupa] s svojim očetom Lju-bišo Miladinovieem, ki je prav tako artist, doma pa iz Svilajnca v Srbiji, nastopal v
Beogradu, kjer je pred izbrano publiko kljub svoji mladosti izvajal najtežje in najmodernejše plese pole«* starodavnega valčka in v baletu modernega Klepanja, jc zbudil pozornost beograjskih krogov in so beograjski list o njem obširno pisali, objavljali pa tudi njegove slike.
Enako pozornost kakor v Beogradu, zbuja mladi Duško zdaj tudi v Ljubljeni, kjer nastopa skupaj s svojim očetom. Pri naši publiki je postal miljenček in ljudje prihajajo v nebotičnikov bar kar po večkrat, da bi si ogledali tega »čudežnega otroka« iz Svilajnca.
E>a bi uprava nebotičnikovega bara ustregla tudi ljubljanski publiki, ki ne zahaja v bare v ponočnih urah. bo priredila jutri v nedeljo ob petih popoldne ca-janko, na
kateri bo mladi Duško pokazal vso svojo umetnost.
Poleg Duška in Ljubite Miladinoviča nastopa zdaj v' nebotičnikovem baru tudi neka Bolgarka, ki izvrstno interpretira najrazličnejše plese in zbuja a svojimi nastopi splošno pozornost.
Če dodamo še to, da vam v nebotičniku postrežejo z najbolj izbrano pijačo, se boste gotovo tudi vi radi odločili in obiskali ne samo bar, ampak predvsem malega Svi-lajnč^na. ki res znluži. da pogledate njegovo mladostno, pa vendar zelo popolno umetnost.
— Športne ve*ti. Jutri se prične prvo kolo spomladanskega prvenstvenega tekmovanja. V Trbovljah se bo na ta dan vršila prav zanimiva prvenstvena tekma med SK Hrastnikom in SK Amaterjem. Domači klub se bo moral dobro potruditi če bo hotel doseči v tej tekmi količkaj zadovoljivi rezultat. Hrastničani so namreč v odlični formi ter so pretečeno nedeljo nastrelili SK Rapidu precej dobrih golov. Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu s pričetkom ob 15.30. Trboveljska športna publika vljudno vabljena k številni udeležbi.
— Nalezljiva bolezen meningitis se je
pojavila tudi v Trbovljah. Te dni je nenadoma zbolela na znakih te bolezni učenka prvega razreda dekliške l,ju3ske šole v Vodah. Zdravniški pregled je ugotovil meningitis. Deklico so takoj prepeljali v tukajšnjo izolirnico, kjer so ji nudili vso potrebno zdravniško pomoč. Cu je se še o dru-i gin primerih te bolezni v Trbovljah, ven-i dar isti še niso zdravniško ugotovljeni.
TUDI LE T03 V ITALIJO
V Italiji ne naletite samo na lepote panoram, ki se ne dajo primerjati, in na po vsem svetu znam site umetnosti, ki nudijo duhu velik užitek, temveč zahvaljujoč termamim vrelcem, ki že stoletja tisočim trpečim prinašajo ozdravljenje, tudi vi tam zopet lahko ozdravite.
Marate catini, Sa!scmag£5ore, Afc&ao, Acqui, Agnafio:
termalne  kure  vsake  vrste pod vodstvom zdravnikov speciaUstov v najmoderneje opremljenih zdravi-liščnih zavodih.
Vsak četrtek prenašajo naslednje italijanske radijske oddajne postaje: Rim II     (Kc/s 1222)
od 18.45 do 19.00 ure 2 RO   9 (Kc/s 9670)
od 21.00 do 21.15 ure 2 RO 15 (Kr's 11760)
od 21 00 do 21.15 ure
slušne igre v srbohrvaščini o lepotah Italije kot turistične dežele.
Popust na železnicah 50—70<>r
Brezplačna   pojasnila   in turistične brošure:   E N I T   — DELEGACIJA — Terazije 16, Beograd — in vsi potniški uradi.
V AMERIKI
-— Vaš sinko ž e hodi? — Kaj vam pa priče na misel. Zde šele uči šofirati.
Stran
»SLOVENSKI   NAR O Dc, sobota. 6. aprila 1940
Sfev.     /g
Pravno in narodno vprašanje starega pokopališča
Pokopališče last slovenske župnije? — „Večni grobovi44 in njih nedotakljivost
Maribor, 6. aprila Zdaj šele prihaja na dan. zakaj se je od gotove stran: tako priganjalo k popolni /a tvoritvi starega pokopališča že z novim letom in zakaj se tako važno javno vpraša nje ni obravnavalo v javni seji ter so v zadnjem času — ko je s spomladjo na tem svetem kraju zopet vzcvetela b »rza« za nagrobnike, ograje in krste — celo pri mestnem pogrebnem zavodu postale nemogoče poizvedbe zaradi izkopavanja in prevaža nja okostnjakov. Šele zdaj bo tudi Širši javnosti postalo bolj jasno, kako je to mogoče, se tak svet kraj. še preden je v tem primeru razposvečen, tako očitno in grdi; opustoša, se brez vsakega nadzorstva ob Crobovih sekajo mlade ciprese in drugi nasadi, se s težkimi vozovi vozari po zmeh-Canih potih in če ne gre drugače tudi preko grobov in sploh, da sc božja njiva izrablja kakor navadno smetišče.
2c pol stoletja se med starimi Mariborčani razpleta vprašanje, čigavo je prav /a prav to pokopališče. Ali jc res stolna in mestna  župnija pravilna    lastnica vse te
zemlje ali pa je stara slovenska župnija oo. frančiškanov.
Tudi mi smo to vprašanje i/nesli že lani in to le z najboljšim namenom, da pride vendar enkrat do končne razrešitve. BaŠ zdaj pa je skrajna prilika za to dokončno rešitev. Kajti le pravno pravilni lastnik zemlje tega pokopališča ima popolno in izključno pravico odločati o nadaljnji u^odi pokopališča.
Na našo zadevno opozoritev sc je zgla»il eden teh starih Mariborčanov z izpovedbo. da jc bil priča, ko jc pred približno 40 leti eden največjih mariborskih bogatašev tedanjega župnika stolne in mestne župnije < b neki posebni priliki javno opozori! na veliko zmoto o pravem lastništvu tega pokopališča. Pravi lastnik da je (kakur zgoraj Omenjeno) stara >lo\cn>ka župnija, ki jc pozneje prešla na frančiškane.
Izpovedba te priče se jc čula tako zanesljivo, da sc mu je lahko verjelo. Treba je bilo to pričevanje le še točneje ugotoviti. Našemu iskanju  jc prišlo včeraj  in danes . na pomoč srečno naključje. Ugotovili smo |
točno dotično priliko in ime dotičnega ve ljaka, ki je bil tedaj član mestnega sveta — torej zelo zanesljiva oseba. V smislu tega vira naj bi bilo to pokopališče prvotno res lastnina stare slovenske (predmestne) župnije, a so ob neki priliki iz župnijskega arhiva izginili zadevni dokumenti. Niso pa mogli izginiti tudi drugi, z njimi v zvezi sto ječi dokumenti, odnosno zgodovinsko ugo tovljeni dokazi. Med slednje spadajo zlasti tudi potrdila o tako zvanih »večnih grobovih«, ki morajo na rem pokopališču ostati nedotakljivi in do katerih imajo pravico rudi še danes in naprej živeči dediči svojcev, ki so za take grobove plačali večjo vsoto ali pa si jih zagotovili s primernimi ustanovami.
V prihodnji razpravi sledi pojasnilo, zakaj je ta ugotovitev posebno važna iz spi.*-šno narodnega (slovenskega) >tališča. Na tem mestu bodi le še omenjeno, da spada med »večne grobove« teja pokopališča tudi grob našega — Antona Tomšiča — torej naj gospodje, katerim se baš radi tega groba tako mudi, še nekoliko — počakajo!
Vprašanje mariborskega
vodovoda
Nad polovico prekoračeni proračun — Vprašanje
rentabilnosti vodovoda
Maribor. 4. aprila čim globlje sega nas pregled v zgodovino mariborskega vodovoda, tem več za naš namen vporabljivega gradiva piihaj i na dan. Tem bolj pa se tudi čudimo naši površnosti ob prevzemanju gospodarstva mestne občine iz rok prejšnjih gospodarjev. Ni nani Se znano, pod kakšnimi pogoji odgovorrosti se je izvršil prevzem mestne uprave; vemo pa že. da z vprašanjem izboljšanja vodovoda prihaja na dan tudi vpiašanje odgovornosti in da ima vsa na tej javni napravi zainteresirana javnost pravico zahtevati jasen odgovor na vprašanje: zakaj je postalo potrebno izboljšanje vodovoda z nameravano premestitvijo vodarne na Teznem še dalje doli od glavnih vodnih žil in še bliže Dravi.
Razčiščeno pa mora biti tudi vprašanje nadpolovičnega prekoračenja prvotnega proračima za zgradbo cele naprave. Kako površno se je hi postopalo z javnim denarjem, kaže med drugim še prav posebno kriminalna zadeva tedanjega mestnega stavbnega vodje Frica Rezeghija, ki se je dal od tvrdk. ki so bile na tej zgradi i za-interesnane. podkupiti s težkimi 'i.isočaki — kar vse je prišlo na dan šele na pritisk javnosti in je bil pri kazensk?m sodišču tudi obsojen na 8 mesecev ječe.
V izogib morebitnega očitka pristranosti pri uporabi zadevnih virov, pripominjamo, cia se na potu pregleda zgodovine tega vodovoda držimo izrecno le prvih in sploh le onih virov, ki so bili tedaj v neposredni  zvezi z mestnim  občinskim sve-
tom. Nasprotnih virov iz taborov zlasti • nskih ugovovnikov — ne proti vodovodu kot takemu, marveč proti načrtu Izpeljave— se dozdaj sploh Se nismo dotaknili.
Grehe preteklosti samo iznašati na dan bi bilo sicer zanimivo, toda v stvari sami brezpredmetno. Nam pa gre tu v prvi vrsti za stvar samo. Zavedamo se namreč, da karkoli se bo v vprašanju izboljšanja vodovoda pokrenilo, bo in mora biti zvezano z ogromnimi stroški v breme vseh občinarjov. Zato bi radi od ramen sedanjih mestnih gospodarjev kakorkoli že odvalili to breme na prave krivce, h katerim spadajo tudi še zdaj živeči njih nasledniki v mestnem gospodarstvu.
K posrednim solzivcem pa bi spadali tudi od naše strani oni. ki so ob prevratu sicer prevzeli občinsko gospodarstvo, pa niso bi d dovolj previdni in se niso zoper taka bremena zavarovali s primernimi pridržki.
Do končnega javnega obračuna bo ob tej priliki prišlo, ker mora priti že glede na vprašanje priključitve vodovodnega omrežja tudi na sosednje občine, ki so se dozdaj tega branile ponajveč zaradi pi ♦-visokih stroškov katerih pravi povod pa sega nazaj v grehe že pri napravi vodovoda.
Seveda pride pri tem obračunu na dan tudi vprašanje renta bil it ?te vodovoda, ki mora biti toliko manjša, kolikor odveč je cela naprava stala in kolikor vsled svojih pogiešk ne more služiti svojemu namenu.
Sodelovanje vseli obmejnih
tujskeprometnih organizacij
Važna anketa, ki jo sklicuje Tujskoprometna zveza
v Mariboru
Maribor, 5. aprila Kakor znano, je bil na    občnem /boru Tujskoproinetnc zveze v Mariboru sprejet
sklep, da sc vsako leto pred pričetkom tuj-skoprumetne sezone in po poteku sezone skličejo predstavniki posameznih tujskopIO-metnih organizacij ob meji, da se posvetujejo o smernicah smotrnega in složno organiziranega tujskega prometu v novi sezoni. Takšno vzajemno posvetovanje je zlasti važno v današnjih časih ko bo treba z žilavo organizacijo nadomestiti izgubo tujskega prometa z onstran meje / večjim dotokom gostov iz južnih delov naše države. Trenutne prilike terjai«. povsem nove metode tu jskoprometnega propagandnega in organizatorienega delo\:mja. Zaradi tega jc sklicala Tujskoprometna zveza v Mariboru za sredo 10. aprila ob 11   pri >Orlu«
poseben posvetovalni sestanek oziroma konferenco, na kater bodo podana poročila o lanski tuj skop roi ne t ni sezoni ter se bodo označile perspektive za novo sezono 1940.
Obmejni činitelji, ki se zavedajo, kaj pomeni živahen tujski promet za na; Maribor in gospodarski razvoj vsega obmejnega ozemlja, se bodo nedvomno rade volje od-x\uli vabilu k omenjeni konferenci, ki naj pokaže optimizem navzlic težkim prilikam, ki razmahu tujskega prometa prav gotovo niso naklonjene. Načrtno zamišljena propaganda ne bo ostala brez uspehov, ki naj izpolnijo nastalo vrzel in ki naj zaustavijo usodno nazadovanje tujskegi prometa V j zadnjih dveh letih, ki je prizadjdo mariborskemu in okoliškemu gospodarstvu občutno škodo.
Mariborske it? okoliške novice
— !*<>roke.V zadnjem času so se v Mariboru poročili- Franc Fras. mizaiski pomočnik, in Antonija Bančič. delavka. Ka-cijanerjeva ulica 17; Dudovik '.Jrbančič, ključavničar državnih železnic, in Marija Magdič. šivilja. Mlinska ulica 18: Adolf Forštnerić, strojni tehnik, in Marija šif-ner. zasebna a Marijina 10; Avgust Fa-lentan. delavec, in Ana Borovnlk, delavka, Meljski hrib 13; Franc Žaloudec, sin posestnika in Kristina Balaško. vd. števa-nec, posestnica iz Tišine; Alojzij Gselman, posestnik, in Neža Praprotnik, zasebni-ca. Vinarje 9; Avgust Fras. delavec, in Štefanija Smodej. delavka KoSaki 72; dr. Franc Rostaher. zdravnik, in Marija Laut-ner. zasebnica. Aleksandrova 32; Karel Zorko. pom. skladiščnik, in Karmela Le-giša, stiejna vlagnlka. Studenci; Karel Cvetko, tkalec, in Slavica Novogradec. tov. delavka Studenci; Alojzij štraus. čevljarski mojster. Pobrežje. in Rožah ja Pernek. tkallza. Betnavska 26; Edvardi Slokar, stix>jni ključavničar, Radvanje. in Marija Vračko tovarniška delavka. Tvor-niška 24; Rudolf Krajne, plet. pom.. Spodnja Dobrava, in Štefanija šeruga, služkinja. Tezno. Obilo sreče!
— Očesni Živec. Sin nekega piemožne-ga mariborskega obrtnika in posestnika slikarskega mojstra,- ki je inozemec, je pred meseci po mariborskih ulicah večkrat žalil nekega Mariborčana, ki mu ni bil ravno simpatičen. To žalitev je inoze-mee izvajal tako. da je pri srečanju >re-zal obraze ~ in tudi s pogledi izražal zaničevanje. Običajno je to napravil takrat, kadar se je vozil m kolesu in ga na ta način ni bilo mogoče prijeti. Nekoč je pri taki vožnji s kolesom celo pljunil proti Mariborčanu po tleh. Končno se je Mari-
borčan tega izzivajočega obnašanja ino-zemca naveličal in ga javil mestni policiji, ki je uvedla preiskavo in zaslišala osebe, ki so tudi videle to rezanje obrazov -in ga razumevale kot hoteno žalitev. Polit ija jc inozernca na podlagi teh zasiišanj obsodila zaradi žalitve na javnem prostoru na 500 din globe, v primeru neizterljivosti na odgovarjajoče število dni zapora. Proti obsodbi se je inozemec pritožil na bansko upravo češ da ni kremžil obraza zaradi žalitve, temveč da ga v obrazu vedno tako trga zaradi napake Očesnega živca in je predložil tudi zdravniško spričevalo mariborskega očesnega specialista. Banaka uprava je dala postopanje izpopolniti ter se je pri tem ugotovilo, da ima Mariborčan od. časa ovadbe naprej mir. da tudi tisti očesni živec vsaj pri pogle-iu na Mariborčana od takrat ne deluje več žaljivo. Zaradi tega je banska uprava poti dila obsodbo inozernca. (Delavska Politika«).
— Sejemske novice. Na mariborski svinjski sejem dne 5. aprila je bilo prignanih 257 svinj, prodanih pa 118. Cene SO bile sledeče: 5 oo 6 tednov stare po 110 do 120 din, 7 do 9 tednov po 130 do 145 din, 3 do 4 mesece po 210 do 240 din. 5 do 7 mesecev po 310 do 370 din, 8 do 10 mesecev 470 do 540 din. 1 leto 795 do 860 cun. 1 kg žive teže po 7 do 10 din, 1 kg mrtve teže po 12 do 14.50 din.
— Zdravniška dežurna služba. Jutri v nedeljo 7. aprila ima zdravnidko dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD ter njihovim upravičenim svojcem in sicer v neodložljivih primerih ter v odsotnosti rajonskega zdravnika g. dr. Ivan Turto, Maribor, TJnhartova ulica 12,
— Nov g«*il*ki avt<), ki je zelo moderno opremljen, ie dobila mariborska gasilska četa.
— Poučno predavanje. Snoči je bilo v dvorani Ljudske univerze predavanje inž. Premrla iz Ljubljane. V zanimivih izvajanjih je razpravljal o nafti in prikazal nje ogromni pomen v današnjih časih. Označil je nafto kot pravo svetovno velesilo. Preda vatel jeva poučna izvajanja so pojasnjevale lepe skioptične slike. Občinstvo je nagradilo predavatelja za zanimivo predavanje s toplin: aplavzom.
— Z delovnega trga. Pri tukajšnji Borzi dela se takoj srejmejo 1 kleparski pomočnik, 1 hotelska kuharica. 1 krovec. 1 elektromonter 1 šivilja in 1 mizarski pomoćnik.
— Kazstava likovne umetn°sti akademskega slikarja Zorana Mušiča in ljubljanskega akademskega kiparja Karla Putri-ha bo odprta do 14. t. m. in sicer vsak dan od 9. do 18. ure.
KINO PORKKŽJE
6. in 7. aprila prekrasni češki film KRIŽ OB POTOKU
— >iari|>0i-ske društvene novice. Jutri dopoldne imajo svoj občni zbor mariborski trgovci- nadalje bivši mornarji ter državni in samoupravni upokojenci. Popoldne pa imajo svoj občni zbor trgovci iz mariborske okolice.
— Simpatična misel. Prejeli smo: Bil sem oni dan v mestni posvetovalnici. Sestali so se člani mariborskega, studenške-ga in pobreškega protidraginjskega odbora. Ti protidragipjski odbori predstavljajo posebno zanimivo poglavje zase. Tako so nedavno napovedali, da bo mariborski pro-tidraginjski odbor izdal komunike, v katerem bo obrazložil svoj postopek in svoje ukrepe v primerih neopravičenega navijanja cen življenjskim potrebščinam. Seda,j se je na primer meso spet podražilo. Cene so šle kvišku. Ni pa te podražitve odoL-ril mariborski piotidraginjski odbor, kakor bi bilo pričakovati. Nasprotno, čuje se, da je žal avtoriteta pvotidraginjskega odbora na tako slabih nogah, da mu nove
cene sploh niso bile predložene. S tem večjim zanimanjem sem torej poslušal izvajanja posameznih govornikov na tej piotidraginjski anketi, ki naj bi pomagala blažiti sedanje težko stanje. Toda nedvomno najbolj simpatična mi je bila tista misel, ki jo je izrekel neki uslužbenec s Pobrež-ja: Izrazil je namreč mnenje, da je treba pritegniti v protidraginjske odbore predvsem naše gospodinje, naše matere in naše žene. V sedanjih težkih časih naraščajoče draginje in podiažitve vseh življenjskih potrebščin pripadajo baš njim glavne skrbi. Predvsem nje tarejo brige, kako bodo spravile v sklad dohodke, ki so ostali na preddraginjsk. visini, s sedanjimi izdatki za gospodinjske in živežne potrebščine, ki so narasli v teku 6 mesecev povprečno za 30 do 40 odstotkov in še več. Prav nič ne dvomim, da se bodo ženske zastopnice v protidra°;injskih odborih energično zavzele za primerno regulacijo cen živilom, zlasti na trgu. Naše gospodinje in žene opazujejo iz dneva v dan to naraščanje cen. ravno one so poklicane, da s svojimi izkušnjam:, s svojo iskreno verodostojnostjo in prizadetostjo marljivo sodelujejo pri pobijanju usodnih in vendar nepotrebnih  posledic  sedanjih prilik.
— Paberki. Tu k. Del. pol.-r poroča v št. 38: • Kakor nam poročajo, je Pokojninski zavod za nameščence kupil od g. Tavčarja Janka m Jisipine, mesarja v Jurčičevi ulici, njuno hišo z vrtom poleg Narodnega doma v Kapališki ulici za kupnino 1 in pol milijona din. Od kupnine se bo odštel vknjiženi dolg dr. Ha rt man a Krausa v znesku 500.000 din, ki je na posestvu vknjižen od leta 1938. Tavčar Janko in Josipma sta kupila to hišo z vrtom leta 1928 za znesek 300.000 din. Pokojninski zavod bo zgradil na vrtu večjo stanovanjsko hišo in sicer zaradi velike površine vrta. ki sega skoraj do Frančiškanske ulice, v bloku treh hiš. Vendar Po-KOjninski zavod ne namerava začeti z zidanjem letos, češ da se je sedaj material podražil in bo čakal na ugodnejše razmere. Nam pa se zdi to ponovno zap ostavi je-nje   Maribora   pri   Pokojninskem zavodu
i absolutno neumestno, ko je v istem času Pokojninski zavod v Ljubljani, kljub sedanjim razmeram ogi-omno investira v zidanje stanovanjskih hiš na bivšem nunskem vrtu. Mariborska jakost je itak že dolgo upravičeno ogorčena, kako uprava Pokojninskega zavoda vsepovsod zida, a ] v Mariboru je razen ponesrečene stavbe, s katero je pokvarila za vse čase Kralja Petra trg, postavila doslej le v Krekovi ulici za njegove razmere skromno hišo z okni na severno stran in na dvorišče. Če kdo, je poklican Pokojninski zavod, da tudi v Mariboru postavi kako reprezentativno zgradbo, s katero se bo lahko Maribor ponašal, kakor se Ljubljana a sicer malo dobičkonosnim nebotičnikom. Mariborsko slovensko gospodarstvo ttie more nikamor naprej, ker je večina hiš na prometnih ulicah v tujih rokah in tako naši ljudje, obrtniki m trgovci ne morejo dobiti primernih lokalov in se zaradi tega tuda. ne morejo razviti. Čemu torej Pokoj-
ninski zavod ne gradi v središču mesta poslopij z lokah, ki bi mu tudi več dena-šali, kakor hiše s samimi stanovanji, ki bi jih lahko kljub temu nudil svojim aava-icvancem. Nikakor pa ne gre, da bi še Pokojninski zavod spe kuhi al z nalaganj, m ienarja v stavbne parcele in čakal z zdanjem na boljše čase — ob sv. Nikoli.
— Društvo bivših mornarjev v Mariboru bo zborovalo v nedeljo dne 7. aprila v društveni dvorani hotela »Novi svet« ob 9.30 uri. Vabljeni so vsi člani kakor tuai Tiijatelji  mornarjev. 25. M.
- Trije na enega. V Brezju pri Ločah so trije neznani napadalci navalili na 31-ietnega posestniškega sina Alojzija Le--kovarja ter ga potolkli na tla. Leskovar je obležal nezavesten s hudimi poškodbami na glavi. Orožniki poizvedujejo za napadalci, dočim so Leskovarja odpre mili v mariborsko splošno bolnico.
— Žrtev tlela je postal 551etni delavec Avgust Kun. stanujoč v Studencih, ki je bil v tukajšnji kurilnici zaposlen pri čiščenju lokomotive. Pri delu pa je nenadoma puhnila para, ki je Kuna opekla po hrbtu.  Prepeljali  so ga v bolnico.
— Bela kuga. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča so se marale danes dopoldne zagovarjati 4 ženske, ki jih je državni tožilec obtožil, da so si dale od neke 341etne Angele Puš-nikove iz Slemena v Dravski dolini proti nagradi 100 din odpraviti telesni plod. Vse so bile obsojene in sicer nepogojno na mesec dni zapora. Glavna obtoženka Angela Pušnikova pa ni prišla k razpravi in je pobegnila neznano kam.
— Razne novice. Na Tržaški cesti je neki tovorni avto povozil Hinka Fekonjo. ki se je peljal na kolesu. Pri padcu si je Fekonja zlomil ključnico, razen tega je dobil tudi poškodbe na glavi. — Z dvori-
šča na Tržaški cesti 6 je izginilo kleparskemu mojstru Viktorju Petroviču kolo znamke >Bienabor* z evid. štev. 2- 22*41.
S podstrešja je padel vmičarski sin, 241etni Frane Gerhalič iz Košakov. ki si je pri padcu zlomil levo nogo. Zdravi se v bolnici. — V neki gost:lni v Vetrinjski ulici je neka znana nočna ptička izmaknila nekemu Ivanu G. denarnico, v kateri je bilo okoli 100 din gotovine. Oškodovanec je zadevo prijavil polciji ki sedaj poizveduje za ljubeznivo deklico.
Nočno lekarniško službo imata od danes napiej Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12. tel. 28—12, ter Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33, tel. 22—13.
Nova groba. V Gregorčičevi 20 je umrl upokojeni uradnk državnih železnic Valentin Golob, star 71 let, na Betnavaki IS pa poslovodja državnih železnic Leopold Studenčnik. star 61 let. Žalujočim naš-i globoko sožalje.
Mariborsko gledališče
Sobota, 6. ob 20.: Neopravičena ura. Globoko znižane ceno. Zadnjič.
Nedelja, 7. ob 15.: Cigan baron. Znižane cene. Ob 20.: Kovarstvo in ljubezen. Znižane cene.
Konec tedna  v  mariborskem gledališču.
V soboto 6. t. m. se iz letošnjega repertoarja ob globoko znižanih cenah poslovi po-sebno pri prijateljih šolske mladine zelo priljubljena veseloigra »Neopravičena ura . Ob znižanih cenah sta tudi obe nedeljski predstavi: popoldne se ponovi priljubljena, opereta »Cigan baron zvečer pn veličastna Schillerjeva igra »Kovarstvo in ljubezen«.
Žalostni vtisi s potovanja
Kako teče življenje v naši prelepi Pesniški dolini
Maribor. 2. aprila Od prijatelja našega  lista, ki je bil te dni na potovanju po Slovenskih goricah in ki se je vrnil v Maribor, smo prejeli sledeče vrstice s prošnjo za objavo:
»Vračal sem se mimo Sv. Marjete ob Pesnici proti Mariboru. Prelep kraj. le čudno se mi zdi. da je o njem tako malo slišati. In vendar bi bilo precej zanimivih reči, ki so me vzpodbudile, da se oglasim z njimi v javnosti. Pred leti še je bilo znano, da vlada v tem kraju prijetna složnost mirnih občanov. Ko sem šel te dni po naši Pesniški dolini, pa sem se prepričal, da izginja stari sloves naših Marječanov.
V neki marješki gostilni sem slišal grozen vik in krik. Vstopil sem v gostilno, pa sem izvedel, da je neko marješko izobraževalno društvo uprizorilo neko igro. Po
igri je bila zabava s plesom. In spet je alkoholno razpoloženj* terjalo svojo žrtev. Neki fant je navalil na fanta Klemenčiča in ga poškodoval z nožem po glavi in rokah, da je bila v gostilni cela luža krvi. Ranjenega fanta so takoj prepeljali k Sv, Lenartu, kjer mu je zdravnik rešil življenje.
Zelo pa me je začudilo, ko sem (zvedel, da je že decembra meseca pr. resel vso okolico krvav dog >dek, ki se je končal s fantovskim ubojem. Kam vodi pot »voj-čas mirno marješko mladino? Treba bo misliti na to, kako uveljaviti v Pesniki dolini spet duh složm- i« umirjenosti in trezne preudarnosti. Pred tem pa je treba odstraniti tiste okoliščine, ki so vzrok teh žalostnih prigodb. K. R.
»Trideset sekund ljubezni«
Lep uspeh Benedettijeve veseloigre v J. Kovičevi režiji
Maribor, 5. aprila Gledališka sezona 1939 40 se nagiblje h koncu. Gledališki repertoar je treba še izčrpati. Mesto resnobnejših del so sedaj v ospredju lažje stvari, namenjene razvedrilu, vediosti. zabavi. V tem oziru je precej hvaležen znani tvorec prijetne italijanske veseloigre Aldo de Benedetti. Na mariborskem odru smo gledali že njegovo komedijo Dva ducata rdečih rožv: v J. Kovičevi režiji, ki je dosegla lep uspeh, sedaj pa je pripravil J. Kovic uprizoritev druge Benedettijeve veseloigre »Trideset sekund ljubezni.«
Tudi ta Benedettijeva veseloigra, katere prevod je oskrbel Ciril Kosmač, kaže vse tiste odlike in značilne poteze, ki smo jih ugotovili že pri veseloigri »Dva ducata rdečih rož. : veder, sočen dialog, tehtno preračunane dušeslovne in odrsko tehnične finese, situacijska komika, sijajno začrtani komični liki. V veseloigri »Trideset sekund ljubezni se pridružuje tem odlikam že krepkeje nakazana satira in rahla persi-flaža. ki kaže na pomanjkljive moralne strani v krogu tipične meščanske družine, kakor je n. pr. družina rimskega generala Cesara Sirianija. Avtor se nekoliko pošali s to meščansko sredino, dokler ji na koncu ne potrže z obraza krinke in jo prikaže v pravi luči in v pravi moralni veljavi. Veseloigra je preudarno, sijajno zgrajena, posvežuje jo do neke mere duhovita dialektika. Seveda ne predstavlja ta meščanska komedija nobenega posebnega razodetja ali odkritja. Je pa zelo primerna, da nudi našemu občinstvu v današnjih časih vsaj nekoliko prilike za dobro voljo in neprisiljen smeh. Občinstvo je zaradi tega sprejelo tudi to Benedettijevo veseloigro s toplo simpatijo in prisrčnim aplavzom.
Veseloigro je vestno, vešče pripravil naš pi vi režiser Jože Kovic*. Posamezne igralce in igralke je postavil na prava mesta, malo-dane vsi sodelujoči so imeli priliko, da se primerno uveljavijo kot nosilci posameznih vlog. V splošnem lahko trdimo, da so sko-
raj vse vloge v tem Bem-di : vem delu /.♦'lo hvaležne ter je njihova manja ve-ljavost. če izvzamemo vodilno riogo generalove snahe, enakomerno upoštevana ter odmerjena. Tudi je umel J. Kovic podčrtati v svoji režiserski zasnovi tiste strani odrskega okolja, ki žarko označujejo tipično sredino rimskega meščanstva.
Branka Rasberger,jeva nam je ustvarila .s .^vojo Grazio eno svojih najboljših odrskih podob. Ta njena Grazia je bila dogn.t-na v osnovnem zasnutku, v vseh izraznih sredstvih, v katerih je zelo pretehtana in že preizkušena. Tovrstne vloge spadajo v
suvereno domeno Branke Rasbergerjcve.. ki je vsej igri dajala tempo in smer. Njenega neodločnega, skoraj mevžastega moža, ki je še zelo podvržen domači in rodbinski /komandi:: očeta-generala. je zelo dobro podajal Edo Verdonik. Svojevrsten lik generala Cesara Sirinija. ki mu tok dogodkov izbije iz rok družinske vajeti, je zaživel v dosledni interpretaciji Danila <io-rinška. V zadevah domače čistoče in tudi rodbinske časti zelo tenkočutno g-ospo Sir ia-nijevo je uspešno odigrala ga. M. Za kraj-Skova, k drobnim družinskim spletkam nagibajoča se Geltrudo Danica Savinova. sočutno tetko Eleonoro ga. Slava GorinSkova, v tej razburkani sredini edino hladnokrvno in mirno zobno tehničarko Elvira Kraljeva.
Močno karakteriziran lik je bil za ta meščanski krog čudaški in pi edolgočasni, toda v detajlih naključja zanimivi GustavO Aguzzi Justa Košute, ki lahko uvrsti to svojo stvaritev med svoje najboljša. Tudi Crnobori je dobro zaigral tisto značilno poanto, ki spada k prepričevalni kreaciji takšnega poznavalca ženske duše in ženskih kapric kakor je v tej veseloigri Piero Guarandi Milan Kosič pa je ustvaril iz svojega odvetnika Ferrinija tipičnega lužnjaka.
V splošnem je treba priznati, da je bila veseloigra dobro pripravljena in pravilno zamišljena. Omeniti je še okusno opremo ter zelo fino izdelane obleke. -V.
Opustošenje na starem pokopališču
Pokopališče brez nadzorstva — Pohlep po starem železju — Skrunilci grobov
Maribor, 4. aprila Kako bridko se zdaj maščuje, da na me-rodajnih mestih niso hoteli razumeti naših oobrohotečih nasvetov glede končne ureditve vprašanja starega mestnega pokopališča. Zdaj je celo pokopališče že od novega leta brez vsakega nadzorstva, ker je piejšnji odbor odstopil, a novega še nihče ne pozna. Kaj pomaga tudi če se poljubno zapirajo vrata ob glavnem vhodu, ko pa je okrog in okrog obzidje tako zrušeno, da lahko že otroci skačejo preko in se le čudimo, da niso med tem že znosili celega pokopališča preko ograje. Zato pa tem bolj
»cvete« nova obrt nabiranja starega železa, (ograj in križev). kar vse se zdaj zelo dobro proda. Pohlep po tej kupčiji je gotovo (med tem že zasačene) elemente;< zapeljal že tako daleč, da poskušajo odpirati grobnice, kjer bi radi prišli v posest kosi-ternih krst.
Za danes kratek nasvet: zdaj. ko se je stolna in mestna župnija kot lastnica pokopališča odločila za nadaljnji obstoj pokopališča odnosno za grobove, katerih svojci se zavežejo zanje skrbeti, naj tudi v svojem interesu poskrbi za takojšnjo stalno nadzorstvo in red na tem pokopališču:
Iz Ljutomera
— Iz državne službe. Na lastno prošnjo je upokojen učitelj na Cvenu MaJks Do-minkuš. Po potrebi službe pa je premeščen pomožni davka r Andrej -Perko iz Ljutomera v Metliko.
— Sokolska prireditev. Sokolska četa pri Mali Nedelji uprizori v nedeljo 7. tm. po večemicah v dvorani g. Hedžeta v Verze ju igro /Svojeglavcek«. Na prireditev opozarjamo  tudi okoličane.
— I>»vji lovci so streljali na l«VJ»kega čuvaja. Pred dnevi je bil lovski čuvaj škr-lec na sledu divjim lovcem. Ko jih je sko-
raj že zasačil, so oddali nanj več strelov, pa ga niso za Jeli. Zadeva je prijavljena orožnih t vu, ki bo menda izsledilo predi-zne divje lovce.
SREČANJE
Klanjam se, gospod. Kaj pa počenjate? že celo stoletje vas nisem videl.
— Prav pravite. Videla se že nisva, odkar sem vam posodil stotak.
NA POŠTI
— Ali ni prišlo zame nobeno piamo? *
— Takoj pogledam. Kako se pa pišete?
— To j e napisano na kuverti.
HHHHi