Dolenjske Novice izhajajo vsal; «otrtcl; ; ako : ; jť ta dan prazuik, tlau poprej. ; :
Cena jim je za cclo leto 8 K, za pol leta 4 K. Naročnina za NemCijo, Bosno in druge evropake drïave znaSa 8*50 K, za Ameriko ii'ôO K. List ill ugluHÍ se plačujejo naprej.
Trb dopise, iitiroči)ino in oziiaiiiln sprejema tiskarna J. Krajec uasl.
Gnojenje vinogradov.
Ker je živine vedno manj, primanjkuje zelo hlevskega gnoja. V prvi vrsti se Lievski gnoj mora vporabiti za gnojenje iijiv, kajti pridelovanje živeža je, zlasti pa v sedanjem Časa splošnega pomanjkanja, neobhodno potrebno. Zato tudi tem bolj ne dostaja gnoja za vinograde in ni Čada, da so jeli vinogradi ponekod, zaradi pomanjkanja hranilnih snovi v zemlji, zelo pešati.
Poinatijkatige hlevskega gnoja hi se imelo nadomestiti % uinctnini gnojem, žal, da tudi tega ni dobiti. Zato si moramo pomagati z onimi nadomestili, ki so ]iam na razpolago.
Najboljše nadomestilo za hlevski gnoj je dober mešanec ali kompost. Čim bolj pravilno in skrbno ga pripravimo, tem boljši bo in tem veČ bo zalegel.
V hišnem gospodarstva ne sine, zlasti ne v sedarqem času, priti nič v izgubo, kar ima koliikaj gnojilne moči v sebi.
Posebno veliko gnojilnih snovi vsebujejo straniščno blato, gnojnica in pepel. 2ato naj bi se vse te snovi spravljalo na kompost, kjer, z drugimi odpadki pomešane, dajejo prav dobro gnojilo.
Taki odpadki so: odpadki v gospodinjstvu, smeti, cestno blato, listje, važe itd.
Dober kompost si pripravimo takole: Y senčni Icgl blizo hiše ali hleva si naredimo na meter globoko jamo, kolikor mogoče v neprepustni zendji, t, j. v ilovki ali kameniti zemlji. V to jamo spravljamo vse zgoraj omeirjene odpadke, večkrat jih polijemo z gnojnico in s straniščnim blatom, vselej pa takoj na to pokrijemo s plastjo prsti ali s cestnim blatom, da ne uhaja amonijak iz kupa. Amonijak je oni močno dišeči plin, ki ga začiijemo, ako stopimo v kak hlev. Amonijak se tvori tam, kjer se razkrajajo beljakovine. Ker je amonijak plin, nhaja v zrak, kar je kakovosti gnoja iielo na škodo. Amonijak vsebuje namreč dušik, najmočnejše in rastlini najbolj potrebno gnojilo, katero vpliva zlasti na raščo.
Amonijak se v zemlji spaja posebno rad z apnom in se pretvori v sol, v kteri obliki ga korenine lahko iz zemlje srkajo.
Amonijaka se nahaja največ v človeškem in živalskem blatu in v scalnici. Iz tega vidimo, kako neizmerno so gospodarji oškodovani. Če jim gnojnica iz gnoja odteka, kakor to prav pogostoma vidimo na kmetih. Varčuj^io torej z gnojnico.
Predno se rabi kompost za gnojenje, mora biti dobro razkrojen. Da dobro pre-gnije, ga moramo tekom leta vsaj enkrat ali dvakrat prekopati in vse plasti dobro premešati.
Kompost je dobro gnojilo zlasti za vrtove iii za vinograde.
Trtam ž njim gnojimo najbolje v jeseni, po trgatvi. Najprvo porežemo trtam vse šparoiie, da nam niso pri delu na potu. To delo naj bi se sploh vsako leto v vinogradu opravilo Že v jeseni, prvič ker se rane odrezanih šparonov čez zimo dobro zaauše in trta potem spomladi na teh mestih ne oteka, drugič za to, ker gre potem spomladi režnja hitreje od rok. Odrezane šparone spravimo na kup in jih sežgemo. S ,tem uničiitio dosti trtnih škodljivcev, zlasti zalege kislega črvička, ki se skriva v svržnih luknjicah na koncu Šparonov.
S kompostom gnojimo titam enako kot s hlevskim gnojem. Gnoj se poddcla v zemljo vedno tam, kjer ima trta tenke, lasne koreninice, s kojimi srka hranilne snovi iz zemlje. Zato ne kaže pri starejših trtah gnojiti v jamice blizo trt, ampak kar sredi vrst, kjer se nahajajo tenke, sesalne koreninice trt. Gnoj se lahko raztrosi, treba ga pa je le primerno globoko podkopati, kajti preplitvo vdelan gnoj bi samo pospešil rast plevela, trtne korenine bi pa od njega le malo občnt'le.
Pri gnojenju se vinograd ob enem dobro prekopa, kar pride trti zelo v prid. Plevel se potlkopa in čez zinto segnije, kar samo ob sebi že trto nekoliko pognoji, zemlja se pa Čez zimo razkroji in da trti v prihodnjem letu novih redllnib snovi. Vsled jesenske kopi se vrši lahko spo-mladua kop dosti pozneje in je s tem vse obdelovanje vinograda v prihodnjem letu olajšano.	B. Skalický.
V zaželjeni deželii
„Dol. Novice" bi ne smele manjkati v nobeni hiši na Doler^jskem.
Fr. pl. Suklje.
Prelei), uprav veličasten je dandanes pogled na vzdramujoČi se narod slovenski! Kaka globoka sprememba od onega zgodovinskega trenotica sem, odkar je nepozabni nas voditelj Jan,. Ev. Krek o pravem času in z mogočno roko med trpeče naše ljudstvo vrgel odrešilno besedo, jugoslovansko deklaracijo! Uže je ideja pripravljena bila v naših srcih. Ko je tedaj stopila na dan, razširjala se z čudovito hitrostjo po celem slovenskem ozemlju ter zmagovito prodrla do najoddaljenejše gorske koče. V jednem glasu stniile so se vse naše želje in strankarska prizadevanja: „Dajte nam Jugoslavijo!" In tako je silna naj'odna volja, tako izrazita njena odločnost, da so vnaprej brezuspešni vsi poskusi, ustavljati se mogočnemu .ugledu narodne duše. Jugoslavijo hočemo in — dobili jo bodemo!
Prekrasno pač^bode upravno ozem^e jugoslovansko, blagrovano z vso prirodno lepoto ter obdarovano z vsem naravnim bogastvom. Gorski velikani našega planni-skega sveta in divje razklano kraško gorovje na črnogoi'ski in srbski meji, čar gorenjskih in koroških jezer in nepopisna krasota plitviških jezei v Liki — morda najlepše, kar turista nudi Evropa — pod-Kemeyska čuda naših jam in sanjava krasota jadranskega obrežja — katera dežela na celem svetu se bo paČ mogla meriti z našo Jugoslavijo, kar se tiČe naravnega lepotičja ! In prirodno bogastvo! V hrvaški in slavou-ski nižavi najrodovitnejše polje, po bregovih in gričkih od slovenskih goric in znamenitega Pohorja doli do blagoslovljene Fruške gore najlepši vinogradi, velikanske šume z neizčrpnim bogastvom hrastovega, smreč-jega in bukovega lesa, pod zemljo deloma še nedvigneni zakladi železa, premoga, svinca, živega srebra, asfalta iu dragih porabnib rud in kopanin, blagotvorne toplice in zdravilni vrelci v izobilju, poleg teh naravnih bogastev pa — siige morje z celo vrsto izbornih pristanišč, morje jadransko, katero direktno drži proti sueškemu pre-
Iz dnevniho slovenshep častniha v svetovni vojni.
Fo dnesnlku t Janha Muha.
(16.)
Spomini ob Novem lotu 1917.
Nekaj dni pred Novint letom smo se preselili iz dolgočasnih podzemskih bivališč v veliko plitvo dolino tik za bojno črto, kjer je polno barak. Na hribčku gori na Severn leži popolnoma zapuščena, deloma poriišena vas Temnica. Pred nekaj dnevi je dobil ndarec cerkveni zvonik, kar smo prav dobro videli iz naših .postojank.
Silvestrov večerje. Pri zavretem vinu in čaju se prav prisrčno »abavatno vsi člani bataljonskega štaba: stotnik, zdravnik, sanitetni pi'aporšČak Fajdiga, pijonirski častnik Hočevar, praporčak Mrainoi' In jaz. Topovi se oglašajo vedno Imje. Njihovo grmenje narašča v vihar. Polnoč! 30cm top, ki stoji v neposredni bližini našega taborišča, naznani to slovesno uro. Na vsi Črti pred nami zagrme topovi v nepopisni
besnoatj. Fantje po barakah zavriakajo in zapojo. Lepo slovo staremu letut
Dočakal sem zopet novo leto. Hvala Ti, dobrotni Stvarnik !
V duhu zrem vrsto Žalostnih in veselili dogodkov preteklega leta. Še nekaj dni in pretekli bosta dve leti, odkar sem zapustil dom, se poslovil od matere, tovarišev, znancev in Šolarjev ter oblekel vojaško suknjo. Skoraj sedeitinajst mesecev sem na bojnem po^ti. večinoma v smrttii nevarnosti, a Še sem ostal zdrav. Kolika dobrota !
S poU'pež^jivostjo sem prenašal križe in težave vojaškega stanu, z zaupanjem sem zrl v bodočnost tudi v najtežavnejših treniUkih, z vztrajnostjo sem dosegel Častniško mesto.
Pred menoj vstajajo slike tovarišev, prijateljev in znancev, ki so z tnenoj služili, z menoj trpeli. Usoda jim ni bita mila... Mnogi izmed njih so darovali svoje življenje domovini, veliko pa jih je odšlo bolnih ali ranjenih s krvavega pozorišča, a jaz sem
kopu kot najkrajša cesta med evropsko celino in južno in vzhodno Azijo, vzhodno Afriko in daljno Avstralijo!
To je naše ozemlje in kako je ljudstvo, katero tod prebiva! Poznamo ga in lehko se nanj zanašamo! Skozi dolga, mračna stoletja zasužnjen in teptan ohranil je troimenski naš narod navzlic lobstva in bolečini vendar neapognjeno svojo moč in žilavost Le zavedal se ni svoje sile in potrpežljivo klonil je svoj tilnik pod težki jarm, ki so mu ga nakladali sosedje, prevzeti Madžar in nemški „Herrenvolk". Danes pa je vstal nas narod, vzbudil iz zaspanosti ga je bojni vihar, kateri sedaj pretresa vesoljni svet, zaveda se sedaj svoje lastne moči in nikdar več se ne bo klaiijal nepoklicanim jerobom in neopravičenim tla-Čiteljeiii. Ves narod naš, Slovenci, Hrvatje in Srbi, združeni smo v jedni želji in zahtevi, vočigled celega sveta terjamo svojo državno in upravno satnostojnost, svojo lastno streho, svojo Jugoslavijo. NiČ več, a tudi nič manj ! Tu nima mesta za kramarsko barantaige psevdo-diplomatiška preka-njenost, katera bi najrajši pod krinko državniške modrosti zadnšila sveti plamen narodne navdušenosti s prozornim namenom, da bi dotičnik v vročem pepela zgorelih narodnih nad sam si — pražil in cvil svojo mastno pečenko!
Toda bas ker je tako omamljivo lepa ideja našega upravnega zdrnžeiija, se Ču-jejo — in to včasih s prav resne strani — pomisleki in dvomi o njeni praktiiíni izvedljivosti. „Kako bomo pod svojo lastno upravo mogli shajati mi Slovenci, Hrvatje in Srbi," — vprašajo oni — „mi, ki smo razdvojeni po tisočletni zgodovini, razdeljeni celo po svojih veroizpovedanjib, že dolga stoletja brez ožjega stika in prometa, da, celo nahujskani in naščuvani eden proti di'ugemu?" In z druge strani se zopet kdo oglasi: „No, pa recimo tudi, da se nam posreči, omisliti si tako državno in upravno obliko, s katero se da shajati — kako jo pa bomo mogli plačati sami, mi sinovi za-nemarjetiih iu sedaj zaostalih dežel, večinoma opustošenih in osiromašenih po grozotah svetovne vojskeV Mar ne bo finančni polom naravna posledica naše samostalnosti ? !"
še tu. Ti, Vsemogočni, si me čuval in ohranil zdravega in nepoškodovanega.
Srečno si me povedel z visokih za-snežetiih gora, kjer so lavine »ahtevale toliko žrtev, na rajsko lepo Južno Tirolsko, čuval si me v strašnih dneh na gori Barko, vodil si me v strahovitih bojih v Galiciji, ohranil vsilovitem viharju pri Hudem Logu,
Danes stopam v novo leto. Kakšno bo? Žalostna je moja preteklost, bodočnost temna, nejasna. — Dalje besni strašna vojna iu ni še misliti na konec. Kaj me čaka v tem letu...? To veš le ti tam gori...
Vsemogočni, izročam se Tvojemu varstvu! Zgodi se Tvoja volja!
Življenje v našem taborišču.
V precej obsežni dolini stoji med košatim dievjem celo selišče velikih barak za moštvo in nekaj ličnih hišic za častnike. NaSa „vila" ima dve sobi in verando s stoli in mizo, kakor kaka mestna restavracija. Pred hišico je precej velika, blatna luža, kjer se moštvo pridno nmiva. Voda je sicer ru'java kakor gnojnica, a po štiri-
najstih dneh si vsakdo želi vode, četudi je umazana.
V bližini je nanovo zgrajena obednica za častnike. Vsa čast mojstru poročniku Hočevarju, ki je lopo tako lično uredit. Prostora ima za 20 častnikov, segreva jo pečica in krasijo jo podobe ter celo kip iz teinniške cerkve. Novo obednico smo ki-stili „Restavracija Repoštev".
Našega taborišča sovražnik še ni obstreljeval. O meglenih dneh se ljudje lahko prosto gibljejo, umivajo, snažijo, celo zakurijo brez skrbi. Ob jasnem vremenu tu ne smemo kuriti, niti se ne smemo podnevi pokazati iz dobro maskiranih barak, ker skoraj vsak dan krožijo sovražni letalci nad nami. Gorje prebivalcem te doli»e, ako bi sovražna artilerija zavohala, kaj je v njej!
Kmalu po prihodu semkaj je višji zdravnik natančno preiskal vse moštvo. Konstatiral je, da je splošno zdravstveno stanje pod ničlo, Ljndje so zanemarjeni in skoraj vsi bohii na želodcu. Pri posameznih stotnijah je povprečno po 50 bolnikov.
To 30 pomisleki iti ugovori, katerih ne kaže ošabno in prezirljivo odklanjati „a limine". In iijili se poraja (iolžnost, resno pieiniš^jevati o nafiinu, kako in poti katerimi pogoji utegnejo najbolj shajati naše dežele in njih prebivalci pod svojo novo domačo streho. Nikoli se ne bomo prerano bavili s temi temeljnimi pisangi. Torej sem opravičen i jaz, ako se lotim naloge, v tem članka in njegovih nadaljevalnih naSrtati osnntek o bodoči naši upravi. In ker sta uprava in nstava ozko spojeni med seboj, se bom moral nehote dotakniti, dasi le z ma-zincem, prekočljivega ustavnega problema. Predobro znam, da bo moje delo nepopolno in površno stesano, polno peg in marog, na premnogih mestih nezadostno in po-maïqkljivo. Ali to me ne plaši t Dovolj, če sprožim diskusijo o stvari, ki nnjno zahteva javni interes in vsestranski resni študiji
Moje razmotrivarqe o upravni in ustavni obliki bodoče samostalne Jugoslavije se pa naslanja na dvojno načelno postavo.
Z ene strani skušam namreč kot pripadnik zgodovinske smeri navrliu ojnislenih upravnih reform sezidati iia temelju onih npravnih zasnov, katere smo prejeli od svojih prednikov ter o kateiih znamo, da so se istinito bile obnesle v upravni praksi. A žalitiog, v danem slučaju, ko zidamo s tal svojo Jugoslavijo, najdemo bore malo porabnega stavbnega gradiva v ostalinah prejšnje uprave. Kaj potrebujemo?' Moderno, točno, preprosto, ceneno in pošteno opravo! In kaj nahajamo V V Avstriji zastarelo, prekompliciratio, počasno, predrago in — vsaj v zadnjih lotih — dokaj nagnjito upravo. Madžarska in hrvatska uprava, (lasi v nekaterem pogledu morda boySa od svoje avstrijske tovarišice, ste v drugih ozirih izvestno Še mairje na dobrem glasu. In kaj naj porečem o oni administraciji, s kojo je avstro-ogrska monarhija bila oblagodarila s krvjo pridobljeno Bosno in Ei'cegovino! Ako bodo kasnejši zgodoviiio-pisci kdaj v stanu, natančno'pojasniti, iz katerih razlogov je nastala gî'ozovita vojska, kaj vse je povzročilo največjo nesrečo, katera je sploh mogla kdaj zadeti trpeči človeški rod — morajo se ustaviti tudi pri bosanski upravi in njenimi pogubnimi posledicami I
Ne, z upravno organizacijo, katero imamo dandanes še v naših jugoslovanskih pokrajinah, si bomo kaj malo mogli pomagati. Morda je zgolj sodna uprava — vsaj v Avstriji — katero bomo mogli prevzeti precej nespremenjeno. Skoraj povsod drugod trebalo bo korenitih sprememb.
Tako torej s prvim načelom, na koje se naslanja moja razprava. Drugo in poglavitno načelo se pa glasi; Hočemo demokratsko upravo in ustavo, v istini prežeto z novodobnim demokratskim duhom!
Vse to pa je absolutno nemogoče brez avtonomije, brez narodne samovlade. Avtonomijo povsod': v deželi, okraju, občini! In istinito, neblinjeno, nespaČeno avtonomijo, tiikakor pa ne ono spakedrano skrpucalo, kakor ga je naprimer v Avstriji hila uvedla Scbmerlingova nesrečna roka. Pobeljen grob je te baže lažnjiva samouprava iti za tem blestečim imenom se vam laiiito skriva in gnije celo oni upravno-uslavni škandal, katerega dati za dnevom v ljubljanskem deželnem dvorcu vprizarja kranjskega deželnega odbora četveroperesna deteljica! A kako si predstavljam to avtonomijo?
_(Dalje Hleđi.)
Franjo Neubauer:
Dekle in jesen.
Po gozdih mrakoví gosté se, na travnike mégla se sklarrja in tamkaj v dolini pozvanja, po gričkih zvonovi.glasé se. Zvoni in zvoni, da fantiča več ni, da sama ostanem vse dni in noČi, Le pojte, le pojte zvonovi o rani mi smrti njegovi! Morda kdo pomóli pobožno z menoj za iqega nocoj,
za njega, ki veČ se ne vrne nikoli.
ííf
Wilsonovih 23 mirovnih točk.
Wilsonove mirovne točke, na katerih podlagi so pri volji skleniti mir Avstrija, Nemčija in Turčija, se glasi v skrajšani obliki sledeče:
14 točk z dne S. januarja 1918.
1.	Vse mirovne pogodbe morajo biti javne in odkritosrčne,
2.	Popolna prostost ladjeplovbe na morju.
3.	Odpravijo se naj vse gospodarske ovire in se naj ustanovi enotnost gospodarskih razmer med vsemi narodi.
4.	Oboroževanje narodov se mora znižati na najnižjo mero,
5.	Svobodno in nepristransko se morajo urediti in rešiti vsa vprašanja glede vseh izvenevropskih naselbin.
6.	Rusko ozemlje se mora popolnoma , izprazniti in Rusija si naj sama določi svoj politični razvoj.
7.	Belgija se mora izprazniti in obnoviti in zopet postati neodvistia država.
8.	Nemčija mora izprazniti zasedeno francosko ozemlje in popraviti na tem ozemlju povzročeno škodo.
Čudno je, da ljudje še toliko vztrajajo. Štirinajst dni so ležali v sprednjih jarkih v dežju, blatu in mrazu, sedaj pa imajo ponoči delo v jarkih. Kaj vse vzdrži v današtqih Časih vojaki
V nedeljo dopoldne je daroval vojni kurat Gnidovec sv. maso v kapelici, ki so jo postavili naši pijonirji in jo ozaljšali z brš\jinom. Med mašo so se v neposredni bližini oglašali naši topovi. Zdelo ae mi je, da sem na ktnečkem žegnanju, kjer med ^v. opravilom pokajo možiiarji.
Popoldne sedim v sobici in pišem. Topli soinčni žarki se pridno upirajo skozi okno. Že se mi hoče dremati, kar ae oglasijo topovi, kakor bi zbesneli. Kaj je neki? Pogledam skozi okno. Gori pod nebom se ziblje od zahoda laški letalec, ki ga od vseh strani obdajajo beli oblački naših Šrapnel. Oglasijo se piščalke ,postnov' v znamenje, da se je treba skriti; po dolini vse obmiruje. Vnovič zagrme topovi na vseh stratieh. Stopim ven. Nebo je pre-preženo z belimi oblački, med njimi pa se suče 9 laških letal. No, artilerija ima dovolj
dela. Pri tolikem številu predrznih ptičev topničarji že res ne vedo, katerega bi se lotili. To ti je pokarige! Neprestano se oglašajo piščalke postnov, neprestano je treba ljudi zganjati v barake. Zaman so opomini in kričanje, vse tišči iz koč. Čudnega ni nič, Če Ijndje ob tako lepem vremenu silijo iz zatohlih barak na sveži zrak, a ni šala. Ako nas sovražni letalci razkrijejo, gorje naui!
Ob večerih smo se shajali štirje pevci — kvartet, kakršnega je treba iskati: poioč-nika Jug in Podgornik, nanovo prideljeni praporščak Podgornik in jaz. Zapeli smo prav ubrano več umetnih slovenskih pesmi ter privabili vse častnike v obednico. Naše najyubše pesmi so bile: „Slovenec i Hrvat", „Uboj!" in „Jadratisko morje. Gospodom na ljubo smo morali te pesmi vsak večer ponoviti.
Pa tudi iz barak je donelo veselo petje v tiho noČ:
Nocoj, nocoj je en lep voier, en lop voCer, ena Bvella noĚ...
9.	Ureditev mej Italije naj se izpelje z jasno znanimi narodnimi črtami.
10.	Narodom Avstro-Ogrske naj se zagotovi prilika samoupravnega razvoja.
11.	Runuinija, Srbija in Črnagora naj se izpraznijo in zopet obnove zasedena ozemlja. Srbija mora dobiti svoboden dohod do morja.
12.	Narodom v Turôiji se mora zagotoviti samoupravni razvoj. Dardanele se morajo odpreti za prosto plovbo ladij vseh držav.
l.=î. Ustanoviti se mora neodvisna poljska drŽava, ki naj obsega vsa ozemlja, v katerih prebiva poljsko prebivalstvo.
14. Ustanoviti se mora splošna zveza vseh narodov in ustanoviti se mora mednarodno razsodišče, ki bo presojalo vse spore, nastale med narodi in di'žavami.
i točke z dne 13.1'ebriiarja 1918.
1.	Vsak del končnove\iavne pogodbe se mora zgraditi na pravičnosti v gotovem slučaj« s tako poravnavo, od katere je naj-verojetnejse, da privede k trajnemu miru.
2.	Narodi in dežele naj se ne premikajo od gotove državne oblasti po kaki drugi, kakor da gre le zgolj za predmete ali kamne v kaki igri.
3.	Vsaka rešitev o vprašanju kakega ozemlja, ki jo je sprožila sedanja vojna, se mora rešiti v korist prizadetega prebivalstva in ne kakor le del kake pogodbe na zahtevo mest, ki tekmujejb med seboj.
4.	Vse jasno označene narodne zahteve se morajo zadovoljiti v najširšem obsegu, ki je mogoč, ne da se sprejmejo ali ovekovečijo stari vzroki spora in nasprot-stva, ki bi najbrže kmalu zopet motili mir v Evropi in ž njo celega sveta.
5 točk z dne 27, septembra 1918.
1.	Nepristranska pravičnost, ki jo nameravamo odmej'iti, ne sme razločevati med onimi, do katerih želimo biti pravični, in tistimi, do katerih ne želimo biti pravični. Pravičnost mora biti taka, da ne bo poznala nobenih ugodnosti in nobenega stopnjevanja, marveč le enake pravice za udeležene narode.
2.	Noben poseben, osamljen interes ali korist katejegakoli naroda ali skupine narodov ne more tvoriti temelja k^akega dela pogodbe, če so ne ujema s skupnimi interesi vseh.
3.	V skupni rodbini zveze narodov ne sme obstojati nobena vez, nobena zveza in tudi ne posebne pogodbe ali dogovori.
4.	V zvezi sami ne smejo biti nobeni posebni, samoljubui gospodarski načrti ali težtije, ne sme se uporabljati gospodarski bojkot v kakoršnikoli obliki ali izključitvi; izvzeto je samo pooblastilo sile, katero se podeli zvezi narodov,^ da naloži gospodarske
kazni z izključitvijo svetovnih trgov in sicer kakor sredstvo reda in nadzorovanja.
5. Vsi mednarodni dogovori in pogodbe kakoršnekoli vrste se morajo s po-poltio vsebino naznaniti ostalemu svetu.
Priobčili smo te točke, da jih poznajo tudi naši ceirjeni Čitatelji in da si bodo lahko toliiračili veliko važnost mirovne ponudbe osrednjih evropskih držav.
Nemlilil odgovor Plllsanu.
Berlin, 12. oktobra. (K. n.) Predsedniku Zedinjenih držav poslana nota kot odgovor na Wilsonova vprašanja se glasi:
Odgovarjajoč na vprašanja predsednika Zedinjenih držav ameriških izjavlja nemška vlada:
Nemška vlada je sprejela stavke, ki jih je postavil predsednik Wilson v svojem nagovoru z dne 8. januarja in v svojih poznejših nagovorih kot podlago trajnega pravnega miru. Namen razgovorov, ki naj se uvedejo, bi bil torej samo ta, sporazumeti se glede praktičnih podrobnosti njih uporabe. Nemška vlada domneva, da se postavljajo tudi vlade z Zedinjenimi državami zvezanih drŽav na stališče izjave predsednika Wilsona.
Nemška vlada se izjav^a v sporazumu z avstro-ogrsko vlado pripravljeno ugoditi, preden se doseže premirje, zahtevam predsednika glede izpraznitev. Vlada da predsedniku na prosto, izposlovati sestanek mešane komisije, ki bi imela nalogo skleniti za izpraznjenje potrebne dogovore.
Sedanja nemška vlada, ki nosi odgovornost za mirovni korak, je sestav\jena potom pogajanj in v sporazumu z veliko večino državnega zbora. Pri vsakem svojem dejanju oprta na vo^jo te veČino, govori državni kancler v imenu nemške vlade in nemškega naroda. ~ Berlin, 12. oktobra 1918. — Podpis: Dr. Solf, državni tajnik za zunanje zadeve.
Nilsonov odgouor Nemčiji.
Washington, 14. oktobra. (K. u.) Reuter poroča: Državni tajnik Lansing je danes popoldne sporočil začasnemu poslovodju Švice in zastopniku nemških interesov v Zedinjenih državah to-le noto:
Državni departement, 14, okt. 1918. Gospod! Odgovarjajoč na sporočilo nemške vlade z dne 12. oktobra 1918, katero ste mi danes izročili, mi je Čast naprositi Vas, da sporočite nasledtrji odgovor:
Sprejetje od predsednika Zedirgenih držav v njegovi poslanici kotigresn dne 8. januarja 1918 in v poznejših izjavah podanih pogojev s strani sedaige nemške vlade in velike večine nemškega državnega zbora, npraviiuje predsednika Zedinjenih
Polagoma je legel nebeški mir nad dolino. Polegel je hrup po barakah, utihnilo je celo petje in vriskairje pri sicer vedno veselem oddelku strojtiih pušk. Po častniških kočah so ugasnile luči, gospodje so se polagoma spravili spat.
Po celi vasi luSko "'t v naât hiâ'ei SO p» U'i ■ ■ ■
Stotnik je že v postelji in bere, pra-poi-ščak Mramor vestno rešuje uganke ťara v verandi in pridno nalaga na ogerg, a jaz pišem dnevnik ...
Takole smo se zabavali na fronti lik za bojno črto, kjer smo bili takorekoč vsak trenutek v smrtni nevarnosti. Čemu bi se ne? Jedi in pijače smo imeli dovolj, posebnih skrbi pa ni bilo. Le bali smo se, da jo i)o kdo iztaknil, a počasi smo Se to pozabili.
18. jannarja ob treh popoldne je bil ,alarm' za 6 stotnij skupino „Temnica" radi nekega podjetja od naše strani. Na vsi črti pred nami so se oglasili naši topovi vseh kalibrov. Kolikor bolj se je bližal večer, tem huje je naraščalo grmenje topov.
Nastala je črna, viharna noč. Veter je tulil preko skalnatih reber, vmes pa so grmeli topovi, kakor bi se svet podiral. Neprestano bliskanje topov^ granat in šrapnel je podvojilo grozoto noči. Če bi zašel semkaj iz zaledja človek, ki še ni slišal in videl kaj sličnega, bi strahu skoprnel.
V	tej grozni noči je došla vest, da ima skupina „Ivaiijigrad" takoj odkorakati v sedlo zahodno od Stola, a skupina „Temnica" naj bo pripravljena za odhod.
V	dolini je nastalo živahno vrvenje. Vse je hitelo pospravljati svojo šaro. Tudi jaz sem svoje stvari hitro spravil v red, pisarna je bila v nekaj trenutkih v zaboja. Vsi smo bili več ali manj vznemirjeni. Ta nejasnost ! Kam gremo in zakaj tako naglo? Sedeli smo v verandi pri pivu, vinn in čaju, zbijali Šale ter ugibali, kaj neki je rodilo te odredbe. Ker do enajstih ni bilo povelja za odhod, smo legli k počitkit v pohii opravi. Nisem Še zaspal, že je prišlo od 27. brigade telefonično povelje: „Še pred dnem mora biti skupina Temnica v gozdu severno od razvaline Sv. Ambroža!"
držav, (la poda odkrito in direktno izjavo o svojem sklepa glede sporočila nemške vlade z dne 5, in 12. oktobia 1918.
Jasno mora biti, da so izvi-šitev iz-praznjenja zasedenih pokrajin in pogoji za premiije zadeve, ki jili je prepustiti presoji iti svetu vojaških posvetevalcev vlade Zediirjenib držav in zavezniških vlad. Predsednik se čnti primoranega izjaviti, da vlada Zediiqenih drŽav ne more sprejeti nobene ureditve, ki ne Iti skrbela za popolnoma zadovoljivo zagotovitev in za jamstva trajnega vojaškega nadkri^jevanja armad Zedinjenih drŽav in njenih zaveznikov na fi'oitti. Predsednik je prepričan, da sme smatrati za gotovo, da bo to tudi sodba in odločitev zavezniških vlad. Predsednik smatra tudi za svojo dolžnost, da pripomni, da niti vlada Zedinjenih drŽav niti on ne more z vso gotovostjo misliti, da bodo vlade, s katerimi so Zedinjene države asociirane kot bojiijoÈe se države, privolile v to, da vzamejo v pretres premirje, dokler nadaljujejo nemSke bojtie sile proti-postavue in nečloveške praktike, kakor to resnično delajo še sedaj.
Isti čas, ko stopa nemška vlada pred vlado Zedinjenih držav z mirovnimi ponudbami, potapljajo njili podmorniki na morju ladje za potnike in ne le ladij, marveč tudi čolne, v katerih se hočejo potniki teh ladij in njih posadke rešiti. Nemške armade nastopajo pri svojem iz-sVjeneni umiku iz Flandrije in Francoske, pot hudobnega razdejanja, kar se je vedno smatralo za direktno kršenje pravil in običajev civiliziranega vojskovanja. Mesta in vasi, de jih niso razdejali, so oropana vsega, kar je bilo v njih, jiogosto tudi prebivalstva.
Ni pričakovati, da bodo narodi, ki so proti Nemcem asociirani, pritrdili prejnijJu tako dolgo, dokler se nadaljuje nečloveško plenjenje in pustošenje, katero gledajo po vsej pravici s strahom in ogorčerqeiii v srcu.
Da se ognemo vsaki možnosti kakega nesporazuma, je tudi potrebno, da opozori predsednik Zeditijeiiih držav z velikim poudarkom vlado Nemčijo tudi na besedilo in jasni namen enega izmed mirovnih pogojev, ki jih je nemška vlada sprejela. Ta pogoj vsebuje poslanica jiredsednika z dne 4, julija t. L V Mount Vernonn. Ta pogoj se glasi:
„Uničenje onih samodržnili sil povsod, ki imajo v rokah možnost, da same, tajno in iz lastne volje motijo mir; in če teh sil sedaj ni mogoče uničiti, vsaj njih ponižanje do resnične onemoglosti."
la sila, ki je doscdaj določala nsodo nemškega naroda, je ravno ena izmed onih, ki jih je imel predsednik pri tem govoru pred očmi. Nemiki vladi je dano na prosto, da to izpremeni.
Zgoraj omeigene besede predsednika Wilsona tvorijo seVeda pogoj, ki se mora izpolniti še pred mirom. Če naj pride mir z nwtopom nemškega naroda samim.
Predsednik se Čnti primora»iega izjaviti, da bo vsa izvedba mira po iige-govem mnenju odvisna od odločnosti in od obveznega značaja garancij, ki se bodo dale v tem temeljnem vprašanju. Neizogibno potrebno je, da vedo proti Nemčiji asociirane vlade nedvoumno, s kom se vrše pogajanja.
Predsednik bo odposlal posebno noto C. in kr. vladi Avstrije-Ogrske.
Sprejmite, gospod, ponovno zagotovilo mojega spoštovanja.
Robert Lansing.
Državni zbor. - lugoslavijii.
V seji di'žavne zbornice dne 2. in 3, oktobra se je vršila razprava o vladni izjavi ministrskega predsednika Ilussareka ter o mirovnih predlogih poslancev, dr. Korolca, Staneka in Glombinakega. Cela lazprava je bila zelo zanltiiiva in burna. Češki poslanec Stanek je pel Nemcem hude levite. Med drugim je rekel tudi sledeče:
Vsi narodi, ki ljubijo svobodo, so se zdražili proti Nemcem, katere Čaka zaslužena kazen. Mi zahtevamo fronto treh slovanskih držav od Gdanskega preko Prage do Adrije. Že vnaprej ugovarjamo zoper delno rešitev češko - slovanskega vprašanja in zahtevamo združerge vseh Cehov in Slovakov v Avstro-Ogrski v samostojno državo. Glede zahtev Jugoslovanov po združenju v neodvisno drŽavo soglašamo popolnoma z našimi jugoslovanskimi brati. Edina pot, da pridemo do trajnega miru, je, da se sprejmejo Wilsonovi mirovni pogoji.
Načelnik Jugoslovanskega klaba, poslanec dr. Korošec, je med dragim Izvajal, da se Jugoslovani prav lepo zahvaljujejo za vsako narodno samoupravo, marveč zahtevamo združenje vseh Jugoslovanov v neodvisno in samostojno drŽavo. Hussarek prihaja z narodno samoupravo že veliko prepozno. Pred vojno bi bili Slovenci za isto hvaležni, a sedaj v petem letu svetovne vojne pa pravijo: Nikdar! — Hussarek je pokazal tudi neki okvir, v katerega misli spraviti jugoslovansko vprašanje, nI pa pokazal ■ podobo, katero bi rad spravil v ta okvir. Govornik je nadalje ožigosal potovanje madžarskega grofa Tise na Hrvatsko, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino. Njegovo potovanje je imelo namen, pridobiti te dežele za to, da bi se izrekle za pridruženje k Ogrski. Toda grof Tisa je imel smolo. Vse te dežele so se izrekle za združenje vseh Jugoslovanov v lastno, sam'ostojno državo. Sklepčno se je dr. Korošec izjavil: Pri rešitvi jugoslovanskega vprašanja zaupamo na našo notranjo moč in silo ter upamo na pomoč naših severnih bratov Čehov In Poljakov.
Gospodarstvo«
Klanje In prodaja živine. „Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine" je dalo halog svojim zaupnikom po deželi, da vzamejo brezobzirno in ne glede na škodo živino tistim, ki jo tihotapijo iz dežele ali pa jo koljejo doma brez dovoljenja, ali pa jo prodajajo brez vednosti zanpnikov „Deželnega mesta". Isto velja tudi za teleta. Za vsako iz dežele iztihotap^jeno žival bosta prodajalcu odvzeti dve dragi govedi, čeprav plemenski; za vsako doma brez dovoljenja zaklano ali pod roko prodano govedo, pa eno govedo. Goveda se bodo odvzela potom rckvizicije ter so bodo poslala v Ljubljano. Za zakol sposobne živali se bodo oddale vojaštvu, plemenske Živali pa se bodo zamenjale za klavno živino. Ta korak je „Deželno mesto m vnovčevanje živine" storilo vsled tega, ker se je prepričalo, kako velike množine živine se iztihotaplja na Hrvaško, Štajersko in Primorsko. Pošteni posestniki in pa posestniki iz sredine dežele morajo potem oddajati mesto drugih živino. Ravno tako se pobijajo na skrivnem goveda In teleta v velikanski množini ozir. se prodajajo pod roko v veliki množini brez vednosti zaupnikov, ki imajo nalog nadzorovati promet z živino, da se ne gode sleparije ter imajo skrbeti, da se živinoreja po nepotrebnem ne vničuje. V sili zaklano živino ima vsakdo naznaniti pristojnemu zaupniku, ki določi, ali se sme zakol v sili doma razprodati, ali se odda na kontingent kaki občini. Kdor bi z v sili zaklano živino brez vednosti zaupnika razpolagal, se mu bo odvzela za kazen kaka druga žival. Kdor bi Živino nalašč poškodoval, da bi jo potem zaklal v sili, se mu bo odvzela ravnotako di'uga zdrava žival, kot če bi jo naravnost zaklal doma. Posestniki se torej nujno opozarjajo, da se ravnajo točno po obstoječih predpisih glede prometa z živino, ker se Izgovoi'i o tievednosti ne bodo vpoštevali in bo „Deželno mesto za vnovčevanje živine" strogo Izvrševalo zgorajsnja določila.
Jajčnih lupin ne mečimo .v smeti.
Jajčne lupine imajo v sebi mnogo apnene in fosforové soli, ki delajo pri rasti kaj posebno debele kosti. Pri nas jih navadno vržemo v smeti, k večjemu jih damo ko-
košim. Jajčne lupine pa* so ravno tako dobre za druge domače živali, osobito mlajše. Mesto da vržeš lupine proč, stolči T prah in pomešaj jih med drugo krmo.
Dva do štiri litre mleka dajejo krave na dan na Kitajskem. Cena kineske krave je okoli 60 kron.
Dva vagona mrtvih gosi, „Arbeiter Zeitung" poroča, da sta dospela přetečen teden iz Galicije in Polské dva vagona mrtvih gosi. Vse gosi so od lakote poginile.
Dninarji na Ogrskem zahtevajo 70 do 80 kron dnevne plače, ker so se raz-vadili ob žetvi. Tuđi ženske zaslužijo po 36 kron na dan.
DomaČe in tuje novice.
Velecetyeni naročniki. — Slavna Katoliška tiskarna v Ljubljani nam je iz prijaznosti priskočila v prvi sili na pomoč s papirjem za pet številk. Tako zamoremo ustreči cenj. čitateljem o velikih svetovnih dogodkih, ki se ravnokar vrše po vsem svetu.
Novomeškim veleoetijenim naroóíiikonn
vljudno naznanjamo, da jim bomo od danes naprej pošiljali list tudi po pošti, in to zaradi pomaiijkanja osobja za raznašavaiije. Če pa kdo rajši hodi po list sam v prodajalno J. Krajec nasi., naj blagovoli naznaniti.
Cerkveno odlikovanje. Preč. g. Viktor Stesha, ravnatelj kn.-ák. pisarne v pokoja, je bil imenovati od sv. Očeta za papeškega taj nega komornika z naslovom „ monsignor ".
Jubilej. P. Hugolin Sattner, deiinitor frančiškanske provincije sv. Križa in župni upravitelj župnije Mar. Oznanenja v Ljubljani, je obhajal 11. okt, v „šotoru miru" na Brezjah 50 letnico svojega vstopa v red. Za cerkev In slovenski narod vele-zaslužncga moža ohrani Bog Še mnogo let!
Slovesna poroka se je vršila v pou-deljek 14. oktobra ob polu 5. uri popoldne v novomeški kapiteljski cerkvi. Poročil se je g. Henrik Huttman, c. kr. poštni adjunkt, z gpdč. Karolino Grailand-ovo iz ugledne novomeške družine. Kapiteljski pevski zbor je pa prav mično zapel v pozdrav vele-spoštovanima novoporoČencema. — Obilo božjega blagoslova in .vsestranske sreče!
Umrla je splošno znana in velespošto-vana gospa Karolitia Witschl, posestnica v KandijiinbivšaposestnicagraščineSrebniiče, v petek 11. oktobra, v starosti 81 let ter bila v nedeljo ob veliki udeležbi spremljevalcev pokopana na šmihelskem pokopališču. Naj sveti blagi pokojni večna luč!
Umrla je v Brezovici pri Št. Jerneju gospa Ana Gorišek roj. Povše, posestnica in gostilničarka, dne 14. oktobra, v 50. letu starosti. Naj v miru počiva!
Umrl je učitelj v Starem trgu pri Kočevju, g. Milan Korče, dne 11. sept. 1918 po dolgi mučni bolezni v bolnici Usmiljenih bratov v Gorici, kjer je na tamošnjem mestnem pokopališču tudi pokopan. Rajni gospod je bil blag značaj in izvrsten pevec. S svojim prikupljivim glasom je velikokrat razveseljeval tudi novomv.ške dražbe, ki pa žal v njegovi bolezni, ko se je delj časa nahajal v kandijski bolnici, niso''imele to-lažilnih besed za iijega. Ves potrt se je podal potem v Gorico, proseč pomoči, katero je našel pri tujih ljudeh. V sili zapuščajo prijatelji človeka — stara resnica! — Kot vojak je bil delj časa uslužben pri cenzni'i v Novem mestu. Bodi mu ohranjen blag spomin !
Umrl je za p^učnico v cesarice Elizabete bolnici v Novem, mestu, dne 14. okt. vojak Vaclav Tesar, 36 let star, doma iz Star-bunclav. Bodi mn lahka bratska zemlja!
Ustavljen je viak, ki je prihajal okoli 10. ure dopoldne v Novoniesto. V Ljubljano se tedaj Dolenjci lahko peljamo zjutraj ob 6. uri iz Novega mesta. Iz
Ljnbljane v Novomesto pa pride vlak samo zvečei' okoli 10. tn'e.
Poročilo o seji krajevnega odbora za vzdrževanje slov. gledališča v Novem mestu, dne 3. oktobra 1918. Pj isotni odborniki: gg, Andrijanič, Seidl, pl. Šuklje; ge.: Šerkova, Skalick^^-jeva in gdč. Kovačeva. Načelnik konštatuje sklepčnost in otvori sejo. Poživlja odbornike, da treba sedaj s podvojeno vnemo lotiti se nabiranja prispevkov za slovensko gledališče. Pač so odborovo delo ovirale razne neugodnosti, pred vsem bolezni, katere razsajajo po mestu in okolici. Naravno, da je vsled tega zaostajala delavnost nabiranju. Ali med tem Časom so se zopet pričele predstave v ljubljanskem gledišča in povoljni njih uspeh jasno dokazuje kulturni napredek in velik pomen slovenskega odra za naš narod. Končno stavi predlog, naj se iz nabranih prispevkov, kateri so vsi naloženi pri „Jadranski banki", Izplača prva delna svota v zneska 2000 kron ljubljanskemu osi-ednjema odboru ty priliki oiicijelne otvoritve. Predlog obvelja soglasno. — Potem poroča blagajnik gosp. vladni svetnik profesor Seidl o denarnem stanju. Iz njegovega poročila je razvidno, da se je do sedaj nabralo v gledališke namene vsega skupaj 2435 K. Blagajniško poročilo se vzame na znanje, na to se vrši nadrobna razprava o organizaciji sistematičnega nabiralnega dela. — Po dovršenem dnevnem redu sc seja zaključi. Odborniki so šli narazen s trdno nado, da bode njih trud dosegel bogate plodove pri rodoljubnem našem občinstva.
Narodni svet v Ljubljani ima svoje pisarniške prostore v Frančiškanski ulici št. 2. — Prosimo cenjene darovatelje, da vsakokrat, ko pošljejo kak prispevek za Narodni svet, istočasno sporočijo, v katerih listih naj se to objavi.
Igra prostovoljnega gasilnega društva v Kandiji se ponovi v nedeljo 20. oktobra ob polu 4. uri popoldne v farni dvorani v Šmihelu. Spored lu vstopnina kakor přetečeno nedeljo.
PrispBUfljtB za shlad S. L. 5.!
Raznotero.
Zadrye besede carjeve. Iz Kijeva poroča „Illustr. Kuryer Codzienny": Kakor pripoveduje šofer, ki je peljal carja na morišče z desetimi rdečimi gardisti, ki so izvršili nad njim smrtno obsodbo, je car celo pot molil. Bo^ševiki niso dovolili, da bi prišel k carju duhovnik z dušno uteho. Boljševiški rabuji so se ves čas posmehovali svoji žrtvi ter carja suvali s kopiti. Ko so ga pripeljali na morišče, je car omedlel. Zvlekli so ga z voza in ga dramili s tem, da so ga polivali z mrzlo vodo. Car je klečal in kakor da bi bil na mah dobil novih moči, je vstal in rekel: „Oj, da bi moja kri rešila Rusijo! Imejte asmiljeige z mojo ženo in z nedolžnimi otroki!" Toliko da je izgovoril te besede, se je Žo izvršila smrtna obsodba. Deset strelov je bilo oddanih na carja — deset dum-dum krogel ga je zadelo na mah. Obličje mu je bilo strašno spačeno. Telo še mu je Še parkrat zgenilo. Vodja rabljev je pristopil k truplu in nstrelil kroglo iz browning-revolverja nntvecu v desno uho. Potem so truplo zavili v rjuhe in ga odpeljali na pokopališče.
Tihotapci usnja zaslužili nad 7000 milijonov kron. Poljski poslanec inženir Angermann je objavil zanimive podatke o oderuških dobičkih, ki so se zaslužili v tihotapstvu z usnjem. Centrala za usiqe je dala leta 1917 strojiti 1,100.000 govejih in 100.000 konjskih kož, Ker izdelajo iz ene kože 50 parov podplatov, bi bili lahko izdelali 60 milijonov pai'ov podplatov. Če se računa, da odpade vojaštvu 24 milijonov podplatov, je ostalo civilnemu prebivalstvu 36 milijonov pod-
platov. Kje je to nsnje, ker Ijndje ne morejo iiikjei' kupiti podplatov ? Gotovo je v skladišiiili tihotapcev. KoUko go zaslužili oderuhi ? Poslanec Aiigei'iiiaiiii raiuiia tako-le; Centrala za usnje je izdelala leta 1917 eden milijon aoO.OOO kož; vsaka koža vrže 15 kg usnja za podplate; izdelali so torej 18 milijonov kilogi'amov tepljaiicev. Če odračunanio polovico za vojaštvo, ostane civilnemu prebivalstva devet milijonov kilogramov. Centrala prodaja tepljatice 13 do 20 K kilogi'am, v tiliotapski kupčiji ae pa prodaja kilogram usnja na zahodu države a 150 K, na vzhodu države pa s 300 K. Oderuška tihotapska kupčija zasluži torej pri kilogramu povpreino do 200 K. Pri 9,000.000 kg je zneslo to leta 1917 okroglo 1.800,000.000 K. Take razmere so že štiri leta. Óe je tudi ta l'aÈuii le približni, le kaže, kakšne velikanske svote so brez potrebe izželi prebivalstvu. Poslanec Angermann je zahteval, naj nastopi državno pravdništvo proti temu velikanskemu oderuštvu.
Dogodki preteklega tedna.
Na Jiiirovno ponudbo osrednjih velesil z dne 6. t. m. je odgovoril Wilson 10. t. m., in sicer samo Nemčiji. Zahteva toňnega odgovora v treli točkah: Ali sprejme Nemčija vse znane Wilsonove pogoje neomejeno in brez pridržka ? Ali je Nemčija pripravljena izprazniti vsa zasedena ozemlja? Ali govori nemški di'žavni kancler tudi v imenu oblasti, ki so doslej vodile vojno? — Avstrijski parlament je imel seje do petka vsak dan: tudi odseki so opravljali prazno delo. Prihodnja seja je napovedana za dan 22. oktobra, ker se 15. t m. snidejo delegacije. — Cesar je povabil na posvetovanje 23 avstrijskih vodilnih parlamentarcev; Jugoslovane bo zastopal dr. Korošec. — Češki narodni odbor je 8. t. m. zboroval v Pragi; navzoči so bili zastopniki vseh dežela in pokrajin, kjer prebivajo Čelii. — Posvetovanja jugoslovanskih politikov v Zagrebu se v ožjem krogu nadaljujejo. Koalicija je v svoji seji 10. t, lii. sklenila vstopili v Narodni svet S. H. S. — Bosenská socialno demokratična stranka je sprejela resolucijo, v kateri zahteva Balkansko federacijo, kateri bi se pridružile' tudi jugoslovanske dežele; sodelovanje v Narodnem svetu je stranka odklonila. Hrvatska in slovenska socialistična stranka pošljeta v Nai'odni svet S. H, S. svoje zastopnike. — Tržaška trgovska in obrtna zbornica je sklenila deklaracijo, v kateri zahteva za Trst in iijegovo zaledje samostojno avtonomijo in neposredtio, zvezo s središčem države. — Due 8. t. m. se je v Ljubyani obhajala obletnica dr. Krekove smrti. — Tudi na Ogrskem se dosedanji oblastniki pripravljajo na odhod; za sestavo nove vlade se posvetuje s cesarjem in strankami demokrat grof Mibael Karolyi, ki zastopa načelo personalne unije in demokratične ustave. — Regentski svet na Poljskem je razpustil dosedanjo vlado; namesto iije se sestavi nova demokratična vlada, ki bo izvedla volitve v ustavodajno skupščino. — Na Ruskem gospoduje bolj-ševiški teror dalje. Mirovna pogajanji z Ukrajino so se prekinila. Vlada je preklicala brest-litovski mir s Turčijo. — Dosedanja tui^ška, osrednjim velesilam prijazna vlada Talaat pase in Enver pase je padla; na krmilo so pri.šli starotorki s Teftik pašo na čelu. — Na italijanskem bojišču brezpomembni spopadi, Iz Albanije in Si'bije se na celi či ti umikamo. — Na Fi'ancoskem so zavezniki prebili Hin-denburgovo Črto in zasedli važno središče Cambrai, f.a katerega so se vršili strahoviti boji. Nemci se doslej povsod le polagoma in v redu umikajo. — V Palestini Angleži prodirajo dalje; zasedli so Beirut in stoje približno na či'ti Beii'Ut-Zahle.
Dob na Dolenjskem.
Zgodovinski opis, S pisal'I van S te ki as a., (Ilaije in konec.)
Vuk Vincenc mlajši je umrl v Ljubljani lela|lt377. Gospodarstvo na Dobu je prevzel Ivan Henrik rojen leta ZG37. Oče mu je bil Mihel baron Wazenberg, a tiiati Marija Katarina rojena groiinja Paradajzar. Ko je dokončal svoje nauke zunaj dežele ter tudi po tedanji navadi prepotoval nekaj sveta, se povrne v domovino, kjer je postal v kratkem času prisednik stanovske sodnije. Pri dvoru iii ministrih je bil vedno bolj obljcbljen ter je v kratkem postal tudi cesai^ski svetnik in komorník. Tudi so ga deželani izvolili za deželnega odbornika. Bil je član Dismasove družbe od 1. 1690. Kot član je bil znan pod imenom velikodušni (magnanimus) ter je imel za znak orla, ki leti proti solncu, a poslovica mu je bila: „lu magnis volvisse sat est" t, j. „Dosta je, če si se bavil z vzvišenimi stvarmi". (Die Dismasbriider im XVII. und XVIU, .Jahrhundert. Ein Beitrag zur Cultur-geschichte Krains, von P. v. iladies. Blatter ans Kraiu. Let. 1864 str. 51). Grofovski naslov je dobil Ivan Henrik 1. 1690 ter se je od tega časa pisal grof na Dobu, baron na Mirni, plemeniti gospod Svibna in Zlateneka, stotnik v Metliki, tajtn' svetnik in komornik ces. veličanstva. O delovaiiju jijegovem kot stotnika metliškega nisem dozdaj našel nobenih podatkov. Žc itak veliko svoje premoženje je povečal še s posestvom lanšpreškim, ki ga je dobil po svoji soprogi Mariji Sidoniji Bosio, ki je uunia pa že leta 1(J74 v Ljubljani. Z drugo soprogo Marijo Eleonoro je imel pet sinov in eno hčer, ki so bili krščeni vsi v šentruperški župnijski cerkvi razen enega sina, ki je bil rojen v Ljubljani. Najstarejšemu sinu Karlu Henriku so kumovali Ivan Matija grof Strassoldo in Margareta baronica Kajzelj. To je dokaz, da so prijateljevali Wazenbergi s Kajzelji, tedanjimi posestniki Ôkrljevega in Mokronoga.
Dasi je bil Ivan Henrik dober gospodar, vendar ni bil tako pohlepen za imetkom kakor njegovi predniki. Ko je imel od leta 1683 dajati župnišču šent-ruperškemu po novi določbi eno tretjino prejske desetine (preja, žito in mlada živina), se je s početka sicer branil. Ko je pa župnik Štefan BelČiČ stvar predložil stanovski sodniji v Ljubljani, sta se dogovorila 6. aprila 1G83, da se bode dajala ta desetina po stari navadi. (Listina v kranjskem dež. arhiva. Lit, R. Nro. XX.) Tudi pri drugih tožbali se je rajši poravnal, nego tožaril s svojimi sosedi. Dokaz zato imamo v nekem pismu, ki ga je pisal župnik Štefan Belčič Ivanu Henriku \Va-zenbergu radi nekega svojega podložnega kmeta, ki je bil nekaj skrivil proti gro-fovim podložnim. Vsa zadeva je bila v kratkem poravnana. (Pismo v novomeškem kap. arhivu brez signature,) Ivan Henrik grof Wazenberg je nmrl v Ljub^jani, leta 1709, star 72 let.
Na Dobu je bila takrat tudi sodnija. Ker sta brata Mihel in Gregor Wazenberg polovico mirenskega posestva priklopila graščini dobski, sta prenesla semkaj bržkone tudi graščinstvo niirensko ter vzdrževala sodnijo. Sicer pa' je stal Dob z Mirno v tem Času že v otoški deželski sodniji; toda Mi]na je imela svoje graščinstvo ali malo sodnijo (Burgfried) ter bila tako izvzeta deloma izpod oblasti dotične deželske sodnije. Od leta 1G86 pa do leta 1691 nahajamo na Dobu sodnika Adama Raka (Ragg ali llakh). L. 1G86 mu je bil kiščen v šentruperški župnijski cerkvi sin Josip, kateremu so bili kumi sam Ivan Henrik grof Wazenberg ter baronica Terezija Gal. Leta 1690 pa je kumova! Adam Rak s konteso Marijo Kunigundo Wazenberg hčeri gospoda Fraidenschuha, a leta 1G91 s konteso Marijo Kristino Barbo Leopoldu, sinu Fr. Ludevita grofa Skarlicija iz Kota. L. 1688 se omenja Adam Rak kot sodnik
v neki pravdi vdove Margarete baronice Kajzelj proti ŠentruperSkeiiiu župniku Štefanu Belčiču radi nekega Baltazarja Ja-vor.seka, ki je bil podložen šentruperški cerkvi, a je storil krivico škrljevskemu podložniku Felkotu. Ker župnik BelčiČ ni hotei udovoljiti zahtevi baronice Kajzelj, da Jzroči svojega podložnega na zahtevo sodnije na Dobu, je vložila baronica tožbo pri stanovski sodniji v Ljubljani, kjer se je tožba vlekla dolgo casa, (Zgodovina župnije Šent Rupert str. 94.) Posle leta 1691 ni sodnik Rak nikjer več omenjen v župnijskih .spisih. Bržkone je odšel z Doba na drugo mesto. Zanimivo je, da je pred nedavnim poprašal njegov potomec dr. Maufred Ragg, odvetnik v Woodfordù (Essex) na Angleškem pri ^ubljanskem Škofijskem ordinarijatu, je li bi se mogel najti kakšen podatek o Adamu Raku v župnijskih listinah na Kranjskem. Sporočilo se mu je, kar sem našel jaz zapisanega o Adamu Raku v novomeškem kapiteljskem arhivu, ter se je za zanimivo sporočilo prav lepo zahvalil. Je li odšel ua Angleško že Adam Rak ali kateri njegovih potomcev, nam je seveda nepoznato. Íiií^-tí- Ivana Henrika je nasledil na Dobu njegov najstarejši sin Karoť Henrik, ki je imel dva sina in dve hčeri, ki so bili vsi krščeni v šentruperški Župnijski cerkvi. Kumoval pa je večkrat tudi sam s svojo soprogo Marijo Elizabeto grofom Barbom V Rakovnika in baronom Galom v Kotu. Zadnjič je zapisana kot kuma grofica Katarina hči Karlova, po zastopnici Katarini Pipanci 1. 1733. Od tega časa prenehajo vse beležke o Wazenbergih v uradnih knjigah župnijo šentruperške. Rodovina se je preselila v Ljubljano. V grada Rakovnika hranijo še eno sliko enega mlajših članov rodovine Wazenbergov. Pravijo, da je bil to zadnji moški član te rodovine; za ime se mu pa ne ve. Bržkone je to kateri izmed sinov grofa Karla, od katerega je kui)il JoŠt Wajkard gmf Baibo Dob za 36.000 gold., in od tega časa je ostala ta graščina v posesti rodovine Barbo. Sprva so stanovali Barbovi v lepo urejenem _gradu; kasneje pa so ga spremenili v pravo pristavo, kakor je še dandanes. L, 1789 je uredil tukaj podjetni Marija Dismas grof Barbo veliko tovarno za usnje. Zato se je porabil obsežni konjski Llev. Uspeh je bil velik in prirejevalo se je veliko in izvrstne kože. Izdelovala se je celo najfinejša koža v hojah in celo juhta. Ko so pa leta 1797 Francozi prodirali skozi Kranjsko proti Dunaju, je to prekoristno podjetje prenehalo za vselej. Dokaz pa je to, da se more z odločnostjo tudi v tem kraju razviti obrt, in sicer v današnjem Času tem laglje, ker imamo v bližini premog in tudi vodenih sil. Seveda, če bomo prepuščali bogatstvo, ki se nahaja v naši zetnlji tujcem, potem ni mogoč napredek na naših tleh za naše slovensko ljudstvo.
Sedanji posestnik Doba je Anton grof Barbo, ki je uredil na Dobu veliko mlekarno ter izdeluje sir tudi za izvoz. Dobro urejeno gospodarstvo na tem posestvu daje marsikatero spodbudo tudi sosednim kmetovalcem ter se ta npliv pozna po celi okolici. Stari grad Dob pa je pridržal lice stare pristave. Nekdanji sijaj bogate rodovine Wazenbergov je pa popolnoma izginil. Tudi v ljudskih pripnvestih in govoricah se je izgubil vàak sled o tej nekdaj tako imenitni velikaški rodovini. Pred več leti se je še spominjalo, da je bil v bližini grada pokopan luteran in da je nad njegovim grobom izrasla ogromna snu'eka, ki je pa že zdavnej strohnela. Spomin na luterane se je olLi'anil med ljudstvom, toda le splošno. Rodbinska imena privržencev te vere pa so ostala ljudstvu pozabljena.
Daj nam mir, Gospod!
Pesem za tri ženske glasove in orgle — se dobi pri S. ravnatelju A. KOSl-ju, SrcdiSie (šiaj.) Partitura 80 h, pevska part. 30 h.
Razvedrilo.
Vedni dež. Sušnik vpraša Dežnika, zakaj je letos vedno naprej dež ? Dežnik jiialo pomisli, pa odvrne; „Kakor pj'i naših ui'adih tako tudi v nebesih prošnje zastajajo zaradi vojsko. Zato še le letos rešujejo lanske prošnje za dež."
Najboljši pomoček zoper dež. „To je gotovo, da je dežnik najboljši pomoček zoper dež. Kadar ga vzamem na potovanje v Ljubljano seboj, nikdar ne dežuje!"
Oobro prenočišče. Tujec; „Kje dobim v pozni noči prenočišče?" — Meščan; „Pojdite k „Zlatemu teletu", tam boste dobro postreženi, ker je moj sin!"
Po predpisih. Financar: „Vi kadite tuje smodke, ali ne veste, da so prepovedane?" — Uradnik: „Dobro vem; saj jih 1'avno zato pušim, da jih uničim!"
Dobro Jih Je Izplačal. Kiiiet zaide med mlade mestne pivce in ti se hočejo norčevati iz njega in ga zaničljivo vprašajo: „Očka, kakšna razlika pa je med kmetom in oslom?" — Kmet: „Razlika je velika in sicer ta, da dela kmtíc po svoji lastni volji, osel pa dela po volji dragih. Zdaj pa vprašam jaz vas: „Kakšna 1'azlika pa je med mestno mladino in med oslom?" Mladi pivci: „Te razlike pa zares ne vemol" — Kmet se nasmeje rekoč: „Da, da, tudi jaz je ne vem — torej ni med vami in oslom sploh nobene , razlike!"
Časovno. Oče: „Francelj, Če te še enkrat vidim s sosedovo Minko se pomenkovati, te bom neusmiljeno pretepel!" — Sin: „Pa s palico menda ne bodete ognja pogasili I''
Pri zdravniku. „Zdržati se morate nekaj dni vina, alkohola in vseh opojnih pijač, ki človeka razbui'jajo in le vodo piti!" — Bolnik: „Pa ravno voda me najbolj razbiM'i, kadar jo moram piti!"
Močan hlapec. Oštir novemu hlapcu: „Pa se čutiš tudi zadosti močnega za to službo?'' — Hlapec: „Menim da. Prejšnjega gospodarja sem le enkrat sunil, pa sem mu tri rebra stri."
Sreča? Popotnik pride v samotno krčmo tia kmetih ter zahteva vrček piva. Čez dolgo časa pride oštir z vrčkom rekoč: „Saprlot imate srečo! Ravno en vrček ga je še bilo v sodčku!"
Pred sodiščem. Sodnik: „Zaušnica velja deset kron!" — Zatoženec: „Slabo je cerqena! Ta jih je bila vredna najmanj dvajset!"
V gostilni. Tujec: „Pečenka je slaba in malo je je!" — Gostilničar: „Če je slaba, bodite veseli, da je je malo!"
ŽENSKE LASE
zmešane in rezaue, kiipiijom po luijTišji dnevni ceni.
Izdelovalnica kit:
I, SVETEC - Rudolfovo, glavni trg nasproti rotovža.
Gozdna parcela
„v rasnu« št. 10!>a/i08, se proda :iO. oktobra 1318 ob 1. uri popoldne. Ob 3. uri popoldne istega dne iiaclaljna prodaja dv.eh gozdnih parcel iii sicer: št. 2480/24 „pod miirofom« in St. 3498 „v vrteh'' jn'i I)niSi">.}oni selu, Ponudniki za prvoiiavcdeno parcelo naj sc zbero ob pohi Ï. mi popoldne pri postaji Uršuft solo nu Doleujskeni in oni za. drugo-navedeni parceli pri parceli „pod marofoni".
Ljudska posojilnica v LJubljani.
Dobro ohranjen voz
s streho in špricledrom, je naprodaj do 20. oktobra. Voz je za popotnike in trgovce zelo pripraven. Cena po dogovoru. Kupi se pri lastniku Francetu AUBEL, posestnik in mesar v Žužemberku.