fteo. Z9Z.
f Liiklim, e petek, dne 22. decembri 1905.
Leto mm.
Velja po polti: u celo leto naprej K 26-— It pol M n w 13' — xi frtrt leta „ „ 6 50 ?a M*mM«t » „ 2'20
V upravništvu:
4J cek> l«to naprej K 20*— ga pol leta „ „ 10"--um ietrt leta „ „ S -«a en mesec „ „ 1-7C
Jt polllj. na dom 20 h m mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo 1« « Kopitarjevih ulicah Si 2 (vhod ?«z dvori Sle nad tiskarno). - Rokopisi se r»e vranjo; nefranklrana pisma s« ne »prijemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm)* za enkrat .... 19 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat . • „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri vetkratnem ob-Javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvztmSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo i« » Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-Vsprejema narolnlno, Inserate ln
reklamacije. (IpravnlSkega telefona Stev. 188.
Proti nepoštenemu sum-ničenju.
Vsakemu je znano, kako je vzgledno in neumorno delovanje krškega biskupa dr. Mahniča v vsakem oziru povzdignilo kul- j turno življenje na Kvarnerskih otokih, izročenih njegovi dušno pastirski skrbi On je uvedel novo življenje v te zapuščene kraje. Začel se je krepki verski preporod in plo-donosne narodnogospodarske ideje, ki jih je ta vneti škof prinesel v svojo Škofijo, so povsod rodile koristno društveno organizacijo, ki kaže že svoje lepe uspehe. Zato mu je ljudstvo z vso duhovščino vdano v res sinovski ljubezni. Pa ker je dr. Mahnič nastopil tudi kot branitelj slovanske liturgije, so ga Italijani začrtili in ga črnijo neprenehoma na Dunaju in po italijanskih listih. Povodom škofovske konference v Rimu zaradi glagolice so pa razni slovenski in hrvaški listi začeli napadati papeža, in zdaj so Italijani tožili dr. Mahniča, da je on kot ,panslavist" odgovoren za te napade v liberalnih listih, ker so to baje glasila njegove duhovščine. Res še nikdar ni bil noben škof bolj krivično osumničen, in ko je eelo „La Voce Cattolica" imenovala puljski .Omnibus", ki je grdo pisal o sveti Stolici imenovala z denunciatoričnim namenom ta list »glasilo duhovščine in škofje krške", se je obrnil dr. Mahnič do svoje duhovščine, naj mu jasno odgovori, ali odobrava tak način pisanja.
Odgovor, ki so ga objavili duhovniki krške škofije, je krasen spomenik njihove plemenite duše in bratske edinosti Podpisali so ga vsi — od prvega do zadnjega. V tem odgovoru, naslovljenem na dr. Mahniča, čitamo:
Zadnji das, odkar se je po Tvojem trudu in prizadevanju kot marnega in vz'rajnega boritelja za ime in resnice katoliške cerkve, tudi po nafti mali škofiji pričel buditi katoliški duh in življenje, ko smo se pričeli mi svečeniki in z nami večina naših vernikov, pokoreč se Tvojim svetom in ravnajoč se ! po primeru Tvoje resnično apostolske vneme po navodilu blagega spomina Leona XIII. in
LISTEK.
Ob petju svetonočnih zvonov.
(Ia nekega dnevnika zapisal F. Ks. Stcržaj.)
Svetonočoi zvonovi so peli tako ubrano, tako vabljivo. Niso mu še peli tako, kakor letošnje leta Čudno so mu pretresali notranjost in budili stare spomine, ki bi bili lahko zakopani v dnu srca. Pa je že tako človeško srce, da se najrajše prebudi, naj-rajše obnavlja v takih večerih spomine, da se v njih naslaja ali pa žalosti.
Tako slovesno so peli — tako veličastno odbijali se v mogočnih, ubranih akordih od sneženih vinskih gor e — takrat
Po vasi je bil mir — svetonočni. Po hišah pa je žilo veselo življenje, ono tako nežno svetonočno življenje.
Nooojšnji večer pa udarjajo samo ob dolgočasne stene trških h š.
Kij je to ? Ali se je bil sam izpremenil, ali je to svetonočno življenje? Saj je glas zvonov povsodi nekako prikupljiv in domač. Cemu torej drugače lani — čemu drugače letos?
srečno vladajočega Pija X, bilo v verskem, bilo v socialnem javnem življenju pričeli urejevati in prenavljati, in	na
svetlo mnoge dozdaj izveličavne ustanove tega truda za povzdigo verskega življenja in za vblaženje sedanje rnržnje naroda: ne neha neprijatelj, ki se kaže tnintam kot svetel angel, da tako lažje zapelje v greh ne-j vedne, obsipavati posebno v Kovinah najprej Tebe in potem po vrsti nas z vsakovrstnimi klevetami in kaže našo Škofijo svetu, ki ne pozna naših razmer in prilik, v taki luči, kakor bi vladala v njej največja nerednost in brezvladje in bi se duhovniki ne zmenili za drugo, kakor za hrvaško politično agitacijo! Najbolj nas objednem s Teboj po krivem in hud bnem dolže radi agitacije proti latinskem liturgijskem jeziku, medtem ko lahko vsakdo, kdor pozna našo škcfiio, izpriča, da se med nami o tem komaj govori, ker smo prepričani, da si Ti vse, v kolikor je primerno in pametno, razložil sv. apostol ski stolici. Ti, katerega napadajo zdaj liberalci vsled Tvojega popolnoma katoliškega postopanja, si isti, katerega so še pred malo leti isti nazivali fanatičnega latinaša in obsipali z zasmehovanjem.
Liberalne in od prostozidarjev nadah-njene novine, ki se tiskajo po naših krajih v italijanskem jeziku, neprestano razpravljajo o liturgijskem jeziku, a gotovo ne z namero, da bi s tem koristile cerkvi. Hrvaške novine, kamor pišejo ljudje bolj ali manj liberalnih načel, izzvane po tem načinu pisanja o tej stvari, razpravljajo isto in branijo svoj staroslovcnski liturgijski jezik z razlogi svoje narodnosti. A ker so pričele v zadnjem času italijanske novine, ki se ponašajo s katoliškim imenom in naslovom, kakor »La Voce Cattolica", ,L'Amioo!< in celo „La CivillJt Cattolica", pisati o liturgijskem vprašanju, a ne tako, kakor je primemo novinam. ki se borč za katoliško stvar, ampak po vzgledu italijanskih novin, in te celo v nekaterih krivih trditvah nad kriljujoč (da je n. pr. v naši škofij' 80 odstotkov Italijanov in 20 odstotkov Hrvatov) se niso upirale tudi omenjene hrvaške in slovenske liberalne novine, ob priliki takega pisanja po italijanskih novinab in njim odgovarjajoč, napadati katoliško ime, sveto Stolico, papeža in ostale, ki se baje brigajo za napredek Italije, a ne katoliške cereve — in pričele so očitno priporočati razkol! Nikogar ni, ki bi to hvalil, ampak obsoja vsak iz dna duše, in že v hrvaških katoliških novinah so prejeli ti liberalni listi zasluženi odgovor.
Nato odgovarjajo na posamezne liste
Ugibal je in ugibal — pa ni našel pravega odgovora.
Tako monotonno, dolgočasno je tiktakala ura. Lučka pred jaslicami je trepetala, neenakomerne sence so švigale po sobi; sedaj dolge, vzleknjene, begale in izginjale, pa zopet kratke, pretrgane.
In to ga je motilo. Ozrl ss je nehote na jaslice — potem pa je skoraj planil po koncu ter odprl predalce svoje pisalne mize.
Počasi je vzel iz mize svoj dnevnik in ga odprl. Obraz njegov, prej nenavadno resen in otožen, se mu je za hip razjssniL »Trnje in vrtnioe" je smehljaje prebral naslov, ki ga je bil dal svojemu dnevniku v tožn.h urah. — Ko pa je obračal list za listom, mu je izginil smehljaj in na ustnih sta se mu pokazali oni karakteristični črti, ki sta se mu poznali, kadar je bil žalosten. Da, da. Najprej trnje in potem vrtnioe.
In bral je . . .
24. decembra 1901.
Kaj mi je? Ne razumem samega sebe. Doma sem, v rodni hiši, obdan od bratov in sestra, pa nisem vesel, kakor sem bil prejšnja leta. Vsi smo pri isti mizi. Oči,
ter jih obsojajo in dvigajo svoj glas za dobro ime in v obrambo svojemu škofu. Vse hujskanje liberalcev ni tdrej niti najmanj vplivalo na krško duhovščino, kakor en mož stoje ti vrli bojevniki v edinosti s svojim škofom ter delajo neumorno za blagor svojega ljudstva.
Dal Bog, da ta krasni zgled odpre oči tudi ostalim hrv&škim škofijam!
Nemiri In upori o Rusiji.
O uporu Lehov poročajo sledeče: Ruske čete so prisilile mesto T u -knm. da seje udalo. Bojje traja 1 1 2 u r. Mesto so utrdili uporni Lehi popolnoma na modem način. Zgradili so okolu mesta utrdbe in razpostavili tudi strojne puške. Uporniki kakor tudi ruski vojaki so imeli velike izgube. Uporni leški kmetje so umorili med drugimi tudi okiož-nega načelnika Rohden-a. Število padlih kmetov cenijo od 300 do 400 oseb. „Voss. Ztg." poroča, da je došlo 20. t. m. ponoči velika večina onih posestnikov v Rigo, ki so jih imeli vjete uporni leški kmetje. Pe-terzenskega in maršinoviškega posestnika ter tri Crkeze so pa uporniki ustrelili in pometali trupla v reko.
O položaju v Peterburgu poroča „Lo-kalanzeiger" : Izvrševalni odbor sveta delavskih zastopnikov prozi s silo, ker so zaprli njegove člane. Danes opoldne se. prične baje splošna stavka, ki pa naibrže ne bo splošna, ker je izjavilo le na 17 progah železničarsko osobje, da hoče stavkati, na ostalih progah so pa odklonili stavko.
Lekarnarji so sklenili na shodu z večino, da med splošno stavko zapro lekarne. Med zaprtimi pristaši prekucijske stranke je veliko takih oseb, ki so se povrnile v Rusijo zaradi zakona o pomiloščenju. Med zaprtimi prekucuhi sta tudi napadalka na očeta generala Trepova, znana Vira S a s u 1 i č, in agitator P1 e -h a n o v.
V sredo zvečer je bila eksplozija v varšavskem lublinskem predmestju. Uporniki so delali bombe, a razstrelivo je razpočilo. Ubita sta bila neki mož in neka ženska, težko ranjenih pa 6 oseb.
Veliki varšavski banki Nelken in Radi-sovič sta likvidirali. Lastnika sta izginila. O Nelkenu sodijo, da je izvršil samoumor. Sodijo, da likvidira danes mnogo vaišavskih bank.
dobra mati — bratje —. Sama, sr mo enega ni izmed njih.
Brat Janko ?
Brat, čemu si storil to? Ali ti ni bila rodna hiša dovolj velika? Ali ti ni bila dovolj dobra? — Vsega ti je ponujala v izobilju. Cemu si hotel in zaželel še ostalega ? Pa, da bi b i rabil vsaj dostojna sredstva. Saj je hotel oče tako. Saj sta te ljubila oba, tudi mati, ki si ji prizadel toliko gorja. Vsi smo te ljubili, vsi. Bratje in sestre bi živeli s teboj pod eno streho. In ko si si zaželel druzega srca, ki bolj ljubi nego bratovsko in sestrsko — se ti jeli kdo ustavljal ?
Ti pi nisi hotel — hotel si biti samosvoj, brez nas — češ, da nočeš nadzorstva.
In če bi prav bilo to — le čemu si segel po tem sredstvu? Cemu ogrdil in očrnil mater. Ona te je ljubila ravno tako, kakor nas; prečula mnogo niči in premolila zate, ti pa to!
Brat! Sam si začrtal sebi to pot, to stezo — sam bodi po njej. In ko si videl, da je zaman vse tvoje prizadevanje — si odšel daleč od doma, ki si si aa sam odtujil
In nocoj te ni med nami.
V	Helmu s« bili ranjeni s streli iz revolverja pri nekem uradnem opravilu pohorski načelnik, preiskovalni sodnik in dva policista
V	Ni k o 1 ajev s kem sta se uprla dva pehotna polka. Med zvestimi vojaki in uporniki so bili krvavi boji, o katerih pa še niso znane podrobnosti.
Uradno potrjujejo vest, da je imenovalo vojno ministrstvo generalnega poročnika So-loguba za začasnega poveljnika baltiških pokrajin.
O velikanskih novih nemirih v Sibiriji poroča »Daiiy Telegraph". Upor je razširjen doTom-s k a. Uporno gibanje je osobito naraslo med vojaškimi četami v Tomsku. Vojaki-uporniki so povzročili velike izgrede. Koučao so dobili kazaki povelje, naj zadušijo upor. Uporni vojaki so se zaprli v vojašnice, kjer so se trdovratno branili Kazaki so nato zažgali vojašnico, v kateri je bilo kakih 900 upornikov. Zgorelo je mnogo upornih vojakov, veliko so jih pa pobili kazaki, ko so uporniki bežali iz gorečih vojašnic.
V Moskvi je- generalna stavka. Stavka 50.000 delavcev. V nobeni tiskarni se ne dela, šoie so zaprte, istotako gledališča. Mesto je zvečer v temi, ker stavkajo tudi delavci v elektrarni, tudi mnogo prodajalnic mora biti vsled tega zaprtih. Električna cestna železnica ne vozi. Danes ustavijo delo tudi uslužbenci bank. Stavki se pridružijo tudi poštni in brzojavni uradniki. Več delavskih voditeljev je aretiranih. Po Moskvi kroži poziv, naj se ljudstvo organizira za oboroženo vstajo.
Kriza na Ogrskem.
Splošno sodijo, da ostane položaj na Ogrskem dalj časa neizpremenjen, ker vladar ni dovolil odstopiti Fejervaiyjevemu ministrstvu, ki hoče hoditi po pričeti poti in bo storilo vse, da napravi red z uporabo vseh ustavnih sredstev. Pogajanj s koalicijo ne prične takoj. Vladni krogi trdijo, da se mora koalicija pogajati le s sedanjim ministrstvom, ki je pripravljeno z vsemi sredstvi pospeševati miren razvoj krize. Večina voditeljev je zapustila Budimpešto, kamor se povrnejo po praznikih. Koalicijski krogi so se posvetovali včeraj o novem programu, ki naj bi bil tak, da ga lahko vladar potrdi. — V Balassa-Hyarmathu bi bil moral včeraj priseči novi višji župan grof Bech-teld, a je odgodil prisego, ker ni prišel noben član kongrcgacije k prisegi. — V Be-
On, ki smo ga ljubili vsi, ki ga je ljubila moja duša —- je zašel. Gospod, reši ga!
24. decembra 1902.
V tujini sem sedaj sam. Še pol ure in zopet bodo zapeli božični zvonovi. Včasih sem jih poslušal doma, danes prvič v tujini med tujimi srci, postavljen in poslan v to, da vedno vsajam božično radost v druga srca.
Ta tuja srca ? Včasih se mi zdi, da nimajo pravega čustvovanja, včasih kot bi bila sestrska in bratska srca. Ia nocoj, kakšna so? Bodo li čutila isto harmonijo, isto božično pesem zadovoljstva in sočutja, kakor moje ? Moje srce je še nekam veseloradostno, še nekam božično slovesno. Ia njihova ? Nis® li vsakdanja srca brez sočustva, brez zanimanja za tuje težave?
Vstal sem in šel med nje. Božična radost jim je sijala raz obraz božične njihove oči, kakor one lučke na božičnem drevescu. In te lučke se se zasvetile in zažarele, ko sem stopil med nje. I a sede pri mizi smo obnavljali vesele spomine svetega večera. In zazdelo se mi je, da so vsa ta tuja srca, kakor srca bratov in sestra. Saj so b.la tudi njihova srca tuja v tujini.
regzsarsu je včeraj prisegel nevi višji sto-liški župan boos. Opezioija se ni udeležila prisege in je ugovarjala na posebnem shodu proti nameščenju.
Nemiri proti Evropoem v Sangaju.
Protievropske nemire v Sangaju je povzročil sledeči slučaj: Dne 8. t. m. sta stali pred mešanim sodiščem dve ženski obtoženi, da sta ukradli 15 mladih deklio.
Konzuli so naročili evropskim prised-nlkom sodišča, da morajo poslati vse ženske jetnice v mestne in ne v kitajske zapore.
Ker so edgodili razpravo, je ukazal an -gleški prisednik, naj odpeljejo jetnici v mestno ječe, kitajski uradnik je p« zape-vedal, naj odvedejo jetnici v kitajsko ječo. — Kitajski in evropski policisti se se nato stepli, a evropski policiji se je posrečilo, da je odvedla jetnici v mestno ječo. Kitajci so bili zato jako razburjeni in so sklenili, da bojkotirajo inozemce, če ne odpokličejo angleškega prisednika Po dolgotrajnih pogajanjih med angleškim poslanikom v Pekinu in vajvupom je ukazal angleški poslanik, naj izpuste jetnioi. Šaogajskemu taotaju je vsled tega zrastel pogum in je razpustil mešano sodišče.
Sploh so pa razmere v Sangaju jako zmedene. Vedno so nesporazumljenja med kitajskimi oblasti, tujimi konzuli in mestno upravo.
V Sangaju prebiva jako mešano prebi-valsvo. kar dokazuje ljudsko štetje, ki je bile 14. oktebra t. 1. Našteli se 3822 (31 odstotkov) Angležev, 2230 (18 odstotkov) Japoncev, 1360 (U odstotkov) Portugalcev, 1012 (81 odstotkov) Američanov, 832 (68 odstotkov) Nemcev; 667 (5*4 odstotkov) Nemcev, 667 (5 4 odstotkov) Francozov, 414 (34 odstotkov) Rusov, 163 (13 odstotkov) Avstrijcev, 162 (13 odstotkov) Italijanov, 151 (12 odstotkov) Spancev in 1515 (12 5 odstotkov) jih pripada raznim državam. Kitajcev je pa v Sangaju 620 000.
.Times" poročajo, da je položaj v Sangaju še vedno resen. Boje se, da prično Kitajci pleniti. V Sangaju se sedaj angleške, ameriške, nemške in italijanske čete. Avstrijci so došli najbrže včeraj. — Avstrijski ladji in sicer vojna ladja „t'anther" in kri-žarica „Franc Jožef* sta edpluli 20. t. mes. iz Bangkona v Sangaj.
Kitajski cesar je ukazal, da morata kovfu in kjansuški guverner napraviti z vso odločnostjo v Sangaju red in uvesti osebno strogo preiskavo proti malomarnim kitajskim uradnikom.
Kovfutu je tudi naročene, da izda oklic na prebivalstvo, ki naj se poživlja, da vzdrži mir in red! Kitajski zunanji urad je ukazal, da mora biti rešena zadeva mešanih sodjšč. Kitajci še vedno zahtevajo, da se odstrani angleški prisednik mešanega sodišča. Vres-aičila se ni vest, da odpošljejo Nemci v Sangaj svoje kjavčavske čete.
Pomnožite* francoske mornarice.
»Echo de Pariš" priobčuje razgovor svojega poročevalca s francoskim vojnim ministrom Thomsonom o načrtih za francosko vojno mornarico. Med drugim je naglašal Thomson, da prekaša francoska vojna mornarica nemško brodovje. Mornariško ministrstvo namerava zahtevati v razpravi o proračunu za leto 1906., da sme zgraditi tri nove oklopnice.
Maroška konferenca.
Velevlasti se še niso zedinile glede kraja, kjer naj bi zborovala maroška konferenca. Nemčija sicer želi, da bi bila kon-
Da, tudi v tujini se debe sočutna, mehka srca — pa ob enem zadovoljna. Čemu nisem zadovoljen v tujini jaz? — Cesa mi manjka ravno necoj?
Med igre in smehom si nisem vedel odgovora. In še potem, ko sem prišel od pol-nočnice domov in poslušal glas svetonočnih zvenov, se mi je zdelo, da čujem veselo za-dovoljnost tujih src, katera bodriti in krepiti bi moral sam.
Že davno so prenehali veličastni, sveto-nočni, radost nad odrešenjem oznanujoči glasovi zvonov, ko sem še slonel ob mizi in ugibal.
Nato pa sem nehote premaknil knjigo na mizi ter zagledal pismo naslovljeno name. Še neodprto in iz daljnje tujine onkraj morja. Kedaj je prišlo to pismo sem? — Pisava bratova. Kako to, da sem je prezrl? — In spomnil sem se, da sem pred dvema dnevoma dobil bratovo pismo, ki sem ga vsled obilnega dela zadnjih dni odložil, da ga preberem ob času.
Kak slučaj! — Ne, ni slučaj. To je delo ene velike, božje roke, ki vodi in uravnava vse tako, kar je v koiist ljudem.
Hlastno in pohlepno sem ga odprl
fsrenca v A'gezirasu, a ker je tu slab he tel, bi ne nasprotovala, če bi bila konfe-renoa v kakem drugem južeem španskem mestu. Špansko bo najbrže zastopal pri konferenci Montero Rios, ker je zadržan ministrski predsednik Morel po proračunski razpravi.
Srbska skupščina
je pričela včeraj proračunsko razpravo. Finančni minister Markovič je naglašal, da izkazujeta računska zaključka take za leta 1904. kakor tudi letos večje dohodke za 16 milijonov dinarjev.
Slovenske narodne pesmi In slovenska narodna sodba.
Ministrstvo za bogečaste in nauk namerava zbrati in izdati narodne pesni vseh avstrijskih narodov, in sicer v oddeljenih zvezkih za vsak narod pasebe. Irraz „na rodne pesmi" je ume vati v najširšem pomenu (tudi vrisk, ples itd. se upoštevajo.) Načelno pa mora biti vse zabeleženo v ne-izpremenjeni obliki. Ministrstvo je za vsako narodnostno skupino določilo po seben delavni odbor, za slovensko ozemlje so odbrani tile člani: vseučiliška profesorja dr. Murko in dr. Strekelj, kot zastopnik vlade dež. šolski nadzornik F r. L e v c o , nadalje koncertni vodja M Hubad, župnik Jan K o k o-š a r v Gjrici, prof. I. Scheinigg v Celovcu, dež. sed. tajnik Fr. M i 1 č i n s k i, skriptor L. P i n t a r , kooperator K r i -ž man Jos, G. Majcen vadniški učitelj v Mariboru, prof. A. S t r i t o f in prof. dr. J o s. T o m i n š e k. Ta delavni odbor mora staviti svoje predloge ministrstvu, a osnovo za delovanje je prevzel po ministrskem pooblastilu dr. Strekelj; dovr-šivši to osnovo, je pozval omenjene člane k ustmenemu posvetovanju v Ljubljano, da se tu določi organizacija odbora in razdelitev delovanja ter ustanove glavna načela za dobavo in uredbo gradiva. Posvetovanje se je vršilo preteklo nedeljo, dne 17. t. m., v dvorani »Glasb. Matice"; v devet ur trajajoči seji se je posvetovale in sklepalo o ogromnem gradivu, ki ga je predložil skli-cevatelj; one obsega res celotno notranjo in zunanjo organizacijo vsega delovanja od-berovega in obsežen načrt za privabljanje najširših krogov v sodelovanje. Poročilo o tej seji, ki ji je bil izvoljen za predsednik* dr. Murko, za zapisnikarja dr. T o-m i n š e k , omejimo tu na kratko ozna-čenje točk, ker bo odbor sam, kadar se odobre njegovi sklepi, stopil pred širšo javnost s primernimi oklici. — Ko je predsednik pozdravil navzoče, med njimi izrecne zastopnika vlade, F r. L e v c a , je dr. Strekelj podaval v posvetovanje in sklepanje svoje skrbno sestavljene organizacijske izdelke. Tako so se dognala osnovna načela za nameravano publikaoijo, odobrila so se podrobna navodila za zapisovanje narodnih pesmi po besedilu in po muzikalnem delu in se je premotrila obširna vprašalna pola, ki bo poučila nabiralce, na k^j naj obračajo svoje pozornost; a uvidela se je tudi potreba krajših navodil in krajše vprašalne pole. — Za notranje odborove upravitelje se izvolijo gg. dr. Strekelj načelnikom delovnega odbora, M Hubad namestnikom, L. P i n -t a r blagajnikom, preglednikoma računov F r. M i 1 č i n s k i in dr. Jos. To-m i n š e k. Zunanje delo — nabiranje in urejevanje pesni — pa se razdeli takole: dr. Strekelj je urednik teksta, M. Hubad urednik muzikalnega dela; slovensko ozemlje se razdeli za nabiralce v
Čutil sem, da se mi tresejo roke, tako sem bil razburjen.
Dragi brat!
Johnstova, 1. grudna 1902. Ti si daleč od mene. Loči naju široko morje — vendar vseeno hiti moje srce k Tebi. Kako sem sam, daleč, daleč od domače hiše, ki sem jo zavrgel. Brat moj 1 Ne sodi prehitro, ampak čuj in potem govori.
Zahrepcnel sem bil po našem lepem premoženju z ono silo, kakor pričakuje suha zemlja dežja. Videl sem te rojstno grudo, obdelaval sem jo s posebnim veseljem — pa sem hotel biti tudi njen gospodar. Zato sem storil oni najnesrečnejši korak mojega življenja in obdolžil mater, misleč, da mi ona zapira pot d« te lepe grude. — Danes pa se kesam. tega koraka, ki sem ga storil v svoji mladostni nepremišljenosti. Zraven pa še tisti nesrečni podpihovavci. Znani so ti, zato jih nočem omenjati Brat moj, v,mojem imenu prosi mater, naj mi odpustu
In še nekaj! K ivno pred enim tednom me je zadela božja roka. Sedaj, ko spoznam, kaj sem zakrivil, ne godrnjam.
okrožja, ki izmed njih načeluje vsakemu po eden odbornik: načelnik odseka za Gorenjsko je M. H u b a d , za Dolenjsko Fr. M i 1 č 1 n s k i, za Notranjsko A. S t r i-t o f, za Istro Krizman Jos. za Goriško K o k o š a r Jan, za Koroško Jan. S o h e i n i g g , za Štajersko (ju-žnozap. dtl) G M a j c e n. — Ko se je še nekaj upravnih točk rešilo, zaključi dr. Murko sejo z nagovorom, v katerem izreka vsem udeležencem zahvalo za njih vztrajnost, pri tem povdarjajoč, da bi se obsežna snov ne bila mogla obdelati s takim uspe hom, ko bi je ne bil sklicatelj sestavil s tako vzorno preglednostjo in popolnostjo Slovenski delavni odbor je storil s tem velik korak naprej, tako velik, kakor bi bil v preteklih časih nemogoč. A da je sploh mogoč, v tem oziru moramo s posebno zahvalo beležiti veselv dejstvo, da je stopilo temu velikemu podjetju ministrstvo samo na čelo. Zato bi naj pripomogli vsi krogi, da se podjetje završuje in završi srečno in častno.
Javen shod
priredi
slov. kat društvo za radovljiški okraj Unč 26. decembra 1905 (sv. Štefana dan)
ob 3. url pop. v dvorani posojlln. doma v Gorjah pri Bledu.
SPORED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	O državnemu zboru, poroča poslanec Jožef Po-
gačnik.
3.	O splošni in enaki volivni pravici, poroča Janez
A ž m a n.
4.	O tisku in časnikih, poroča Matija Mrak.
5.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
odbori Matija Mrak	Janez Vurnlk
t. č. tajnik.	t. č. predsednik.
Dnevne novice.
,Nrzlioa in božjast1. »Slovenski Narod" nas je razveselil z dolgo notico, v kateri pravi:
Revizije naro dnona pred-nega programa se klerikalci tako strahovito boje, da jih stresa mrzlica in meče božjast, ako o tem le kaj slišijo. To je za nas jako dobro znamenje, kajti klerikalci so sicer prav malo vredni ljulje, ali, da rabimo „Slovenčev" izraz, sami nesramni lopovi — toda kot politični barometer so izvrstni. Kadar klerikalci tulijo in psujejo, takrat smo lahko prepričani, da smo na pravi poti. Tako tudi zdaj. Klerikalci divjajo, kakor bi imeli že štrik za vratom, dasi smo šele v obče sprožili misel o reviziji narodnonaprednega programa.
Res, huda se nam godi! Da be .Narod" vedel kako nas božjast meče, citiramo, kaj pišejo njihovi nemški zavezniki v „Neue Freie Presse" o »reviziji" narodnonaprednega programa. Glasilo liberalnega nemštva nas je razveselilo od svoje strani tudi z daljšo notico, v kateri pravi:
„Sl. Narod" naj bi bil ravno tako odkrito povedal, da tudi z Nemci v deželnem zboru sklenjeni kompromis ni bil nikdar izraz dejanskih ražmer in smotrov narodno-napredne stranke, da ni bil nikdar odkrito mišljen in da ga je večina naprednjakov
V rovu smo delali trije pri brleči luči pre-mogarjev. R»jaki smo bili. In pogovor je nanese!, da sme govorili o božičnih dneh v domovini. Človek uvidi šele v tujini, ker ni daleč na okrog nobene naše cerkvice — kaj se pravi pravo božično veselje. Petem pa smo utihnili. Vsak se je zamislil v lepe božične dni, v to čudno lepo in ubrano zvonenje zvonov, v ves oni kras, ki ga prinašajo ti sveti dnevi s seboj — vsakdo je videl v duhu pred saboj jaslice v domači hiši, videl, kako je v duhu klečal z domačimi pred jaslicami — kar naenkrat grozen šum in ropat — nato sem začutil grozno bolečino na rami in roki — kaj je bilo potem, se ne zavedam.
Drugi dan so mi pripovedovali, da so se vsled neprevidnosti enega izmed tovarišev v sosednjem rovu vžgali škodljivi plini ter povzročili to nesrečo. Vsi so se čudili, da smo mi trije tako srečno rešili življenje.
Brat moj — vem, zakaj je to, in zakaj me je zadela nesreča ravno na tisto reko, ki sem jo v zaslepljenosti dvignil n«d materjo — zato molčim in trpim ter sporočam samo Tebi. — Prosim pa Te,
pri zadnjih deželnozborskih razpravah smatrala kot ne obstoječega Slednjič se moramo vprašati, ali bo sploh ta aarodne-napredna stranka, v katere vrstah je vse razdejaao in zmedeno, ia is katere velik del hrepeni, da bi se seudeleiil bodoče klerikalne vlade, še zmožna revidirati svoj program in reorganizirati stranko.
Tako glasilo liberalnega nemštva, v k*, tero je te vrste zanesel mož, ki od blin pozna liberalce.
Božjast in mrzlica sta torej drugod, kajti pri nas je vse zdravo na krovu. Vi. deli bomo, kdo bodo tisti, ki se ne bodo sramovali stare laži popravljati z novimi, Kajti to je gotovo, da bo n^vi KberaUi program ravno tako odkritosrčen, kakor je bil stari. Lisjak svojo dlako izpremeni, p« ostane lisjak. Isto lastnost imajo pa tudi polhi, jazbeci, kunec in dosledno tudi narodno-napredna stranka.
Umeščen je bil 21. deeeabra č. g. Anton Oblak na žnpnijo Sent Lovrenc ob Temenici.
Učiteljska vesti. Za učitelja na rudniški šoli v Idriji je imenovan g. Stan. Legat, učitelj pri Sv. Gregorju. C. kr. del šolski svet je sklenil, da pride od 1. januarja 1906 v višji plačilni razred nasledaje učiteljsko osobje in sicer i z H. v I. p 1 a • čilni razred gg: Janko Leban, Franc Jeglič, Jožef Ž rovnik, Avgust Kleč, Matij« Hiti Ana Podrekar, Ludovik Stiasay. — Ii III. v II. plačilni razred gg.: Franc Gartner, Franc Povše, Franc Lovšin, Karol Završnik, Franc Schiffrer, Jožef Pere, Ivaa Dermelj, Luka Blejec, Marija Ciarid, Ludovik Fettich Frankheim, Franc Črnagoj, Mihael Mežan, Marija Bernot, Karol Matajc. -Iz IV. v III. plačilni razred gg.: Franc Jaklič, Ferdinand Reiniger, Ivan Wit-tine, Andrej Rape, Jožef Svetlič, Franc Germ, Pavla Zirer, Karol Miklič, Ivana Nagu Za-lokar, Amalija Carnelli, Marija Benedičid Franke, Franc Mlakar, Emil Gaštin, Mihael Kosec, Anton Bezeg, Jerica Zemljan, Ivan Lozar, Rudolf Zore, Stanislava Mahkota Zar-nik, Karolini Han, Pavlina Tomšič, Elvira Bernot Vipave, Alojzij Potočnik, Anton Kerže, Albina Golob, Franc Mercina, Amalija Kotlušek, Margareta Zele, Frančiška Bt-yer, Helena Junowicz, Leepoldina Tomšič, Marija Praprotnik, Marija Antončič, Marija Hacin, Jožef Zupančič, Ivan Schmeidek,— Gimnazijski učitelj v Ptuju g. Jožef Kom-ljanec je postal deflnitiven in je dobil naslov profesorja.
Promooija. Na dunajski univerzi je bil danes promoviran g. Alojzij Pečar za doktorja prava.
—	Vzgled slovenskim občinam. Družbi sv. Cirila in Metoda v prid bo po sklepu svoje odborove seje z dne 3. t. m. kelekovala občina Partinje blizu Maribora odslej vsa svoja pisanja. Slava srenji, ki je prva storila na slovenski zemlji ta korak. Upamo, da jej kmala slede večje srenje, potem mesta — prvo, sove, naša bela Ljubljana. — Vodstvo drnžbe sv. Cirila in Metoda.
—	Novi kandidat za djakov
Sko škofijo. Nekateri hrvaški listi poročajo, da se dela na to, da postane nasled-
ne pripoveduj očetu in materi tega, da jih ne vznemirjaš. Samo to povej, da jih prosim odpuščanja. Pozneje bom storil tudi sam isto. Te pozdravlja brat
Janko.
Bral sem in bral. —- Kmalu pa so začeli peti božični zvonovi, ki so mene in druge vabili k zornicam. In peli so tako veličastno, tako ubrano kot še nikoli doslej.
24. deoembra 1903.
Nocoj je eno leto od tega, pa som vesel in božično radost nosim v sreu. Med tujimi srci sem, pa sem jih vesel, zadovoljen. In poleg mene jc tudi ene izmed domačih src srce bratovo, ki se je vrnil is tajine.
Zunaj pa pojo božični zvonovi Ia iz-nova se mi zdi, da čujem v teh svoneh, kakor glasove angelov:
»Slava Bogu na višavah in air ljudem na zemlji, ki so blage volje."
» e •
Odložil je dnevnik, oprl si glavo ne reki in se prepuščal mislim svetega večera.
Zunaj pa so peli zvonovi veličastno svetonočno himne.
Bik StroBsmf jsrjev poslanec ia opat M a r -t i n a e. V zvezo s tem se spravi a nadškof dr. Juraj Posilovid ki je ob priliki generalne razprave v saboru o interkoa-fesionalnem zakonu poveril »patu Martincu, da ga zastopa v specialni debati in izjavi v ■jegevem imenu neke popravke, čeprav bi bil to ravno tak« lahko poveril kanoniku-poslanca Cvj. R u b e t i d u alt tudi poslancu Vukmanidu.
—	Slovenska Matica. Književni odsek 0Slovenske matice* je rapravljal o književnem delu za bodoče leto in se posvetoval • proslavi stoletnice rejstva Stanka Vraza, Lndovika Gaja ter stoletnice Vodnikove .Ilirija oživljena" Ob tej priliki namerava „Matica" izdati Študije • Vrazu in Gaju.
—	Umrl je nagloma v Kobaridu znani krčmar g. Anton Gruntar, p. d. S p e -h o n j a
—	Družbi sv. Cirila in Ha-toda je pnrastta nova pokroviteljnina pod imenom „Smolnikova rodbina pri sv. Križu nad Mariborom". Vplačali so jo sedmeri vrli sinovi v spomin svojemu 26 oktobra t 1. umrlemu aad vse skrbnemu, 88-letnemu očetu Matiju Hauptmannu Pokroviteljninske pravice bode izvrševal najstareji njih g. graški profesor Fran Hauptmann. Blaženo bodi ime umrlemu možu izmed naroda; mnogokratna slava pa vsem tem sedmim slovenskim stebrom izklesanim pod paznim očetovskim očesem starčska-ratarja. — Ved-stvo družbe sv. Cirila in Metoda.
—	Zanimive stavke. Stavka dijakov je v Belgradu. Stavkajo vsi dijaki trgovske akademije — Prostovoljno gasilno društvo v Hatvaau na Ogrskem Štrajka. Ognjegasci stavkaj«, ker mestni zastop ni hotel dovoliti 5000 kron za nabavo novih gasilnih potrebščin.
—	Iz poštne službe. Trgovinsko ministrstvo je imenovalo 50 poštnih ofioialev za višje cflciale ia 100 poštnih asistentov za oflciale.
—	Z močvirja. Ljubljansko močvirje se je edtuklo. Sedaj kmetovalci uvi-devajo škodo, nastalo po povodnji. Kar ni uničenega, se spravlja domov, drugo pa se v gnijočem stanu pusti; edina tolažba bar-janom je v tem žalostnem času upanje na podpore. Toda kaj, ko so vse razmere tako tragične: Komaj bodo prvi dnovi pomladi oživljali otrpneno naravo, že se b«do na ljubljanskem močvirju pojavljali grozeči valovi. T» ko se bode ponavljalo, dokler se res ne pridne z delom, s katerim se b«do rešila posestva val«v in s tem pridobila dvojno, trojno veljavo; tedaj pa bode tudi b&rjan vesel.
—	Roparski napadalec prijet. Kakor sm« svoj čas opetavarno že poročali vršili so se v zadnjem času v najbližji novomeški okolici predrzni roparski napadi, «sobito na ženske Ti napadi so postali zadnji čas tako drzni, da je bilo baje tudi več moških in kar na mostu napadenih. Napadalec je bil povsod eden in isti, le v zadnjem času je dobil še enega „kom-panjena". Ker pa je postal res že predrzen, se mu je prišlo lahko na sled in včeraj je bil kot napadalec aretiran konjedercev po-magač Nace H • č e v a r, zadnji čas bi-vaj«č v Kandiji. Njegova kompanjona zadene kmal« tudi ista us«da. Hočevar pride najbrže pred porotno s«dišče. S tem je strah pred roparskimi napadi odstranjen.
—	Ameriške novioe. V New-Yorku se )e usmrtila žena slovenskega pre-mogarja v Pennsylvaniji Ivana Berzik. Skočila je čez okno in bila na mestu mrtva.
—	V Chicagi je umrl fakob P o I a n -š e k iz češajice pri Kamniku, star 38 let.
—	V Alleghenjr je umrl Peter Ostro-n i č, doma iz Vinice na Belokranjskem. V Cbarlestonu se je pred par mesci v rovu ponesrečil Karol Kristan iz Sv. Križa pri Litiji. Zadnje dni je vsled tedaj zado bljenih poškodb umrl. — V Ročk jprings je ponesrečil pri rovu Tosip Demšar in kmalu nato umrl.
—	»Slovenski Učitelj". Ker je iz znanih vzrokov delo v tiskarni zaostalo, izide prihodnja številka „Slov. Učitelja" dne 28. decembra.
—	Nagloma umrl je včeraj popoldne v Novem mestu gospod profesor dr. P a m m e r. Zadela rs je kan.
—	Smrt v zdravniški čakalnici. V čakalnici zdravnika gosp. dr. Jagodica v Tržiču je nenadoma vsled srčne kapi umrla 60 let stara Marija Pristav iz Sela pri Žirovnici.
—	Srbsko časnikarsko društvo. Minulo nedelj« popoldne se je vršil v Belgrad« shod srbskih časnikarjev. Ustanovili so stanovsko organizacijo. Obenem se je »stanovi! penzijski fond in bolnišk« zavarovanje.
Štajerske novice.
š Vojaški begun. Dne 20. t. m.
zvečer je ušel v MariOoru iz vojaškega zapora poddesetnik Kar«l Z e m 1 j a k od 47. peh. polka, 9 stotnije.
š Konkurz je dovolil« ekr«žao sodišče v Mariboru aad premoženjem umrlega iida Salomonu Ružičke v Mariboru.
š Utopljenca so našli 16. t. m. v
aavi pri Sevnici. Utopljenec je okrog 40 let star moški, z rjavimi lasmi in brado. Truplo je najbrže že nekaj dni ležalo v vodi. Oblečen je v zeleno oblek«, v belo lovsk« srajco in ima raztrgano obuvalo. Našli s« še pri njem srebrno uro Ut«pljeneo pripada naibrže delavskim slojem.	^ š Stavka v Hrastniku. V Hrastniku stavkajo vsi ptemogarji, 922 mož, ker so nezadovoljni z nekim nadzornikom. Stavkuioči delavci so mirni.
š Nečloveški stariši. Dne 19. t. m. popoldne so pripeljali v mariborsko bolnišaic« 38 letnega slaboumnega Štefana Mom, kočlarskega sina iz Loke pri Slivnici. Žandarmerija ga je našla v svinjskem hlevu starišev. Bil je zvezan z verigami, popoln«ma zanemarjen ia v nečloveškem stanju. Ljudje pravijo, da je bil štiri leta tak« privezan v svinjskem hlevu. Bil je poln nesnage in mrčess. K« so ga pripeljali v bolnišnico, nis« njegove oči prenašale dnevne svetlobe, ker je moral prebivati v vedni temi. Tudi leži popoln«ma sključen« v postelji, ker je bil tako vklenjen v verige z nogami u rekami. Ubožec •dgovarja na vprašanja popolnoma narobe.
š Promoviran je bil na graškem vseuč lišdu doktorjem vsega zdravilstva g. Fric S k o f.
ljubljanske novice.
lj Canilna komisija za osebno dohodarino. Pri včerajšnji volitvi članov in namestnikov v cenilno komisij« za osebno dohodarino so bili izvoljeni gg.: v prvi volilni skupini Ivan Knez in Andrej Sarabon za člana, Artur Muhi-e i s e n za namestnika; v drugi volilni skupini Josip L e n č e. za člana, Anton Dežni a i in Josip P e r d a n za namestnika.
lj Koncert v „Unionn". Društvena godba priredi jutri zvečer v hotelu „Union" društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 h.
lj Gremij trgovcev v Ljubljani piše: V smislu deželnega zakonika je dovoljeno trgovcem, da imajo v nedeljo dne 24. t m. svoje trgovine odprte.
lj Brivci. Deželna zadruga brivcev, frizerjev ia lasničarjev v Ljubljani, daje slavnemu občinstvu in vsem svojim članom na znanje, dc je c. kr. deželna vlada z razpisom z dne 20 decembra t. 1. štev 24 802 dovolila, da smejo biti brivnice v nedeljo, dne 24 decembra t 1. od 6 ure zjutraj do 3 ure popoldan odprte. Za v nedeljo, dne 31. decembra 1905 ta izjema ni dovoljena.
lj ,Društvo zdravnikov na Kranjskem1. Letošnji redni obč. zbor, na katerem se bode obravnavalo tudi o novoustanovljenem penzijskem zakladu, vrši se danes ob 8 zvečer v mali dvorani hotela „Union".
Ij Slovensko gledališče. Iz
pisarne »Dramatičnega društva* se nam javlja : Prihodnja predstava bode še le v torek — na dan sv. Štefana — dne 26. decembra in sicer popoldan Finžgarjev »Divji 1 o-v e c" za lože par, zvečer pa se ponavlja letos drugič opereta „C i g a n baron". Ta predstava je n e p a r radi tega, da pride na vrsto tudi nepar abonement lož in sedežev, da se napravi red, ki je bil kršen radi obolelosti gdč. Skalove; s tem pa sc obenem doseže, da bodo imeli par-abonenti v 2. polovici sezone priložnost hoditi ob nedeljah zvečer v gledališče. Do sedaj so imeli vse nedelje zvečer nepar-abonenti. Dne 28. in 30. t. m. se uprizori noviteta opereta „Z v o n o v i k o r n e -v i 1 s k i*.
li Predavanje g. prof. Zupančiča iz Gorice „o Gorjancih" se vrši v soboto, 23. t. m., ob 8. uri zvečer v restavraciji .Narodnega doma". Odbor „Slov. planinskega društva" vabi člane in prijatelje društva k obilni udeležbi.
lj Dve amaconki. Urša Okrešček, bera o1 ca iz St. Rupreta in Pavla Kalič, vla-čuga iz Drage, sta bili aretovani, pri lute-ranski cerkvi, ker sta se vzlic prepovedi povrnili v mesto Skušali ste pobegniti, zato je hotel stražnik Uršo Okrašček ukleniti, a Kalič se je pridušila, da jo ne bode, zato sta ga še po rokah opraskali. Sodišče je Okro-šček obsodilo na eno leto, Kalič pa na 11 mesecev težke ječe
lj Mladi sladkosnedi. Trgovec Salomon Goldschlager v Ljubljani je ovadil, da se mu 14 let stari Konrad Cerne, 16 let stari Ivan Hudeček ter 121etna Anton Ger-den in Alfons Jagerman izmaknili čokolade, vanilje, razglednic in papirja za pisma. — Oškodovanec je cenil vzete reči na K 4140 kar pa ni bilo res, kajti prava škoda ne presega 10 K. Sodišče je obsodilo Černeta na 3 dni, Hudečeka na 10 dni zapora, ostala 2 sladkosneža sta pa bila oproščena.
Ij Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom mescca novembra pričeli so
v Liubljaai izvrševati obrt: Anton Rojina, Woifove ulice 8, mizarski obrt; Josip Jako-P č, Na mirju 2, trgovino z deželnimi pridelki in kislim zeljem; Valentin Gostič, Velike čolnarske ulice 10, krojaški obrt; Marija Mekinc, Cssta na l«ko 18, malo trgovino z mešanim blagom; Valentin Klemenčič, Sv. Petra cesta 7, prevozniški obrt; tvrdka Jikob Dali' Au & Pietr« Fellin, Mestni trg 17, trgovino z vinom ia žganjem; Anton Le ben, Stari trg 15, nožarski obrt; Frančiška Leuz, Resljeva cesta 1, trgovina z deželnimi pridelki in raki; Ludovik Zadoik, Turjaški trg 1, krojaški obrt; Ljudmila Tambernino, Stari trg 19, trgovsko agenturo; Irana Flor-jančič, Vodaikov trg, trgovino z divjačino in zelenjadjo; Terezija Hesse, Dunajska cesta 8, žensko krojaštvo; Josip Christof, Poljanska cesta 60, informacijsko pisarno; Ignacij Mulaj. Breg 4, krojaški obrt; Frančiška Ja-kin, Hradeckega vas 23, trgovino z zeljem; Josipina Juvan, Vodnikov trg, trgovino z divjačino; Matija Maichin, Kongresni trg, pečenje kostanja. — Odglasili, oziroma fak-tične opustili pa so obrt: Peregrin Lončar, Poljanska cesta 26. malo trgovino z mešanim blagom; Rudolf Kolar, Gosposke ulice 3, urarski obrt; Fran Jakopič, Na mirju 2, trgovino z deželnimi pridelki in kislim zeljem; Paskal Haggi Aidingan, Sodnijske ul. 2, trgovino s preprogami; Fran Medvešek, Veliki stradon 8, črevljarski obrt; Ivana Sečnik, Cesta na loko 18, malo trgovino z mešanim blagom; Bertram Schmelzer, Bohoričeve ulice 3, stolarski obrt; Nikolaj Tr-škan, Hradeckega vas 23, trgovin« z zeljem in prekajenim mesom; Marija Mohar, Zale-karjeve ulice 9, prodaj« živil; Anton Ražem, Pogačarjev trg, prodaj« sadja.
Razno stvari. Najnovejše.
P«večanje armade v Italiji. Po naredbi vojnega ministrstva se poveča italijanska armada v mirnem času «d 209.440 mož na 336 212.
Napadena učiteljica.VOttak-ringu na Dunaju je učiteljica Albertina Peter domov ideče šolarje posvarila ker so se tepli. Šolarji sonato združeni napadli učiteljico. 500 šolskih otrok je metalo kamenje proti učiteljici, ki je morala bežati v nek« hišo.
Nakladalci premoga stavkaj« v Pragi.
P«grešan parnik. Prevozni parnik „Sigilian Prince", ki je odplul s 754 izseljenci iz Palerma v New York, še ni dospel d« zdaj v Gibraltar. Boje se, da se je morda ob zadnjih viharjih v sredozemskem m«rju potopil. Med ljudstvom v okrožju Pa-lermo je veliko vznemirjenje.
Spominjajte se
»Družbe sv. Cirila In Metoda"! Telefonsko In brzojavna poročila.
Gorica, 22. decembra. Iredentovsk« društvo se je sešlo, da protestira proti imenovanju dr. Sedeja goriškim nadškofom. Zborovavci so se pa med sabo sprli in niso sklenili protesta.
Dunaj, 22. decembra. (K.u.) Cesarje odpotoval v Walsee, da preživi božične praznike pri rodbini nadvojvode Franca Salvatorja.
Dunaj, 22. decembra. Na volivnem shodu v III. okraju je govoril pesi. S t e i -n e r o volivni reformi. Dejal je, da po odpravi kurij Nižja Avstrija lahko zahteva 80 mandatov. Nadalje se je izrazil za petletno bivanje v dotičnem kraju, da bo vsak imel ondi volivno pravico, a vsak, kdor ni pristojen tja, naj se zglasi pri oblasti, ki mu bi dala glasovnico, katera naj se prosta poštnine pošlje v domovinsko občino.
Dunaj, 22. dec. Na severni železnici vstrajajo v pasivni rezistenci. Tudi na državnih železnicah se zopet pojavlja nezadovoljnost.
Budimpešta, 22. decembra. .Buda-pesti Hirlap" priobčuje senzacijonelno poročilo, ki pa skoro gotovo ne bo resnično. — List pravi da so dne 19. t. m. dve stotniji 8. honvednega polka bili opi emljeni z ostrimi patroni in konsignirani v bližini ogrskega parlamenta v Valerijini vojašnici. Poveljnik polka je izdal povelje: Ce se državni zbor kljub odgodenju ne razide, naj honvedci prikorakajo v parlament. Ce bedo vrata zaprta, naj vrata udere stotnijama prideljeni pijonir-ski oddelek. Ako bi se kljub temu poslanci branili se raziti, naj jih honvedci z natak-njenimi bajoneti naskočijo in napode. Ako bi bilo treba, bo prišel na pomoč še 48 in-fanterijski polk. — O tem povelju so vedeli samo častniki.
Budimpešta, 22. decembri. Vojaki, ki so že doslužili tri leta, a so morali še ostati pod orožjem, so odpuščeni domov.
Dunaj, 22. deeembra. Zdravje nadvojvode O ona se boljša.
Lvov, 22. decembra Socialisti s« vtihotapili mnogo orožja v Rusijo.
Carigrad, 22. decembra. Po rta v kratkem odpošlje v Mitilene in Lemnos nekaj svojih novih vojnih ladij, da tako v očeh ondotuega prebivalstva nekoliko dvigne svoj ugled, ki ga je izgubila po dohodu tujega brodovja in po izkrcanju vojske. Isto je storila porta leta 1901. po francoski okupaciji.
London, 22. decembra. Novi angleški ministrski predsednik je imel včeraj svoj programni govor. Izjavil je, da bo angleško-francosko prijateljstvo vzdržal in da tudi ae uvidi, da bi interesi Nemoev ali Angležev zahtevali, da bi Nemčijo in Anglijo odtujili. Kljub temu je še vedno nevarnost za svetovni mir.
Peterburg, 22. dec. V Kokenhusenu je bil pomočnik okrajnega šefa postavljen pred ljudsko sodišče in z groznimi mukami umorjen.
Varšava, 22. decembra. Oi revol-verskih strelov je ranjen polioijski načelnik in dva stražnika.
Dunaj, 22. dec. Splošna stavka na Finskem je prenehala.
Riga, 22 decembra. Tu je „run" na hranilnico. Podpirajo jo nemške banke.
Peterburg, 22. decembra. (Kor. ur.) Generalna stavka se je pričela, a ima malo odziva. Pošta in brzojav redno delujeta. Elektrarna deluje s pomočjo vojaštva. Od livske meje prihajajo poročila o kmečkih uporih [Pri Rigi so kmetje poškodovali železniški tir, da je skočil vojaški vlak s tira. Sest vojakov je mrtvih, 20 ranjenih.
Moskva, 22 decembra. (Kor. urad.) Privatne banke, skladišča, prodajalniee živil, gledališča se vsled stavke zapita. Stavkujoči so prisilili, da so gostilničarji morali gostilne zapreti.
Berolin, 22. decembra. V KOnigs-berg je došlo 2000 beguncev iz Baltiških provinc Beg iz Rusije še traja.
Peterburg, 22. decembra. Državna banka je 5000 frankov v zlatu odposlala v Canes. Zdravniki so carju svetovali, naj odpotuje v Južno Francoske. Car v kratkem z družino odpotuje tja.
as^mmmmmmammmmmmmmmoBSD
Društvo,Abstinent'
vabi na
9 prijateljski večer •
katerega priredi
Jntri v soboto, 23. t. m., ob 7. uri zvečer
v gostilniških prostorih „pri Kamnlčanu",
Karlovska cesta (soba na hodniku).
Somišljeniki in prijatelji dobrodošli I
ccsaaaHBBH mmmmmma—aszD
Pozor!
Častitemu občinstvu se vljudno naznanja, da se bode v nedeljo, dnč 24. t. m. prodajalo meso le do 12. ure dopoldne.
Mesarska zadruga v Ljubljani.
Josip Kozak
2598 1—1	načelnik.
UMttlckov novi stroj za pletenje
4-3 prodaja za smešno nizko ceno 257»
Kolouszek, Gorica, TrlgemlnO 18.
Izjava.
Podpisani izjavljam, da je moj brat Anton podedoval nekaj dedščine po rajnem bratu g. župniku Fr. AuguStin. Ta dedščlna se pa ne bo izročila njemu v roke in zato svarim vsakogar, naj nikar ne kupi ali prevzame od njega dedščine. Izjavljam tudi, da zanj ne bom ničesar plačeval. Reteče pri Škofjiloki, 21. dec. 1905.
Matija AuguStin
2600 2—1	peaestaik.
Izvrstno praženje kave električnim potom.
Z najpopolnejšo strojno napravo se kavna zrna pražijo popolnoma enakomerno in tako dobiva čist, dobrodišeč, okusen pridelek, ki je prijetnega učinka pa ne provzroča vročine. Posebni način, kako se kava praži, odpravlja vse škodljive tvarine, ki so nevarne živcem; tako praiena kava je plemenita pijača ki posDešuie' prebavljanje in zdravje.	n9/ J^
Ze en poizkus Vas takoj uveri o izrednih prednostih novega praženja proti zastareli metodi. Za praženje so odločilna tale načela:
1. Najpopolnejša naprava za praženje in najpopolnejši tehnični obrat. — 2. Najskrbnejše preizkušanje vseh kavnih vrst glede čistote in dobrote. — 3 Hitra prodaja, vestna postrežba z izbranimi vrstami, največji promet z majhnim dobičkom.
Prva ljubljanska velika pražarna za kavo Karol Planlnšck ftrtfiaasS
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm
a a	Čas ofM-••vaš|a	Mu^t •M;.-metra v nuu	T.mjM. ratea cJSju	V«trt»i		> J a
21	9. »vefi.	747 3	-2 9	sl. jvzh	jasno	
22	7. ^Jutr.	746-6	-3 5	sl. jzah.	megla.	o-o
	2. pop.	7445	2*9	al. svzh.	obl.	
m
Srednja včerajšnja temp. —31*, norm. —2 2«. I ■ ®J
Borzna poročila.
Ljubljanska (Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 22. decembra 1906.
Satoibml papirji.
4*/. majeva renta......
4°/( srebrna renta.....
4*/. avstrijska kronska renta . 4*/. , alata renta. . . 4*/. ogrska kronska , ... 4•/. .zlata . . . . 4*/. posojilo deiele Kranjske . 4 V/, posojila mesta SpUet . . 4 V/. , , Zader . . 4 '/«•/, bosn-herc. žel. pos. 1902 . 4*/. češka dež. banka k. o. . . 4•/. , , , ž.o. . . 4'/»*/• »ast. pisma gaL d. hip. b. . 4 V/, pešt. kom. k. o. z 10*/. pr. 4Vi*/, zast pisma Innerst hr. . 4Vt*/. , , ogr. cen. dež. hr. 4 Vi*/. *	, hip banke.
4'/i*/. obL ogr. lokalnih žel. d. dr. 4 V,*/, obl. češke ind. banke . . 4*/. prior. Trst-Poreč lok. . .
4*/. prior. doL ieL.....
3*/ , juž. žel. kup. »///r • • •Vi' /. avstr. pos. za žel. p. o. ■ r.tk..
Srečke od L 1860'/,.....
. f . 1864 ......
» tizske.......
zem. kreditne I. emisije .
n » »	«
, ogr. hip. banke .... „ srbske i frs. 100— . .
, turftko .......
Basilika	srečke . . .
Kreditne	„ ...
Inomoške	„ ...
Krakovske	„ ...
ljubljanske	„ ...
Avstr. rud. križa . ... 0&. , , . . . Rudolfove	. . . .
Salcburike	, ...
Dunajske kom. , ... D • 1 a I • •.
Južne železnice.......
Državne železnice.....
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke ....
Ogrske......
Zlvnostenske .....
Premogokop v Mostu (Brttx) .
Alpinske montan......
Praške žeL indr. družbe . . .
Rima-Murinyi.......
Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . . . ▼ al. te.
C kr. cekin........
20 franki.........
20 marke.........
Severeigna........
Marke..........
Laski bankovci......
Rublji..........
DoUuji..........
De.ar
99 80 99-40 99 66 117-10 9616 113-46 99 60 100-60 100-100-26 9976 99-76 100 45 106-20 100 60 99-90 100 — 99-60 100-26 99-90 99-50 313-76 100-—
189 25 289 — 158 — 289 -289-2-V7 — 100-143-36 24-10 473 — 79-91 — 62 — 51 — 31-60 60 — 72-626—
116-80 660 26 1629 -665 76 784 60 246— 647 — 606-50 2440" — 516-274— 560' — 162 —
11-33 19-16 23-64 23-94 117-76 95 70 262 25 4-84
Ma*.
99 70 99 60 99-76 117 30 98-35 11368 101— 101-60
101-26 9996 100 06 l0l-4b 10720 101 60 100 — 100-10 10060 101-28
100— 31575 101—
191 25 291— 160 — 300— 299*-264 60 107— 144 35 26-10 480-— 84"— 98*— 68— 53— 33-50 64— 78 — 836—
117 50 661 26 1639 — 666-76 786 60 246 50 663 — 607 50 2464--618— 280*— 864"— 168*60
11*38 19'19
23*62 24*03 117 95 96-90 253— 8*-
Zahvala,
l

Ravnokar so izšle:
Rnton Medved:
3577 2

»POEZIJE".
UL
Založila Katol. Bukvama.
Cena: broSirane K 3-80, elegantno vezane K 5-—, po pošti 30 vin. ve?.	-

Naznanilo.
Podpisana zadruga naznanja slavnemu občinstvu, da bodo
trgovine urarjev in optikov
v nedeljo dnč 24. decembra 1.1. od 8. ure zjutraj do 12. opoldne in od 3. ure popoldne do 6. zvečer	2595 2_2
odprle.
Zadruga urarjev in optikarjev v LJubljani.
Sprejme se
2593
mlinar -m
ki zna mleti na stule.
Nastop od I. do 8. januarja 1906 pri Avgust Terpincu v Kamniku.
Odbor,.Dobrodelnega druftva tiskarjev na Jfran/s^em" si dovoljuje tem potem Zahvaliti se vsem onim, /(i so darovali ja društveno bojfičnico, prirejeno na poriši vdovam in sirotam umrlih tiskarjev, prasne dobitke ali denarne prispevke, kakor tudi vsem onim, ki so kakorkoli pomagali, da je prireditev lepo uspela, ter prosi, da blagovolijo omenjenemu društvu ohraniti naklonjenost tudi v bodoče.
V ljubljeni, dni JO. decembra 1905.
jesenovih dreves,
stoječih na travniku poleg Lazov ob juž. žel.
lJogoji se izved6 v p s srni dr. Hud-nika, odvetnika v Ljubljani. 2688 3-2
Naznanilo.
Svojim cenjenim odjemalcem si uso-jamo naznaniti, da počenši z današnjim dnem gosp. M. Kadunc, postrešček v Ljubljani, ni več naš zastopnik, ter jih prosimo, da cenjena naročila na drože (Pressgerm) odslej pošiljajo naravnost na nas.
V bodoče računamo naše najboljše drože samo K 1*20 za kg. — Poleg tega si dovoljujem ponuditi vsem pekarijam naš proizvod v sladu (BSckermalzmehl) po 80 vin. kg. Vzorce pošiljamo na zahtevo brezplačno.	2669 6—4
Žganjarna in tovarna za drože
Dvor (flofl) pri Frežah, Koroško.
Novo Istrsko vino
se pošilja natančno po naročilu: muškat, belo Yino, refošk, teran. Specijelno belo vino za
sv. mase.
Prodaja po najnižjih cenah Antonu Ferlan di Giorgio Rovinj, Istra. 2186 24
17
1164 81-3o
Samo 6 dni
Havre - New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske dražb«. Edina najkrajša črta Čez
Bazel, Pariz i« Havre y Ameriko.
Veljavne vozne liste ln brezplačna pojasnila daje edino
oblastveno potijena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v Ljubljani, Dunajska cesta 18P
v novi hiži »Kraetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri »Figoveu«.
'Japonske
božične lilije
Ako postavile £ebul|ke v stekleno posodo » sobi, morete opazovati nagel in ranimi* razvoj i. o Božiču Imate nallepM cvet, — PoSIljam po Avstro-O/jrskl In Nem-H|l 4 čebulice s eteU. posodo m K 2-50, 12 komadov 8 3 posod. » K T-—, 34 kom. s 6 posod, za 13 K 40 vin., 48 kom. t 12 posod, za *K 23-50. Rav«d KMtonJ.
Teotil Ziegler, DomJ VI., MariahlHerstrasee 31. Vvoz redkih cveti, čebulic in cvetic 2478 D 2-2
Dva učenca
za kovafiko obrt, v starosti 14—15 let, sprejme takoj Kristijan Babift v
2599 3—i Kranju, Gorenjsko.
se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. družba za Šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
M* Svarimo s tem najnujnejše svoje odjcmalce pred Šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjcvi stroji" k večjemu it starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih Šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kako poroStvo, niti doposlati po-2304 18 samnih delov.
2291 33
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, pryoritet, komunalnih obligacij, srefik, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000'-.
ZameRjava In ekskomptoje	Daje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srečka proti kuriai zapale kupone.	iagubi.
Vlnkuiujo In devlnkuluje vojaške ženitnlnske kavcije.
Eakompt ln Inku.o m Milo. »U.	JLf Bonn« uroifla, ~MJX
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vloine knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestne od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
Iutajatalj m cdfiovoral u/ndnik- Dr. IgualJ iltalk.
Tisk .Katoliške tiskarne'' v Ljubljani.