Boris Paternu I VA N C A N K A R I N S L O V E N S K A L I T E R A R N A T R A D I C I J A * I Delo v s a k e pomembne j še l i terarne osebnosti je mogoče in je t reba raziskovat i z dveh zornih kotov. Z v id ika predhodne tradici je , se prav i že pre j obstoječih leposlovnih po javov , ki jih obravnavani p i sate l j tako ali drugače n a d a l j u j e v svoj čas ; in p a z v id ika inovacij , se p rav i opa- znejših novosti, ki j ih avtor p r i n a š a v prostor svoje nacionalne knj ižev- nosti. Dovol j znano j e dejstvo, d a viden del novejše l iterarne znanosti odkr iva bistvene znake leposlovnega razvoja ravno v napetem razmer ju med tako imenovano »inertnostjo« ( J . Mukarovsky) že uvel javl jenih literarnih s t ruktur , ki se samode jno po l a šča jo p i sa te l ja , s a j hočejo živeti napre j , in inovaci jami , ki p r i h a j a j o s p i sa te l jeve strani in te s trukture r a z k r a j a j o ali s p r e m i n j a j o v neka j novega. Kol ikor bol j dosleden in da l j - nosežen j e t a k pogled na stvari , toliko bol j se celo zgodovina pesnikove osebnosti začne spreminjat i v zgodovino n jenega obs ta jan ja , p re s topan j a ali s p o p a d a n j a med starimi in novimi l i terarnimi s t rukturami . Pri I v a n u C a n k a r j u gre za pr imer , ki je t a k e vrste, da našo raz- iskovalno vnemo znatno bolj obrača k novostim, inovac i j am, s kater imi j e globoko in za dolgo vznemiri l s lovensko književnost , medtem ko nje- gova povezanost s tradici jo oziroma odvisnost od nje os ta ja zelo na robu ali docela zuna j naše pozornosti . To dokazu je jo skora jda vse pomemb- nejše nove j še r a z p r a v e s področ ja cankaros lovja . 1 Razlogov za tako * P r e d a v a n j e na C a n k a r j e v e m s i m p o z i j u 7. d e c e m b r a 1968 v S lovensk i matici. 1 N e k a j več pozornos t i p o s v e č a j o p r o b l e m u n e k a t e r e r a z p r a v e o C a n k a r - j e v e m m l a d o s t n e m delu. N p r . : Joža Malinič, Z g o d o v i n a s l o v e n s k e g a s l o v s t v a V, 1964. str . 69—70; Janko Kos, C a n k a r j e v a m l a d o s t n a p r o z a , C a n k a r j e v o Z b r a n o delo VI, 1967, str . 427 si . ; France Bernik, P r o b l e m C a n k a r j e v e l ir ike, S R 1968, str. 183 si. s t an je stvari j e več in so razumlj iv i . Poglejmo jih samo nekaj . C a n k a r - jevo delo, posebe j še proza in dramat ika , nam že dolgo pomenita resnič- no nov, strm in dal jnosežen vzpon v razvojni črti s lovenske literature. Vzpon in novost, ki ju je bilo treba raziskat i , potrdit i in označiti tudi s sredstvi l iterarne vede. Poleg tega je bistveno znamenje , celo bistvena pobuda C a n k a r j e v e umetnosti globoko nesoglas je z uvel javl jenimi na- vadami v živl jenju in v l iteraturi, je njegov nekonformizem. Opoziicija je tako rekoč g l avna drža C a n k a r j e v e g a d u h a in zavestna kre tn j a nje- govega peresa tudi takrat , k a d a r p i še l iterarno programske spise. Ze p r v a g la sne j ša p r o g r a m s k a izpoved, epi log k Vinjet am iz leta 1899, je zoper »ose teorije«, al i » k a k r š n e koli okooe« sploh, je ugovor na vse s trani hkrat i : zoper staromodno rodol jubno literaturo in njeno novo. poenostavl jeno socialno inačico; zoper modni natural izem in zraven še zoper s imbolizem kot doktrino.2 N a v s e z a d n j e p a lahko skozi celotno njegovo delo s ledimo tudi zanikanju lastnih pre j šn j ih stal išč. Nič čud- nega in nič presenet l j ivega torej ni, če tudi l i terarna zgodovina danes pr i s topa k p i sate l jevemu delu tako, d a vidi, raziskuje , p o u d a r j a in raz- g l a š a predvsem tisto novo in uporno, kar je pred desetlet j i C a n k a r p r ina ša l v svet razmeroma pohlevne slovenske kulture. T a p r i z a d e v a n j a pri odkr ivanju C a n k a r j e v e tako imenovane modernizaci je ali »evro- peizaci je« naše književnosti so v zadnjem desetletju d a l a zelo tehtne dosežke. Pusti la p a so vel ike praznine na drugem koncu — istega problema. Pust i la so presenetl j ive praznine v spoznavan ju p i sa te l jeve vezanosti na t radic i jo s lovenske literature, kot se je izoblikovala naj- man j od Prešerna n a p r e j in s svoje s trani določala mnoge plast i Can- k a r j e v e umetnosti, ne le mladostne, kot po navad i mislimo, temveč tudi poznejše , že čisto dozorele. Celo C a n k a r j e v a recepci ja novih, modernih tokov — natura l izma, dekadence, s imbol izma — k l jub vsej svoji zagna- nosti zoper t radic i jo ne more skriti njenih na jbol j subti lnih usedlin. Ze ko odpremo Vinjete ali Dunajske oečere, nam ne more uiti cela vrsta znamenj , ki kaže jo , k a k o njegovo mlado, na prvi pogled nenavadno predrzno pero ne more — p a naj se še tako trudi — vzdržat i niti v golem 2 V črtici Ctooek (iz I. 1898) beremo: »Л glej, tam ni bilo niti enega človeka; pur simbolistoo, par realisloo, par idealistov in tako dalje. Človeka nobenega. To so samo še suhe rubrike, napisani programi... Prijatelj, ogiblji se lakih družb; oaruj se. (la se jih ne prioadiš; izsesajo ti dušo. da sam ne boš oedel kdaj...*. ( Ivan C a n k a r , I z b r a n a de la I, 1951, str. 381—82.) naturalizmu dejstev, niti v razvezanem senzualizmu občutkov, niti v gro- teski grozljivih simbolov, uiti v čistem esteticizmu besede. Vedno znova začne pisati po ukazu preproste etične tenkočutnosti ali ostre kritike sprijenega sveta. Seveda to ni bila samo tradicija, bila pa je tudi ta. S a j so Slovenci tudi vse predhodne slovstvene smeri — od baroka in klasicizma pa preko romantike in realizma — spričo posebnih zgodovin- skih in miselnih okoliščin sprejemali na podoben, v moralnem smislu bolj ali manj zavezan način. Skratka, sodobnemu cankaroslovju na rob se mi zdi potrebno pove- dati misel, da Cankarjevega dela ne bo mogoče definirati brez pozomej- ših raziskav njegove ne le opozicijske, temveč tudi kontinuitetne spe- tosli s slovensko literarno preteklostjo. Tudi pisateljeve inovacije osta- nejo v resnici nemerljive in ncocenljive, dokler jih ne postavimo ob zanesljivo prikazano zgodnejše stanje stvari, ob vse bistvene procese, ki so tekli po sredi ali po robeh prejšnjega literarnega dogajanja. Seveda v okviru, kakršnega daje simpozijska razprava, te načelne komaj uvodne misli ni mogoče prevesti v množico otipljivih in dokonč- nih dognanj, ki bi zahtevala več prostora in časa. Je pa mogoče opo- zoriti vsaj na nekatera glavna delovna oziroma problemska območja, kamor bi kazalo naravnati prodore te vrste, se pravi raziskave pod vprašanjem tradicija — Cankar. I oda preden preidem k tem s t varnejšim pobudam, naj vsaj bežno povem, kaj mislim z izrazom tradicija, da tu ne bo nesporazuma. Pojma tradicija ne bi bilo dobro tradicionalizirati, se pravi omejiti na tislo znano, ponavadi zelo obstojno, h konservativnosti nagnjeno in častit- ljivemu mitiziranju odprto plast literarnega dogajanja; plast, ki po na- vadi še dolgo služi kasnejšim potrebam naše notranje varnosti in trd- nosti ali celo zaprtosti pred novimi, nepredvidljivimi prepadi in pre- tresi zavesti. Beseda naj bi zaobsegla mnogo več. Zajela naj lxi vse bistvene, k trajnejšemu ob.sit o j u zasajene pojave znotraj predhodnega literarnega razvoja. Preprosto povedano, gre za tradicijo v širšem in dia- lektičnem pomenu besede, ki naj bi upoštevala vse bistvene procese dogajanja, med njimi tudi tradicijo antiitradicije. Kakor hitro pogle- damo reči s tega, bolj odprtega zornega kota, se nam predcankarjansko slovstveno izročilo razšlo ji v celo vrsto zelo različnih plasti ali tokov, ki so tako ali drugače st̂ gl.i v Cankarjevo delo in mu s svoje strani sodoločali vsebinsko podobo ter izrazni ustroj. I I Če se izognemo množici obrobnih pojavov, katerih tu ne kaže nače- njati, se kot bistvene pokažejo predvsem tri vidnejše plasti ali trije vidnejši tokovi predcankarjanske literarne tradicije, ki so v podobi kon- tinuitete, bolj točno, v podobi ustvarjalnega nadaljevanja segli v Can- karjevo delo in v njem doživeli podaljške, dopolnitve, spremembe ali kakovostne menjave. Dvema od teh tokov je literarna zgodovina poka- zala nekaj, publicistika pa celo mnogo pozornosti, medtem ko je tretji, prav tako bistveni tok še skoraj neopazen. Najpre j gre tu za tisto tradicijo, ki jo s poenostavljenim, v literarni vedi ne več zadostnim izrazom ponavadi imenujemo tradicija napredne, soobodoumne ali revolucionarne literature. Pr i tem n a j č e š č e mi s l imo na razvojno črto posebno znanih, odločnih in najbolj pomembnih leposlov- nih formulacij naše osvobodilne misli, osvobodilne v narodnem, social- nem in individualno človeškem pomenu. Ta črta, ki najvidneje teče prek Prešerna, Levstika in Aškerca, seže v samo jedro Cankarjeve lite- rature. Tu doživi večstransko radikalizacijo, vzpon na novo raven revo- lucionarne misli in pa izrazito duhovno ter slogovno individualizacijo, ki nosi in bo nosila neponovljivo znamenje izjemne Cankarjeve osebnosti. Ta zveza s preteklostjo je razmeroma najbolj razvidna, najlaže dostopna in skoraj merljiva. V literarnozgodovinski zavesti je brez dvoma prisot- na že od nekdaj, najmanj od mladega Ivana Prijatelja naprej. Sicer so pa pripadniki slovenske moderne že sami, s Cankarjem vred, dovolj nazorno razglašali svoj odnos do nje. In vendar je treba ugotoviti, da literarna znanost še ni natančneje pregledala teh kontinuitetnih sestavin Cankarjevega dela niti ni na tej ploskvi dogajanja razmejila prej ob- stoječe od spremenjenega, kaj šele da bi spoznala moč, delovanje in pomen te plasti pri avtorjevem izbiranju ali zavračanju inovacij dru- gačnega ter nasprotnega tipa. Zaradi ponazoritve misli se spet za hip ustavimo pri prvem ključnem besedilu Cankarjeve proze, pri Vinjetah. Njegovo takratno sprejemanje, opuščanje ali prirejanje sestavin z ob- močja evropskega naturalizma, dekadence in simbolizma, skratka mor- fologija inovacij ostane pomanjkljivo spoznana, če ne upoštevamo no- tranjega delovanja opisane tradicionalne plasti. Plasti, ki je svojo pri- sotnost in novo radikalizacijo pokazala že v mnogih črticah, še bolj nazorno pa v epilogu, kjer Cankar programsko spregovori o bojevitem »velikem tekstu« zoper » d u š e v n o uboštoo, ki je razlito kot umazano morje po vsi naši mili domovini«. Drugo, bolj zapleteno, teže opredeljivo in znatno manj merljivo plast tradicije pomenijo v Cankarjevem delu tiste sestavine, ki nosijo na sebi bolj ali manj opazne sledove krščanske etične in religiozne misli oziro- ma njunih umetniških refleksov. Te sestavine so v katoliškem delu slovenske literarne zgodovine in publicistike predvsem od začetkov dvaj- setih let naprej , še posebej pa s študijami Izidorju Cankarja ob Zbranih spisih dobile zelo poudarjeno razlago, ki je na katoliški strani pomenila nov, odločen obrat od nekdanjega moralističnega obsojanja ali celo po- žiganja Cankarjeve umetnosti k boju za njegovo idejno bližino ali pri- padnost. Pojav je spodbudil tudi nasprotno stran cankaroslovja, ki je našla dovolj gradiva za svoje svobodoumniško in marksistično usmer- jene teze. Po drugi svetovni vojni so usedline krščanskega etosa, rnitosa in melosa, ki brez dvoma obstajajo v Cankarjevi umetnosti, padle tako rekoč v mrtvi kot naše pozornosti. Sodobna cankarologija se jih bo mo- rala znova lotiti, dati rečem znanstveno mero in najti stvarne odgovore, razbremenjene pragmatizma z leve pa tudi z desne. Seveda bo vestnemu raziskovalcu najtežje nekaj : določiti meje, do kod v resnici sega akcijski radij krščanske duhovne pa tudi slogovne tradicije, kje se njeni odmevi prelomijo v novoidealistične pojave, recimo emersonovske ali maeter- linckovske, in kod prehajajo v docela individualne doživljajske kate- gorije, ki jih ni več mogoče pripisati krščanstvu kl jub morebitnim jezi- ke vnini znakom, ki na to pripadnost še opozarjajo. Pri Cankar ju bo treba skrajno pozorno ločiti formalno in dejansko semantiko besed ali simbolov iz krščanske mitologije. Znotraj takega izrazja, ki seveda ni brez zveze z verskim izročilom, si je namreč Cankar včasih izsilil ogrom- no svobod nega osebnega prostora, včasih celo prostora za opozicijo zoper splošno veljavno pomensko in idejno pripadnost uporabljene besede. Tudi za ta pojav lahko najdemo primer v epilogu k Vinjetum. Gre za izraz »č i s ta duša«, ki je postavljen v naslednje besedilo: »Kudar zašije k-je slučajno žarek svete idealnosti, žarek čiste duše, — kakor smehljaj nu spečih ustnah, — teduj se vzdignejo glaoe korektnih filistejcev, vzdig- ne se osa naša tradicionalna zabitosl, vzdignejo se hripuvi glasovi od oseh zeleno cvetočih pokrajin slovenskega nazadnjašlva, — in ubila je še komaj porojena beseda. Naposled jo blagoslovi in pokoplje naš največji filozof dr. Aleš Ušeničnik.«.3 3 I v a n C a n k a r , I z b r a n a de la I, ured . B. Merhar , L j u b l j a n a 1951, s. 394. Kontekst kaže, da je izraz »čista duša« tokrat tako rekoč vržen iz svoje domače slovarske tradicije, osvobojen pomena in rabe, ki ju je sicer imel v takratnem slovenskem prostoru in tudi v teološki 1110- ralki dr. Aleša Ušeničnika. Še več, izraz je obrnjen celo v opozicijo zoper svojo lastno in takrat splošno priznano in idejno pripadnost, če- prav bi ne mogli trdili, da je semantično zvezo s poreklom že pretrgal. Našl i bi namreč lahko tudi drugačen primer, kjer Cankar izraz »č i s ta duša« oziroma •»nedolžna duša« uporablja že v popolnoma obrnjenem, izzivalno heretičnem smislu. V epilogu k drugi izdaji Erotike (1902) be- remo: »Kdor greši z nedolžno in lepoteželjno dušo, oprani j a delo, Bogu prijetno, in z osakim grehom se bliža večni lepoti, ki je večen greh.«* Postopki svobodnega semantičnega prirejanja besede so bili docela v skladu z avtorjevo načelno nezvestobo vsem »okovom« in »teorijam«. V epilogu k Vinjetam najdemo tudi mesto, kjer je spregovoril o jeziku skoraj eksplicitno. Rojevanje »svobodne besede« je namreč postavil v najtesnejšo zvezo z »žarkom čiste duše«; ob filistrsko pobijanje »čiste duše« p a je prislonil misel o pokopavanju »svobodne besede«. Torej je umetniško svobodna jezikovna tvornost bistveni znak žive, svobodno snujoče duše. Vsa ta dogajanja v jezikovnem mikrokozmu so za nas pomembna zato, ker ob njih lahko preverjamo ali celo merimo doga- janje v idejnem makrokozmu Cankarjeve umetnosti. Tudi v jeziku se pokaže, da so sestavine krščanske tradicije pri njem večkrat tako izra- zito osebne in svobodne, da niso več nujno zavezane krščanskemu misel- nemu sistemu, temveč lahko delujejo mimo ali zoper njega. Zlahka se vežejo celo z izrazito nasprotnim idejnim polom, na primer z etosom revolucije. Seveda tudi njegov etos revolucije ne pozna dogmatične za- mejenosti in je zato lahko odprt osvobojenim duhovnim in simbolnim prvinam z druge strani (npr. črtica Za križem, 1908; prej Kristusova procesija, obj . v Rdečem praporu 1907). S k r a t k a , p reučevan je tako ime- novane krščanske tradicije in njenih refleksov v Cankarjevem delu ostaja še vedno eno najbolj zahtevnih področij cankaroslovja. Področij, kjer kontinuiteta obstaja, doživlja pa mestoma tako subtilne spremembe, 4 Aleš U š e n i č n i k j e n a C a n k a r j e v odnos do » g r e h a « reag i ra l t ako le : »7'ut/t greh umetnik lahko opiše. Greh bo grd, a lepo opisan. Napoj o čaši bo strup, a čaša umotoor. loan Cankar je pri nas tak mojster. Človek se mora čuditi tej umetnosti forme, a vsebina je česlo strupena in človek po njej bolan... kar je nemoralno, ni lepo, in kar ni lepo, ne more biti predmet čistega umo- tvora.« (A. Ušeničnik, L e p o s l o v j e in l epos lovna kr i t ika , C a s 1916, s i r . 262.) da je težko ugotoviti, ikduj je še in kdaj se prevesi tja, od koder sledi njeno tako očitno zanikanje, kakršnega spoznamo, ko vzamemo v roke knjigo za lahkomiselne ljudi (1901), Hlapca Jerneja (1907) in še marsi- kaj . In spet je res, da o obsegu in morfologiji Cankarjevih inovacij, nastalih ob srečanju s tujo novoidealistično literaturo, ne moremo pove- dati mnogo zanesljivega, dokler ne spoznamo sorodnih plasti, podedo- vanih iz tradicije, ki so v njem zagotovo obstajale in o mnogočem od- ločale. Y krog naše pozornosti bi bilo treba pritegniti še tretji pomembni tok. ki je segel iz preteklosti v Cankar ja in bistveno soodločal ravno pri njegovem premiku k novim, modernejšim duhovnim in slogovnim pojavom, oziroma pri njegovem odmiku od tradicije v ožjem pomenu besede. Ta plast predcankarjanskega literarnega dogajanja je v Шегаг- nozgodovinskiih prikazih 19. stoletja tu in tam zapažena, vendar pre- težno le v posamičnih znakih, med katerimi šele v zadnjem čaisu zače- njamo iskati globlje odnose in jih povezovati v poseben razvojni tok. ki bi mu lahko rekli kontinuiteta protitradicije. V cankaroslovju samem pa so ti predhodni pojavi še nepoznani ali prezrti. K a j mislim z izrazom tradicija antitradicije? Z njim mislim tiste opaznejše pojave v naši poprešernovski književ- nosti, ki pomenijo razkrajanje podedovanih klasičnih idejnoestetskih norim še znotraj romantike ali znotraj realizma in prehajanje k novim strukturam, predhodnicam moderne slovenske književnosti sploh, ne le moderne v ožjem pomenu besede. Gre za celo vrsto zelo različnih po- javov, včasih izrazitih, drugič samo rudimentarnih, ki pa s svojo koli- čino, kakovostjo in medsebojno odvisnostjo zahtevajo, da jih povežemo v poseben razvojni tok, v poseben sistem znakov, ki kaže v bodočnost. 1 u ni mogoče podrobneje razpravljati o zgodovinskih vzrokih omenje- nega toka, vsekakor pa lahko predpostavimo, da gre v bistvu za lx>lj ali manj močne krize znotraj verske ali družbene ali individualistične osmislitve življenja, za krize tako imenovanih »idealitet«, predvsem p a za krizo humanistično antropocentričnega pogleda na razmerje človek- življenje, človek-stvari. Če bi govorih v jeziku sodobne antropološko filozofske literarne vede, bi rekli, da gre za postopno spremembo »člo- vekove senzibilitete« in »modelov mišljenja«, za postopno spremembo »človekovega tipa« sploh.5 Pri vsem tem pa ne smemo prezreti tudi 5 loan Soitàk, L i d s k y s m y s l k u l t u r y , P r a h a 1968, str . 172—73. irnanentnili sil, ki so delovale znotraj literature saine, se pravi njenega nujnega gibanja od že obstoječega in izrabljenega k novemu, samodej- nega gibanja od tradicije k inovaciji. Joda pustimo ta lup višje urejanje stvari in naštejmo vsaj nekaj pojavov, ki sodijo v območje našega problema. Y prvi vrsti nas seveda zanimajo taki pojavi na področju pripovedne proze med Levstikom in Cankarjem. Najprej se tu odpre vprašanje Jenkove novelistike ( T i l k a , Jeprški učitelj, 1858), ki je — v nasprotju z nastajajočo vodilno pripovedno tradicijo — uvedla v našo prozo vrsto novosti: psihološko problematič- nega »junaka« oziroma očitnega antiheroja, slabiča, ki ga svet zlalika pohabi, porazi ali stre; kontrastno dialektiko komičnega in tragičnega zornega kota; jezik, ki se ne meni več za Levstikov model klasično idea- Ik i ranega kmečkega govora, temveč se začne razslojevati po potrebah psihološke, socialne in situacijske stvarnosti. Te novosti, ki pomenijo viden začetek dezintegracije Levstikovih načel o prozi, povzetili k klasične estetike in prilagojenih začetnemu stanju slovenske umetne proze, so se do neke mere nadaljevale v pripovedništvu vajevcev, zajele del Jurčičeve novelistike, se potem na poseben način uveljavile pri Tavčarju in Kersniku, naposled pa segle v samo središče Cankarjeve proze. Tu so doživele bistvene dopolnitve, kakovostne spremembe in polno osamosvojitev." Nadaljnjo pozornost velja usmeriti k Trdinovemu pripovedništvu, o katerem je Cankar zapustil vrsto naravnost občudujočih sodb. Najbolj je cenil Bajke in povesti o Gorjancih (1882—84), ob katerih je zapisal, d a so » n a j l e p š i in najzrelejši sad slovenske proze«1. C a n k a r j e v e sodl>e take vrste je seveda treba razlagati s precejšnjo previdnostjo, vendarle v Trdinovili bajkah najbrž ni prezrl nekaterih sestavin, ki so za slo- vensko prozo pomenile pomembne novosti: groteskno in poetično fanta- stiko, ki sta že prehajali druga v drugo, likrati pa sta bili povezani z izzivalno satiro. Trditi smemo še nekaj več: med Cankarjevo Dolino Šentflorjonsko in Trdinovimi Bajkami je cela vrsta opaznih odvisnosti. Še posebej bi moralo cankaroslovje upoštevati Kresno noč (1883) in pre- 6 P r i m . : В. Paternu, N a s t a n e k in r a z v o j dveh prozn ih s t r u k t u r v s l ovenskem r e a l i z m u 19. s to le t j a , J e z i k in s lovs tvo , 1968, s. 1—10. 7 loan Cankar, Zbran i sp i s i J a n e z a T r d i n e I ( L j u b l j a n s k i zvon 1903), C a n - k a r j e v i Zbran i sp i s i , V i l . zv., 1928, s. 351. « tresti njene groteskne motive.8 Težje bo določiti učinke Trdinovega drznega vitalizma, deloma lnmiorističnega. deloma sarkastičnega, me- stoma pa že samodejno zastavljenega v smer nietzscliejanstva. Pri genezi Cankarjeve satirične groteske pa bo poleg Trdine treba upoštevati še Levstikovo satiro, do katere je bil v izjavah dokaj zavzet, še posebej Doktorja Bežanca (1870).9 Na črto postopnega razkrajanja slovenskih klasičnih proznih norm in uveljavljanja novih spada tudi viden del Kermikove proze. Sem kažeta obe skrajni konici njegovega materialističnega in p roi i materiali- stičnemu pogleda na življenje, ki sta se nenehoma križali, kadar ju ni potajil s sredinsko konvencijo vodilnemu okusu časa. Iz prve skrajnosti so pognali močni, čeprav kratki nastavki naturalistične proze, iz druge poetična proza, notranje že ritmizirana, osebno razpoloženjska in nag- njena k jeziku simbolov (Kmetske slike, 1882—91; Pesmi v prozi, 1888). Neutajljive vezi obstajajo tudi med Kersnikovo feljtonistiko, še posebej med njegovimi stilizmi ironije ali sarkazma pa med podobnimi postopki v Cankarjevi satiri. Navedeni primeri iz Jenkove, Trdinove in Kersnikove proze, lahko bi dodali še Tavčarjevo saitiro, so seveda samo najvidnejša, skopo iz- brana mesta iz tiste posebne pripovedne tradicije, ki jo je treba upo- števati, saj pomeni zanesljivo obstoječe in delujoče zaledje Cankarjevih novih, odločnejših zagonov v celo vrsto pripovednih smeri, ki kot celota dajejo njegovi prozi olx>ležje izrazite novosti nasproti vodilnim tokovom slovenske predhodne tradicije. V ustroju teh novosti imajo zelo vidno mesto: dialektični, deloma že ambivalent™ psihologizem, poetična in groteskna fantastika ter nemirno nihanje med naturalističnimi in sim- bolističnimi stilnimi postopki. Pri prejšnjih pisateljih in v prejšnji književnosti so bili ti pojavi bolj na robu kot v središču dogajanja, obstajali so tudi najčešče v kratki ali fragmentarni prozi, bili so bolj izjema kot vodilno pravilo. Pri Cankarju pa so dozoreli v novo, sre- diščno In odločujočo kakovost. Ob srečanju s tujimi literaturami so se zlahka povzpeli na vodilno mesto. 1 ako tudi te inovacije lahko zanes- ljivo določamo samo ob že obstoječem. 8 Ivan Cankar, Zbran i spis i J a n e z a T r d i n e II ( L j u b l j a n s k i zvon 1905), C a n - k a r j e v i Z b r a n i spis i , VII . УЛ., 1928, s. 357. 9 Ivan Cankar. D i e s loweni sche L i t e r a t u r seit Prešeren (Der S ü d e n 1904), C a n k a r j e v i Zbran i spis i , I I I . zv., 1926, s. 288. Nekol iko bolj je v našem dosedanjem razv idu isti tok pr i liriki. Zanimivo je, d a ga C a n k a r ni samo čutil, temveč v svoji publ ic i s t ik i tudi naznači l s tem, da j e k l j u b skromnemu prostoru opazno poudar i l ravno Jenkovo in Gesirinovo limiko, pri Jenku p a še posebej opozoril na globoke sorodnosti z Murnom. 1 0 T o d a njegova lastna l irika je ostala nekje na robu celotnega opusa . V n je j so se sicer očitno s p o p a d a l i stani in novi nagibi , vendar s p o p a d ni utegnil seči do tolikšnih izrazitosti kot v prozi.1 1 C e vzamemo v roke Erotiko (1899), ugotovimo, da je v njej pe sn i ška t rad ic i j a — vse t am od l judske pesmi do Aškerca — še nena- vadno močna. Osvoba j a l se je j e teže kot v prozi, čeprav mu j e Kette že v Zadrugi leta 1893 očital, d a j e preveč odvisen od drugih pesnikov in d a si bo moral •> pridobiti svojo popolno individualnost«,12 V seznam tistih področi j l iterarne tradici je , ki č a k a j o cankaros lovje , s p a d a j o naposled, a ne nazadn je , tudi jezikovno slogovni procesi znotra j s lovenske proze 19. stolet ja . T o d a tu so naravnost pošas tne praznine, od katerih obračamo oči vsi po vrsti , še posebej p a naše jezikoslovje. Zato si tu morda smem dovoliti nas lednjo delovno hipotezo ali v sa j vpra šan je , ki bi ga op i sa l takole. Pr i Prešernu sta tako imenovani viš j i , stilno kult ivirani jezik — ki je imel do neke mere razvito t radic i jo v predhodni verski književnosti , še posebe j v baročni posvetni poeziji — in p a živi, govorjeni l judsk i jezik doživela uskla jeno zlitje, p r v o polno, prečiščeno sintezo. S tem je s lovenščina dosegla s topnjo zrelega pesn i škega jezika . V prozi se je tâko konst i tuiranje j ez ika zavlačevalo . Od Levs t ika n a p r e j so p isate l j i z mučno notranjo zadrego nihali med dvema umetnima izrazoma: med ideal iz iranim kmečk im in idea l iz i ranim j a romeščansk im jezikom, pr i čemer so si precej redko dovolili resnično pr i s ten spoj z živini govorom ene ali druge plast i . Zato j e v slovenski prozi 19. stolet ja in pri vseh pisatel j ih tega č a s a toliko mest z nepristnim, literarnim izražan jem, pret i ranim v kmečko ali v gosposko smer. So p a tudi mesta in dela , ki j ih še danes čutimo kot jezikovno avtentična, pr i s tna , nas ta la iz pi- sa te l jeve zvestobe živemu, resničnemu govornemu sloju, iz katerega je pr i še l , in pa hkrat i iz zvestobo slogovno viš j i kulturi čisto osebne eks- presi je . Šele Ivan C a n k a r je v prozi zmogel resnično zanesl j iv in suve- 10 loan Cankar, P r e d a v a n j e o s lovenski l i teratur i (1911), C a n k a r j e v i Z b r a n i sp i s i , X V I . zv., 1933, s. 96—98; D i e s loweni sche L i t e r a t u r seit Prešeren , n. m. 11 France Bernik, P r o b l e m C a n k a r j e v e l ir ike, S R 1968, str . 169—202. 12 Ivan Cankar, Zbrano delo I, 1967, s. 368. rcn, ne več začasen spoj med živim, objektivno obstoječim govorom svojega porekla ter resničnega okolja in pa čisto osebno, umetniško strogo stilizirano besedo. Kot bi moralo prešernoslovje raziskati nastavke take sinteze v starejšem pesništvu, tako bi cankaroslovje moralo po- iskali in stilsko definirati najbol j tvorna mesta podobnih spojev v pred- cankarjevski prozi. Šele potem bi lahko merili Cankar jev delež v raz- voju slovenskega knjižnega jezika in literarnega sloga. S tem naj končam teh nekaj pripomb, pobud in vprašan j k delovni temi: Ivan C a n k a r in slovenska literarna tradicija. S U M M A R Y T h e c o n t e m p o r a r y l i terary sc ience is interested m a i n l y in the innovat ions a n d oppos i t ions which were brought in S l o v e n e l i t e ra ture by I v a n C a n k a r , lu the p re sent s t u d y the a u t h o r wishes to cal l the reader ' s at tent ion to the f a c t s f r o m another point of wiew, f r o m the cont inui ty , i.e. to s a y , that the S lovene l i terary t rad i t ion is e x t r e m e l y pre sent in C a n k a r ' s w o r k and that it reached the core of Iiis w o r k a n d es sent ia l ly in f luenced the m o r p h o l o g y of the wri ter ' s innovat ions . F o r C a n k a r cont inues and ra i ses on a new level of idea a n d s ty l e a l l three t rends of na t ive f ic t ional c r e a t i v i t y : a free m i n d e d revo lu t ionary , C h r i s t i a n a n d d i s in tegra t ive trend. E s p e c i a l l y the latter , which could a l so be ca l led " t h e t rad i t ion of the a n t i - t r a d i t i o n " a n d which shows a r u d i m e n t a r y p r e c o n c e p t s of m o d e r n i t y , h a s been c o m p l e t e l y over looked b y now in the C a n k a r s tudies , a l t h o u g h it is e s sent ia l for the e s t imat ion of the wri ter ' s innova- tion. F i n a l l y , the r e s e a r c h of l ingui s t i c a n d s ty l i s t i c proces ses in S lovene f ict ion of the 19th cent., e s p e c i a l l y of the l inks be tween spoken and a r t i s t i c a l l y s t r u c t u r - a l i zed l a n g u a g e , w h i c h a r e c o m p a r a t i v e l y few a n d which were f i r s t e f f e c t i v e l y m a s t e r e d by I v a n C a n k a r , should a l so b e i n c l u d e d in the sphere of these p r o b l e m s .