cELJSKI TEDNIK CELJE 5. FEBRUARJA 1960 LETO XL, ŠTEV. 5 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE >CELJSKI TISK< DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Z ZASEDANJA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA V CELJU Družbeni plan sprejet VELIKE NALOGE IN VELIKE ODGOVORNOSTI - PREKO 14 MI- LIJARD INVESTICIJ — DRUŽBENI STANDARD NI ZANEMARJEN RAZVOJ INDUSTRIJE - MODERNIZACIJA, OBNOVA, REKON- STRUKCIJA IN NOVOGRADNJE — POVEČANJE STORILNOSTI DOBIVA VSE VEČJI POMEN - V PRVI VRSTI PA ČLOVEK V torek sta zasedala oba zbora Okrajnega ljudskega odbora Celje. Razen nekaterih tekočih zadev so obravnavali okrajni družbeni plan In proračun. Najprej je na skupni jeji obeh zborov govoril o osnov- nih nalogah družbenega načrta za letos podpredsednik Okrajnega ljud- skega odbora Miran Cvenk. Po kraj- ši razpravi so odborniki na ločenih sejah začeli obravnavati posamezno- sti letošnjega družbenega načrta. Brez dvoma je družbeni načrt ekraja bolj zanimiv za zbor proiz- vajalcev, čeprav je enako pomemben tudi za ostale panoge javnega ž;v- Ц"епја, ki jih zastopajo odborniki okrajnega zbora. Zato je bila tudi razprava v dvorani, kjer je zasedal zbor proizvajalcev, bolj živahna in predvsem bolj konstruktivna. le pri prvem poglavju se je na zboru proizvajalcev razvila živahna razprava. Govorniki so sicer vsi oce- nili združevanje sredstev podjetij kot nujnost, pri tem pa povedali ne- kaj misli o tem tehtnem problemu. Takole jih povzemamo — akc'jo za združevanje sredstev bo potrebno izpeljati hitro, učinkovito in teme- ljito. Pri tem ostane kot osnovno načelo načrtnost, vendar bo potreb- no paziti, da tiste panoge, ki načr- tov razvoja ne bodo dobro izdelale, ali pa jih bodo zaradi pomanjkanja ustreznih strokovnjakov slabo ute- meljile, ne bi v obsežnem načrtu re- konstruiranja industrije in drugih gospodarskih panog ostale hote ali nehote v ozadju. Pri tem je zanimiva še ugotovitev, da so odborniki zbora proizvajalcev znova podkrepili potrebo po hitrej- šem uveljavljanju sistema nagraje- vanja po učinku. Gre za ugotovitev, ki se jasno zrcali skozi ves družbeni plan, da je možno osebne dohodke zaposlenih povečati le s pomočjo večje storilnosti. Zlasti pa jo bo po- trebno povečati v industriji, gradbe- ništvu in kmetijstvu. S povečanjem osebnih dohodkov zaposlenih se ve- ča tudi njihova kupna moč. Logična posledica tega je tudi skladna pre- skrba industrijskih središč. Na zbo- ru proizvajalcev so se ob tem usta- vili — za primer — ob vprašanju velenjske vrtnarije — lahko bi se ob čem drugem. O njej že govorimo dve leti, pa vendar ni pravega učin- ka. Kot bi govorjenje bilo zaman in namenjeno zgolj govorjenju. Ce ie zadeva potrebna, jo je treba urediti. To so namreč tisti mali problemi, ki pa včasih najbolj »bolijo«. Občine bodo v naslednjem obdobju — tudi letos — morale v tej smeri pokazati več iniciative. Zato tudi družbeni plan predvideva, da se bodo sred- stva za družbeni standard zbirala v okviru občin. Odborniki so te probleme tudi v okrajnem zboru sprožili in enako po posameznih poglavjih sprejeli s posameznimi pripombami ves druž- beni plan okraja in tudi proračun. Ce še pogledamo letošnje naloge v številkah, vidimo, da se bo vred- nost proizvodnje dvignila v štirih letih za 4 odstotke preko petletnega perspektivnega načrta. Enako je tu- di glede narodnega dohodka, ki je še očitnejše merilo. Perspektivni na- črt je predvideval letno povečanje narodnega dohodka za 9 odstotkov, doslej pa se je povprečno dvigoval za 15 odstotkov — toliko predvideva tudi letošnji družbeni načrt okraja Iz analize dosedanjih pokazateljev vidimo, da se narodni dohodek hi- treje dviga kot vrednost proizvod- nje. Ta smoter zasleduje še naprej letošnji načrt. Podlaga je namreč smotrnejše uporabljanje surovin, energije in podobno, potem uvajanje kvalitetnejših izdelkov v sistem pro- izvodnje, višja storilnost in v veliki meri tudi nekatere rekonstrukcije, ki so bile izvršene v preteklem ob- dobju. Zanimiva je tudi ugotovitev, da družbeni načrt predvideva precejš- nje povečanje negospodarskih inve- sticij, to je onih, ki so za ljudi, za življenjsko raven prebivalstva naj- bolj pomembne. V negospodarske panoge bo letos v celjskem okraju po družbenem načrtu vloženo sko- raj 4 milijarde 800 tisoč dinarjev. Načrt pa pri tem posebej poudarja, da bo breme odgovornosti za druž- beni standard letos slonelo na ob- činskih ljudskih odborih. Sodijo, da bodo neposredno za družbeni stan- dard letos porabili okoli 4 milijarde 400 tisoč dinarjev. To je za okoli 25 odstotkov več kot lani. Vendar se moramo zavedati, da kljub poveča- nim sredstvom ne bo mogoče rešiti vseh perečih problemov s tega pod- ročja. Zanimiva je tudi primerjava pred- videvanj glede zaposlevanja nove delovne sile in vzporedno narašča- nje storilnosti. Nanovo bi naj zapo- slili 1,3 odstotka zaposlenh, storil- nost pa naj bi porasla vsaj za 6,2 odstotka. To je velika obveza, ki bo terjala ogromno truda v kolektivih in hkrati zahtevala hitrejši razvoj nagrajevanja po delu, notranje or- ganizacijske spremembe in široko politično dejavnost na tem področju. Dva posnetka z zasedanja okrajnega ljudskega odbor^ S SEJE LJUDSKEGA ODBORA CELJSKE OBČINE Reorganizacija upravnili organov V sredo dopoldne je bila najprej skupna, potem pa še ločeni seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Celju. Na skupnih sejah so odbor- Hiki poslušali poročili in potrdili programa dela sveta za delo ter sveta za industrijo. V nadaljevanju pa so se seznanili z delom komisije, ki je proučevala organizacijo in me- todo dela upravnih organov ljud- skega odbora. Na osnovi tega poro- iila in predloga, ki ga je dal svet za splošne in notranje zadeve, so od- borniki na ločenih sejah sprejeli od- lok o notranji organizaciji, odlok o sistemizaciji delovnih mest v uprav- nih organih občinskega ljudskega odbora in nazadnje kot posledico obeh še tretji — odlok o spremem- bah in dopolnitvah statuta občine Celje. Nova sistemizacija delovnih mest v upravnih organih ljudskega odbo- ja temelji na načelu združevanja posameznih služb in poslov in zlasti *e na polni zaposlenosti vseh usluž- bencev. Le na osnovi takega stali- šča bodo lahko pri ljudskem odboru Začele delati nove, oziroma bodo 9Jačane nekatere službe pri istem številu (142) delovnih mest. Sicer pa nova organizacija upravnih or- ganov ljudskega odbora predvideva •"azen službe tajnika še naslednjih *edem temeljnih upravnih organov •ddelka za notranje zadeve, oddelka ^a splošne zadeve, oddelka za fi- nance, oddelka za gospodarstvo, od- delka za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve, oddelka za zdravstveno in socialno varstvo in ^adelka za narodno obrambo. Poleg î^ga bodo delovali krajevni uradi posebni in sodnik za prekrške Kot drugi organi. Razen ostalih, je novost v službi spravnih organov posebna sprejem- na pisarna, ki ni mišljena kot vra- tarnica, temveč kot pisarna, v kateri bo strokovni uslužbenec sprejemal stranke in jim dajal vsaj vse naj- važnejše informacije. Zraven tega bo ta pisarna vodila tudi evidenco, po kakšnih poslih se državljani obra- čajo na ljudski odbor. Na ločenih sejah obeh zborov so ljudski odborniki sprejeli še tri no- ve odloke s področja stanovanjske reforme. Na predlog komisije za imenova- nje direktorjev pa je bil za vrš Ica dolžnosti direktorja novega Kmetij- skega gospodarstva Celje imenovan tov. Anton Jureš, hkrati pa sta bila razrešena upravnika doslej ločenih gospodarstev Lava in Vojnik. -mb Inozemski studenti so obiskali Celje Mednarodna komisija Upravnega odbora Zveze študentov prireja za tuje študente, ki študirajo na Uni- verzi v Ljubljani, razne izlete, tako da le-ti čim bolj spoznajo deželo v kateri študirajo. Tako so na svo- jem prvem izletu obiskali v pone- deljek Celje. Najprej jih je sprejel podpredsednik Občinskega ljudske- ga odbora Celje Beno Krivec. Pri sprejemu, ki je potekal v zelo pri- jetnem vzdušju, je podpredsednik razložil tujim študentom strukturo in delo komune ter predvsem go- voril o uspehih celjske občine. Tuji študentje so se predvsem zanimali za probleme komunalne graditve ter za delavsko in družbeno upravljanje VREME V NASLEDNJIH DNEH Mraz bo trajal dalje, ponovni vdo- ri mraza iz Rusije se pričakujejo okrog 7. februarja in zlasti okrog 10. februarja. — Nakar bo nekaj dni hud mraz, ki bo sredi februarja po- pustil. Med 4. in 7. februarjem bo dva do tri dni zaporedoma snežTo Snežilo bo tudi okrog 10. in 14. fe- bruarja. OB DESETI OBLETNICI DELAVSKIH SVETOV V PODJETJU, m SO Z Žulji uvedii gospodarjenje KOT TRETJE PODJETJE SMO LETOS OB DESETI OBLET- NICI DELAVSKIH SVETOV OBISKALI VELENJSKI RUDNIK RUDARJE. PRAV GOTOVO PRI NAS NI VEC ČLOVEKA, KI NE BI VEDEL, DA JE V ŠALEŠKI DOLINI ZRASLO NOVO MESTO TER DA SE JE V TEM KOTIČKU NAŠE DOMOVINE NEKAJ SPREMENILO. V sredo popoldne je v novi sejni sobi zasedal delavski svet Rudnika lignita Velenje. Zase- danje je bilo posvečeno deseti obletnici prvega delavskega sveta v velenjskem rudniku. Deset let je minilo od tedaj, deset let, ki jih v Velenju lahko občuti obiskovalec na vsakem koraku. Velenjski rudnik je s tem ju- bilejnim zasedanjem proslavil hkrati tudi ustanovitev enega prvih delavskih svetov v okraju. O tem sicer niso govo- rili, pa je pomembno. Pomemb- no še zato, ker je prav ta ko- lektiv v smislu gospodarjenja v zadnjih desetih letih naredil največ. Nam ni šlo za te spremembe. Bralci že iz poročil lahko spoznajo in sledijo razvoju tega območja. Slo je bolj za to, da bi spoznali rudar- je, navadne ljudi iz Velenja, ki se ves »šiht« kopajo v lastnem potu in prahu ter da bi od njih izvedeli — koliko je pri tej veliki preobrazbi pri- pomoglo delavsko samoupravljanje, z drugo besedo odločanje rudarjev o razvoju in končno tudi o uspehu rudnika. Globoko v jami-— 300 metrov pod zemljo — sem se pogovarjal s čla- nom delavskega sveta Mijo Rihter- jem. Jamski delavec je, med delom poten in črn. Tudi izmučen. Delal je že šest ur. Na vprašanje o delu in vlogi posameznega delavca v orga- nih samoupravljanja je takole odgo- voril: »Ni še dolgo tega, ko si navaden delavec ni mogel niti predstavljati, da bi soodločal o rudniških zadevah. Danes je pri nas drugače. O vsaki zadevi se delavci temeljito pogovo- rimo — o delu, odpravljanju nevšeč- nosti in tudi o nalogah! To le zapi- šite.« Ko sva govorila o sunkovitem razvoju rudnika v veliko podjetje in se menila o številkah — rudnik je leta 1953 proizvede! okoli 500 tisoč ton premoga, že leta 1955 so se po- vzpeli na milijon ton, sedaj pa že na domala dva milijona ton. Toda raz- voja, napredka proizvodnje še ni ko- nec. Njihov cilj je 3 milijone ton. Tovariš Rihter je o tem takole po- vedal: »Mi smo v zadnjem obdobju do- bili odlične voditelje. Veliko so na- redili. Vendar tega ne bi zmogli, če z njimi v korak ne bi šli vsi delavci, če bi se za te cilje ne zavzel delav- ski svet. Menim pa, da je največja pred- nost sodelovanja delavca pri uprav- ljanju podjetja v tem, ker je tem lo- gično poudarjena skrb za človeka.« Velenjčani so si tudi mesto zgra- dili z žulji. Vanj so vložili tisoče prostovoljnih ur. Olepšali so si me- sto, regu.irali Pako, za razvoj me- sta pa se borijo še naprej — treba je urediti preskrbo, kopalni bazen, — nalog ne bo kmalu zmanjkalo. Vse to je v veliki meri odvisno od odločnosti in prizadevnosti delav- skega sveta in tesnega sodelovanja z upravo podjetja. Tako se je kon- čal moj pogovor s članom delavske- ga sveta Rihterjem, moral sem na- prej, njega pa je tudi delo že pri- ganjalo. (Nadaljevanje na 3. strani) Tito obiskal tovariša Lesl(ošl(a Konec preteklega meseca je pred- sednik republike tovariš Tito v spremstvu predsedn ka Ljudske skupščine Slovenije tovariša Mihe Marinka ob'skal v bolnišnici na Gol- niku podpredsednika Zvezne ljudske skupščine tovariša Franca Leskoška- Luko. Bolniki in osebje bolnišnice so visoka gosta prisrčno pozdravili. Predsednik Tito in tovariš Marinko sta se zatem približno eno uro za- držala v razgovoru s tovarišem Le- skoškom. Zdravstveno stanje tovariša Le- skoška se je tako izboljšalo, da sa- natorijsko zdravljenje ni bilo več potrebno in je zato konec januarja odšel v domačo nego. SPORT — SPORT — SPORT Mladi hokejisti iz Celja - drugi V ponedeljek in torek je bilo na Jesenicah republiško prvenstvo v hokeju na ledu za mladinska mo- štva. Turnirja so se udeležle štiri ekipe: Jesenice, Ljubljana, Maribor in Celje. Mladi hokejisti HDK Celja so na tem tekmovanju dosegli svoj največji uspeh, saj so se uveljavili na drugo mesto za Jeseničani ter pred Ljubljano in Mariborom. Prvo tekmo so igrali proti Ljub- ljani. Zmagali so z visokim rezulta- tom 11:1 (3:1, 5:0, 3:0)! V borbi za prvo mesto so se srečali z igralci Jesenic. Zmaga je pripadala doma- činom z rezultatom 11:1 (2:1, 4:0, 5:0). 2e iz rezultata se vidi, da so bili mladinci HDK Celja enakovre- den nasprotnik samo v prvi tretjini pozneje pa jim je zmanjkalo sape - kar je razumljivo, saj so nasto- pili skoraj nepripravljeni — in pre- pustili iniciativo boljšemu nasprot- niku. PRVI ZMAGI LORGERJA IN LESKA Preteklo soboto je bil v Dort- mundu mednarodni atletski miting v zaprtih prostorih, na katerem sta nastopila tudi člana celjskega Kla- divarja Stanko Lorger in pred krat- kim poročeni Roman Lešek. Oba sta v svojih disciplinah zasedla prvi mesti. Tako je Lorger potreboval za 60 yardov čez zapreke 7.3 sekunde. Drugi je bil Nemec Gerber s 7.4, Le- šek pa je zmagal v skoku ob palici, v prvem delu tekmovanja s 4,30, v drugem pa celo s 4,40 metra. Neverjetno, a resnično Pred dnevi je osnovna organizaci- ja SZDL Otok v Celju polagala ob- račun svojega dela. Ña splošno je bila bilanca odborovega dela zado- voljiva, presenetljiva pa zaradi ne- katerih problemov, ki so se pojavili na tem mestnem predelu, ki šele na- staja, pa navzlic temu najbolj zgo- vorno kaže na skrb naše družbe za človeka. In prav zaradi tega, zlasti pa zaradi mišljenja, da tu prebiva- jo ljudje, ki naj bi znali ceniti pri- dobitve, ki jih uživajo, so se čule besede predsednika osnovne organi- zacije SZDL tov. Zdravka Feriča, ki jih je izrekel v poročilu in pozneje v intervjuu skoraj neverjetne. A vendar so resnične. Za kaj pravzaprav gre? Ko so čla- ni odbora osnovne organizacije SZDL na Otoku v zadnjih mesecih skušali urejevati seznam članov, vpisati še tiste, ki so zaradi prise- litve ostali izven organizacije in po- ^dobno, so naleteli tudi na nekatere lljudi, ki niso pristali na vpis v or- iganizacijo Socialistične zveze de- lovnega ljudstva. Izgovorov je bilo ^vedno zadosti, kot prostovoljnost, ]da od organizacije ničesar nimajo in spodobno. Stvar pravzaprav ne potre- ibuje komentarja, zasluži pa obsod- bo in prezir, ki so ju izrekli tudi udeleženci občnega zbora v prepolni dvorani gradbenega podjetja In- grad. Po novi organizacijski shemi bo organizacija SZDL na Otoku zajela celotno področje istoimenske stano- vanjske skupnosti. Zato bo pod nje- no okrilje spadal del Lise (celotna Partizanska cesta), nadalje del Ložnice, del Medloga in Lava. Ko smo dosedanjega predsednika osnovne organizacije SZDL na Oto- ku tov. Zdravka Feriča vprašali po nalogah in ostalih problemih te or- ganizacije in predela sploh, je na prvem mestu omenil skrb ljudskega odbora celjske občine za čim prejš- _njo izgradnjo in komunalno uredi- \tev novega območja. V ta namen bo Џато letos na tem predelu investira- ^nih okoli 90 milijonov dinarjev. V načrtu je dograditev potrošnega središča, asfaltiranje cest, ureditev javne razsvetljave, napeljava tele- fona, ureditev servisnih delavnic in drugo. Ta program pa nalaga tudi stanovalcem Otoka določene obvez- nosti. Lani prostovoljne delovne ak- cije niso uspele. Od predvidenega načrta je bilo realiziranih samo pri- bližno 10% ur. Kako bo letos s tem, bo odločal zbor volivcev. Gotovo pa je, da bo tudi ta naložil volivcem določeno obveznost, saj je znano, da razpoložljiva sredstva ne bodo za- dostovala za izvršitev vseh del. Nadaljnja naloga organizacije in članov SZDL, je še dejal tov. Ferič_ se kaže v pomoči pri uveljavljanju stanovanjske skupnosti. Spričo ne- nehnega razvoja in izgradnje, ima tudi stanovanjska skupnost specifič- ne probleme; z njo vred pa posebne naloge organizacija SZDL. Nič тмпј važne naloge se ne ka- žejo na organizacijskem področju, zlasti kar zadeva članstvo, pobira- nja članarine, dela uličnih in hišnih poverjenikov itd. V načrtu so tudi študijski sestanki, ki bi se jih naj udeleževali ljudje iz določenih ulic, vsekakor pa v manjših skupinah. In nazadnje, je zaključil tov. Fe- rič, bo treba bolj kot doslej tesno sodelovati z vsemi družbenmi in po- litičnimi organizacijami ter seveda ljudskim odborom. Le na osnovi skupnega dela lahko pričakujemo tu- di večje uspehe. -an CELJSKI TEDNIK — STEV. 5-5. februarja 1960 ŠMARSKA MLADINA PRED NOVIMI NALOGAMI Organizacijska, gospodarska in družbena vloga mladine na vasi je bila osnova občinske konference. Med gosti so bili Jožica Dimic, čla- nica CKLMS, Franček Knafelc, predsednik OK LMS ter podpred- sednik občinskega ljudskega odbora Lojze Krivec, ki je mladini še po- sebej objasnil gospodarske prilike v občini in ji tudi nakazal smernice za sodelovanje. Skoraj težko je pisati o konferen- ci s tistim kronološkim načinom, kot to običajno delamo, če smo pri- sostvovali zborovanju mladine, ki je v mladostnem ognju iznesla vrsto vprašanj. Vsega napisati je nemo- goče. Skratka lahko trdimo, da je mladinsko zborovanje v Šmarju pri Jelšah bilo živahno in je odločno začrtalo pot, po kateri naj hodi mla- dina v tekočem letu. Lani je bilo precej težav, ker ob- činski komite ni bil organizacijsko utrjen, toda letos bo boljše, ko sta novoizvoljeni predsednik Emil Ster- nad in sekretar Joško Preskar, ki se bo poklicno ukvarjal samo z mla- dinsko organizacijo, na sedežu ob- čine. Kljub temu je razvidno, da t'e v jubilejnem letu ZKS in SKOJ lila šmarska mladina vsaj v neka- terih krajih še posebno delavna. So- delovala je pri 72 proslavah v po- častitev 40-letnice ZKJ, v članstvo ZKS pa je bilo sprejetih 85 mladih ljudi. »V mladini je potrebno raz- viti močan občutek odgovornosti v celotnem življenju naše družbe, kajti od družbene zavesti, od občutka od- govornosti vsakega posameznega člana je odvisen tudi napredek, ki ga hočemo dosegati,« je poudaril predsednik v poročilu. »Šolska re- forma, nagrajevanje po učinku, or- gani družbenega upravljanja omo- gočajo slehernemu državljanu, da se osebno vključi v delo in upravlja- nje v družbenem življenju, da se uveljavlja s svojimi sposobnostmi in prizadevnostjo. V vrstah organov družbenega upravljanja, ljudske oblasti in vodstvih družbenih orga- nizacij in družbe je že mnogo mla- dih ljudi in še več bi jih moralo biti, da se bi mladi rod lahko za- vestno vraščal v hiter tempo našega razvoja in bil sposoben prevzemati dediščino starejših. Mladinska orga- nizacija pa naj o tistih njenih čla- nih, ki so vključeni v organe uprav- ljanja, vodi račun, da bodo svojo vlogo dejansko vršili kot aktivni člani.«" Mladinski večeri so oblike dela, ki so za vaško mladino zelo primerne. Ni mladine brez vese'.ja, zato se po- leg resnega duševnega in fizičnega dela mora skrbeti za razvedrilo. Po- vezava med organizacijami je bila dokaj šibka, vendar je prav tu ključ za vsestransko dejavnost mladine, ki se naj vključuje v delo pri pro- svetnih, telovadnih in ostalih dru- štvih in sploh v organizacijah. Na zborovanju so ugotovili, da bo po- trebno posebno izobraževalnemu in zabavnemu življenju posvetiti naj- več pozornosti v organizacijah LMS. Objektivna težava pa je s prostori. [Delegat iz Rog. Slatine je pove- dal, da že dva meseca išče vsaj skromen prostor, kjer bi lahko pri- rejali plesne vaje, pa ga ne more dobiti. Ce upoštevamo, da tu živi okrog 500 članov mladinske organi- zacije, je to resnično žalcjstno dej- stvo. V Polju ob Sotli, v Lesičnem, v Pristavi in ponekod bodo vpraša- nje prostorov kmalu rešili, ker so prav letos zgradili nekaj zadružnih objektov, kjer je mladina aktivno pomagala. Pri delih v krajevnem obsegu pri gradnjah domov, igrišč in cest je mladina opravila 21.165 delQvnih ur prostovoljnega dela. Le- tos pa bodo, kot so sklenili, krajev- ne akcije še pospešili, a skupno z OK LMS Celje organizirali celo delo za cesto Virštanj—Drensko rebro, kjer manjka samo nekaj 1000 m do spojitve zveze, ki bi zbližala Vir- štanjsko za 16 km proti Celju in obenem povezala Kozjansko po naj- bližji poti z železniško postajo v Imenem. Zborovanje je bilo uspešno; ne- nehno se je prepletala kritika s pri- znanji, preko vsega pa je vela ognje- vita mladinska odkritosrčnost. Tudi šmarska mladina se zaveda, da pri- hodnost pripada mladini, da mora pa za vedno lepše prispevati tudi svoje sile, k^, naj bodo v novem letu neusahljive. V zadnjem tednu po domovini Petek, 29. januarja NA PLENUMU Ceiìjralnega sTeta Zveze s'.ndikatov Jugoslavije v Beogradu so po poročilu podnredsednika Ivana Božiče- viča razpravljali o nekaterih Droblemih odnosov v dolevmih kolektivih in ko- munah. NA SEJI OBEH ZBOROV Okrajnega ljudskega odbora v Ljubljani so za no- vega predsednika izvolili tov. Franca Popita. Na predlog sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pa so sprejeli tudi ure- ditveni načrt Barja, ki ga bodo izvajali postopoma in za kar bodo potrošili nad šest milijard dinarjev. Sobota, 30. januarja JUGOSLOVANSKA INVESTICIJSKA BANKA je odobrila velenjskemu rud- niku lignita prodaio deviznih sredstev v vrednosti 384 tisoč dolarjev za uvoz jeklenih stropnikov in jeklenih lokov. Nedelja, 31. januarja. POTROŠNJA CIGARET nazaduje vsako leto. Medtem, ko izdelajo tobačne to- varne v Jugoslaviji okoli 19.000 ton ci- garet, pa znaša potrošnja le približno 16.500 ton. Spričo tega skušajo tobačne tovarne proizvodnjo omejiti. Poiil.edeIjek, 1. februarja NA REPUBLIŠKEM PLENUMU Zdru- ženja projektanskih organizacij za Slo- venijo so predvsem govorili o nalogah in problemih, ki čakajo projektante z vedno večjimi storitvami, ki jih pred nje postavljajo družbeni načrti. UMRL JE pisatelj, nesnik, kritik in esejist dr. Ivan Pregelj. Torek, 2. februarja NA SEJI Zvezr,j?ga zavoda za urbani- zem in komunalne zadeve so obravna- vali spremembo zvezne uredbe o poseb- nih pogojih za gradnjo stanovanjskih in upravnih poslopij ter o družbenem nadzorstvu nad temi gradnjami. Sreda, 3. februarja DELAVSKI SVET rudnika lignita Kre- ka je sprejel proizvodni načrt za letoš- nje leto, ki prdvideva ZA milijona ton lignita, kar je za 15.4% več kot lani. Po poteh 14. divizije... Pred šestnajstimi leti se je v teh dneh skozi snežne zamete in neštete zasede ter obroče prebijala po našem okraju slavna XIV. proletarska divizija. Pohod Tomšičevcev, Bračičevcev in Sercerjevcev pomeni v zgodovini NOB epo- pejo, ki ji je le malo podobnih. Okoli 1200 borcev se je v de- cembru 1943 podalo na pot čez Hrvatsko, Kozjansko in po hribih severno od celjske kotline. Na Štajersko je divizija prinesla plamen splošnega upora in pri tem prispevala k razvoju osvobodilnega gibanja svoj levji delež ob velikih naporih in številnih žrtvah. Prve dni v februarju leta 1944 se je divizija prebijala v strmine Paškega Kozjaka. Nanjo je pritiskala vsa razpo- ložljiva nemška soldateska na spodnjem Štajerskem. V bojih, mrazu in pomanjkanju oslabljene divizije je imela najmanj desetkrat močnejšega sovražnika pred sabo. Toda zmagal je duh, zmagali sta volja in zavest borcev... Na sliki vidimo raztresene hiše v pobočju nad Dobrno, kjer se začenjajo strmine Paškega Kozjaka. Letošnji 8. marec bo posvečen vlogi žena v družbenem upravljanju Glede na bližnji praznik osmega marca je predsedstvo zveznega od- bora SZDL Jugoslavije poslalo pis- mo vsem okrajnim in obč nskim od- borom SZDL, v katerem usmerja priprave na letošnje praznovanje mednarodnega praznika žena — os- mega marca. Letošnje praznovanje osmega marca bo jubilejno, saj po- teka 50 let od prve proslave dneva žena v mednarodnem naprednem ženskem in delavskem gibanju. Zaradi razvoja in pomena družbe- nega upravljanja, bo letošnji dan žena proslavljen predvsem v zna- menju čedalje večjega in boljšega sodelovanja žena v organih delav- skega in družbenega upravljanja. V konjiški občini vedno več članov SZDL Večina občnih zborov osnovnih or- ganizacij SZDL v konjiški občini bo v prvi polovici tega meseca. Na ob- činskem odboru kar dobro ocenjuje- jo delo odborov v času priprav. To se opaža zlasti pri vključevanju no- vih članov. Pri tem so se posebej izkazali v 2ičah, pri Jerneju in še drugod. V pripravah na občne zbore se je tudi pokazalo, da veüke organizaci- je s preobsežnim terenom n'so naj- bolj primerne. To se je posebno vi- delo 'na področju okoli Zreč. Tu so se člani v Stran'cah že odločili za svojo organizacijo, bržkone pa'bo- do enako storili še v pohorskih pre- delih. Za občinsko konferenco bodo na občnih zborih osnovnih organizacij izvolili okoli sto delegatov, na zvez- nem kongresu pa bodo imeli Konji- čani enega zastopnika. V. L. POGLED PO SVET41 Pretekli teden so bili domači in tuji listi polni Afrike. Kako tudi ne! Cela vrsta pomembnih dogodkov kaže, da ta kontinent odločno trga verigo kolonializma, hkrati pa se zanj zanima skoraj ves svet, pred- vsem pa velesile, ki bi rade obvla- dale na kontinentu položaj. Zato je na II. vseafriškem kongresu, ki se te dni še ni zaključil, tuniški pre- mier Habib Burgiba pozval zastopni- ke afriških dežel k enotnosti, k skup- nemu dslu za gospodarski in social- ni napredek Afričanov. Obstoji ne- varnost »balkanizacije«, kajti Afri- ka je bila razdeljena in je upravno gospodarsko, kulturno in duhovno še vedno razdeljena. Nič lažjega kot tu v kalnem ribariti. Burgiba je za- hteval od Francije takojšnjo izpraz- nitev Bizerte in podprl Alžir ce ter jih kazal za vzgled, kako se je tre- ba boriti za svobodo. Protestiral je zoper atomski poskus v Sahari in pozval k masovnim demonstracijam pred francosko ambasado. Kongres je bil prekinjen, da so se demonstra- cije lahko udeležili odposlanci na- vzočih afriških dežel. V Bruslju je bilo Kongu obljub- ljeno, da bo 30. junija letos svobo- den, ne pa šele 1964. Najbogatejša afriška kolonija bo vzela svojo uso- do v svoje roke. Lumumbo je prišel na konferenco v Bruselj naravnost iz ječe, voditelj Spodnjega Konga Kasavubu pa ni hotel na konferenco dokler se Belgijci niso odrekli na- čelu »postopne« neodvisnosti. Mac- millan je v Njasi in o Johannesbur- gu doživel demonstracije, ki so mu prikazale, da bo treba spremeniti od- nose med Anglijo in deželami, ki smo jih še pred dvemi desetletji šte- li za zmerom kot angleško last. Boj- kot južnoafriškega blaga, ki so ga podprli tudi angleški laburisti, kaže, da belci ne bodo mogli obvladati po- ložaja z dosedanjimi metodami. Burgiba je pribil: Pomoč nerazvitim državam ne sme biti miloščina ali izraz tujega vpliva, pač pa mora bi- ti izraz splošne potrebe današnjega sveta. V Alžiru je ta trenutek položaj že jasen. Ultrakolonialiste, ki so se uprli de Gaullu. češ da je načelo sa- moodločbe za Francoze o Alžiru ne- sprejemljivo, je armada, ki je poka- zala privrženost de Gaullu. spravila v red. Uporniki so vedeli že vnaprej da brez podpore armade njihova ak- cija ne bo uspela. Njihove demon- stracije na Forumu v Alžiru nas spominjajo na podobne dogodke v antični zgodovini. Utegnile bi posta- ti nevarne, če Debré in de Gaulle ne bi obvladala generalnega štaba in armade. Prav je, če je socialistični »Populaire« zapisal te dni: Alžirski, fašisti morajo plačati za zločine, ki so jih storili. — Mi smo prepričani, da v Franciji ne more zmagati fa- šizem. A piav zato je važno, da ga zatre v Alžiru. In da se zatre po vsem svetu, a najbolj tam, kjer spet kaže svoje po- niglavo lice. Večkrat smo že zapi- , sali, da zahodno nemška politika \ pod krščansko-demokratskimi pra- pori hodi po nacističnih sledeh, da bi tako dosegla svoj cilj: združitev Nemčije, kakor si jo sama zamišlja. Zadnje čase je svet pozoren zaradi neonacističnih provokacij. »Die Welt« odgovarja, da je razburjenja vse preveč, 73 pod 20 let starih mla- dičev smo zaprli, ali je vredno go- voriti? Svet pa se vprašuje, odkod nacistična vzgoja, odkod ta duh, ki bi ga demokratična Nemčija mora- la izgnati iz sebe, da bi oprala s se- be zločine, kakršnih ne pomni zgo- dovina. »Ni takega kraja, kjer bi bi- la večja človeška tragedija,« je de- jal v Osvieczimu predsednik poljske vlade Cyrankiewicz pred kratkim. Sicer pa je stvar popolnoma jasna. Adenauer je v Rimu imenoval ko- eksistenco konfuzijo in se pred pa- pežem oklical za čuvarja evropske- ga reda. Ali ni to nacistični slovar? »Manchester Guardian« je ob tem zapisal, da Evropa ne rabi nobenega samozvanega čuvarja. Adenauer se je skliceval na boga, češ da mu je on to vlogo določil. Tudi Hitler je skoraj v slehernem svojem kanibal- skem govoru omenil božjo previd- nost, ki da ga je poklicala na bari- kade zoper plutokracijo in komuni- zem. Tudi on je bil vedno friedens- liebend, aber kampfentschlossen. Prav tako izjavlja danes Adenauer. Ce svetuje Oberländerju, naj odsto- pi, ga istočasno zagovarja, češ. vse to je spletka »weltkomunizma«. Pot na zaželeni vrh je res težka Ta trenutek nas lahko skrbi, če bo- mo doživeli sproščujoče občutke vi- šinske evforije tam nekje konec po- mladi letošnjega leta. Monsumi ne- zaupanja so v pripravi. Sovjetska zveza je pri japonski vladi protesti- rala zaradi revidirane varnostne po- godbe med Japonsko in ZDA. S Z ne bo izročila otokov Habomaj in Siko- tan, ker se po Japonski razmeščajo tuje vojaške sile in ker nova pogod- ba terja široko remilitarizacijo tega 100-milijonskega naroda, tudi z ra- ketnim orožjem in s širjenjem tujih vojaških oporišč. ZDA so pristale na sporazum o delni prepovedi atomskih poskusov vendar s pripombo, da je treba na- preci vse sile za ugotavljanje in od- krivanje podzemskih eksplozij. Ka- ko velike oči ima strah, kakšno ne- zaupanje! Prav ima Nehru, ki pravi da je predlog o splošni razorožitvi potreben vsemu svetu in vsem lju- dem. T. O. Občni zbori organizacij ZB Zanimiva je ugotovitev, da so zunanje organizacije Zveze borcev, in to predvsem v Dobrni, Vojn'ku, Smartnem, Štorah, Polulah ih Strmcu, bolje priprav'le občne zbore kot organizacije v mestu. Zelo slaba je bila udeležba na zboru L in IV. četrti. Lepo sodelovanje v pripravah in v izvedbi je bila v štorah, na Bregu, v Liscah, Ga- berju, Hudinji in Strmcu. Tu je prišlo do veljave tesno sodelovanje vseh političnih organizacij. Nekatere organizacije so pripravile tudi lepe kulturne sporede, ki so v mnogočem poudarili slovesnost občnih zborov. Največ so razpravljali o organi- zacijskih vprašanjih. Posebno orga- nizacije v centru. Tako bodo v bo- doče v strogem centru le dve orga- nizaciji, ki sta imenovani po padlih prvoborcih Dušanu Kraigherju in Tončki Cečevi. Področje Otoka in Sp. Lise ima svojo novo organiza- cijo. Članstvo s področij Jožefov hrib, Zavodna, Cret in Zvodno bo v bodoče delovalo v organizaciji >Franja Vrunča«. Breg, Polule, Za- grad, Pečovnik, Košnica, Tremerje in Zg. Lisce pa v organizaciji »To- neta Grčarja« Člani v Medlogu pa vprašanja nove organizacije za po- dročje Babno, Modlog in del Ložni- ce še niso rešili ker so še nekatere nejasnosti. Z ozirom na majhno šte- vilo članov predlagajo, da se tudi članstvo ten območij priključi k or- ganizaciji »Otok«. Možna pa je tudi priključitev k organizaciji Ostrožno- Lopata. Skupno je sedaj osemnajst osnovnih organizacij Zveze borcev na področju celjske občine. Nadalje so mnogo razpravljali e krajevnih problemih, o borcih, ki so potrebni pomoči in zdravljenja, o otrocih padlih borcev in žrtvah fa- šističnega terorja, o ureditvi gro- bišč, o pomoči šolam pri obujanja tradicij iz NOB, o splošnem sode- lovanju v družbenem in delavskem upravljanju, o borcih kmetih ter nji- hovih problemih in podobno Poseb- no so razpravljali še o nujni potrebi razgovorov s člani v odročnih kra- jih, kjer bi člane seznanili o vseh novitetah družbenega in organizacij- skega dogajanja. Na skupščini Občinskega odbora Zveze borcev NOV bo sodelovale okoli 130 delegatov, izvoljenih na občnih zborih osnovnih organizacij. V NEDELJO OB 7. URI SLOVENSKO PRVENSTVO V ŠPORTNEM PLESU V nedeljo zvečer bodo v Narod- nem domu. tekmovali športni plesal- ci iz vse Slovenije za najvišji repub- liški naslov. Sodelovalo bo 16 pa- rov, prireditev pa so pripravili tako, da bo napovedovalec obveščal gle- dalce o značilnostih športnega plesa. Takšnih prireditev si še želimo Preteklo soboto je Olepševalno turistično društvo priredilo prvo družabno prireditev — mladinski ples. Težko pričakovani sen mladi- ne se je uresničil. V kulturnem pro- gramu je sodeloval basist Ljub- ljanske opere Ladko Korošec, pri klavirju pa ga je spremljala Helena Trostova. Zbrani mladini, ki je bila navdušena, je zapel dve operni ariji in dve popevki, med plesom pa je bilo tudi nagradno tekmovanje pa- rov, ki so bili izžrebani. Tekmovanje in ples je prijetno vodil ing. Pestot- nik, igral pa je plesni ansambel Vendija Vidica. Po res uspeli pri- reditvi je mladina odhajala domov zadovoljna in marsikdo se je še vprašal kdaj bo še podobna prire- ditev, saj je bilo tu združeno pri- jetno s koristnim. Bolje je, da orga- niziramo v Celju več takih, prire- ditev kot pa da mladina pleše v vsa- ki gostilni. Na takih prireditvah se mladina uči, in to je tudi prav. Sindilot KREPI VEZ TOVARIŠTVA Po dolgem času so se pred dnevi zbrali člani sindikata upravnih uslužbencev v šmarski občini. Pred- sednik Tine Plevčak je poudaril, da se preko sindikata krepi vez tovari- štva med uslužbenci, ki sicer oprav- ljajo različno delo. Taki sestanki pa bi morali biti vsaj trikrat v letu, saj so se nekateri tovariši ob tej pri- ložnosti prvič spoznali. Tokrat so se poslovili od tovari- šev Svetelška, Novaka in Pogeljška, ki po dolgoletnem zvestem službo- vanju odhajajo v pokoj. Sto novili članov Ljudsi(e mladine Pretekli teden so v mehanični tkalnici »Metka« na slovesen način sprejeli v mladinsko organizacijo okoli sto mladincev in mladink. Po uvodnem nagovoru predsednice mla- dinskega aktiva v tovarni »Metka« so pozdravili mladince in jim zaže- leli pri delu mno¿o uspehov še vsi gostje. Od političnih in družbenih organizacij so bili navzoči samo predstavniki mladinske organizacije. Za uspešno delo in razvoj mladin- ske organizacije je bil sprejem ve- likega pomena, mladi ljudje v tovar- ni »Metka« pa so spet dokazali svo- je uspešno delo. Predsednica Krista Artviga med govorom USPELO PREDAVANJE O POTOVANJU PO GRČIJI Olepševalno in turistično dru- štvo v Celju je pripravilo v sredo zvečer v vrtni dvorani hotela Evrope predavanje, na kateerm je pomočnik generalnega direk- torja turističnega in avtobusnega podjetja Kompas v Ljubljani tov. Janko Potočnik govoril o poto- vanju po Grčiji. V tej zvezi je hvaležne poslušalce seznanil tudi z nekaterim kraji in injihovimi znamenitosti v Makedoniji in črnogorskem Primorju. Predava- nje je bila uspešna reklama za nešteta potovanja in izlete, ki jih ima to podjetje v načrtu tudi v letošnjem letu. V 2ALCU SEMINAR 7A VODSTVA OSNOVNIH ORGANIZACIJ LMS Občinski komite Ljudske mladine v Zalcu je priredil za vodstva osnov- nih organizacij LMS na Vranskem tridnevni seminar. Na seminarju so se udeleženci seznanili z raznimi aktualnimi temami, predvsem pa so imeli predavanja o organizaciji in delu v Ljudski mladini KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ pri podjetju PLINARNA — VODOVOD, CELJE razpisuje naslednja delovna mesta: 1. tehničnega vodjo investicijskih del 2. strojnega tehnika v pripravi dela 3. fakturista 4. skladiščnika — železninarja 5. blagajnika 6. referenta za osnovna sredstva 7. več instalaterjev za vedo in plin 8. več ključavničarjev 9. več nekvalificiranih delavcev Pismene vloge pošljite na upravo podjetja do 22. II. I960. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Trgovskega podjetja s tekstilom »VOLNA«, Celje razpisuje mesto BLAGOVNEGA KNЛGOVODJB Pogoji: srednja šolska izobrazba, po možnosti iESS ter praksa v blagovnem knjigovodstvu Osebni dohodki po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj ali pa najpozneje 1. marca. Ponudbe pošljite na upravo podjetja. CELJSKI TEDNIK — STEV. 5 — 5. februarja I960 Težko, a uspešno delo (Nadaljevanje s 1. strani) V jami smo tudi «recali Alojza Goloba, gospodarja čela. On sicer ni član delavskega sveta, niti ka- kega drugega organa delavskega gamoupravljanja. Vendar nas je eanimalo, kaj on meni o delu teh organov, o napredku rudnika v radnjih letih in o vplivu delav- skega sveta na to, da se je rud- nik razvil v talco močno rudar- sko podjetje. Takole je odgovoril na naáa vprašanja: »Delo v jami je tako ali tako težko. Vendar moram povedati, da se iniciativa in prizadevanje pa sodelovanje delavcev v uprav- ljanju podjetja čuti na vsakem koraku. Pogoji dela so se v zad- njih letih prav spričo tega mnogo izboljšali in če me vprašate, če bi šel v drugo službo, bi vam od- govoril, da ne! Rudar je namreč rudar že po srcu, če le postane »pravi rudar«. »Velik korak smo naredili te- daj, ko smo osvojili sedanjo me- todo širokih odkcxpnih čel. S tem in predvsem z mehanizacijo, ki omogoča velik odkopni učinek — pa z zavestjo vsakega kopača, da dela za sebe, za svojo družino in lastno podjetje, nam je dvignilo proizvodne rezultate preko evrop- skih povprečij.« »Se vedno pa je največji pro- blem na čelih zirak, ki ga vi zunaj imate skoraj preko mere. Pa še več mehanizacije bo^ treba in dobrih rudarjev, kar je končno naloga našega šoLskega čela. Čim- več jih bomo izučili, tem večji bodo uspehi — tem prej bomo lahko uresničili načrt — tri mi- lijone ton premoga letno!« To so bili pogovori v jami. Zu- naj smo se srečali še z mnogimi rudarji. Težko bi spoznal, da de- lajo v jamah. Okopani in nor- malno oblečeni ne spominjajo na črne može iz rovov. Oni so nam povedali še mnogo zanimivega. Vsega v ta ozek okvir ne moremo spraviti. To pa le povejmo — ko so urejevali rudnik, se borili za višjo storilnost, so hkrati gradili tudi mesto. Tisoče prostovoljnih ur so opravili. Kljub napornemu delu v jami za časa »šihta«. Re- gulirali so Pako, olepšali mesto, zgradili kulturne institucije ... čaka pa jih še veliko dela, kajti epopeja velenjskega razvoja še ni končana. VEONO pomembnejša OBRT PRIDOBIVA VSE BOLJ SVOJO PRAVO VELJAVO — TEŽAVE ZARADI POMANJKANJA USTREZNIH DELAVNIC — TUDI TU ZDRUŽEVANJE SREDSTEV. Pododbor celjske okrajne obrt- ne zbornice za občino Slovenske Konjice je te dni razpravljal o obrtni problematiki v tej občini in sprejel sklepe iiv predloge za podrobno delo in reševanje naj- aktualnejših nalog v naslednjem obdobju. VELIKI NACRTI V Slovenskih Konjicah se po- javljata dva problema: pomanj- kanje obrtniških delavnic in po- treba po zaposlitvi številne žen- ske delovne sile. Program dela se dotika obeh nalog. Z razširit- vijo poslovnega predmeta seda- njega krojaštva in šiviljstva še na usnjeno konfekcijo ne ibodo le rešili vprašanje zaposlitve nove ženske delovne sile, ampak se bo začela razvijati tudi povsem nova gospodarska dejavnost, ki ima ugodne perspektive za prihod- njost. Slovenske Konjice dobe le- tos tudi prepotrebno avtomeha- nično delavnico, povečali in opre- mili bodo novoustanovljeni klju- čavničarski obrat, organizirali gradbeno remontni obrat, uredili poslovne prostore »Obrtnika« v Vitanju in podobno. Vsi udele- ženci posveta so bUi mnenja, da bi bilo gospodarsko nesmotrno, da bi v Zrečah postavili novo pe- karno, ko pa bo letos v Sloven- skih Konjicah zgrajena nova so- dobno urejena pekarna z zadost- nimi kapacitetami za oskrbova- nje vsega konjiškega okoliša. Ta obrat že ima avto za razvažanje kruha. Zato so sprejeli predlog, naj se v Zrečah uredi le sodobno opremljena prodajalna kruha, ki jo bo' oskrbovala konjiška pe- karna. Predlog, ki so ga sestavui na tem posvetu, predvideva v konji- ški občini letos preko 38 milijo- nov dinarjev investicij za obrt ZDRUŽEVANJE SREDSTEV S tem predlogom vsekakor niso rešeni vsi problemi na tem ob- močju, vendar razpoložljiva sred- stva in gospodarske prilike v ob- čini narekujejo, da se najprej lo- tijo onih obratov, ki bodo naj- hitreje večali proizvodnjo in ob- seg storitev ter najprej vrnili vložena sredstva. Ob tej prilož- nosti so nakazali še, da s temi in- vesticijami niso izčrpane možno- sti in vsi viri. Nadaljnji razvoj obrti bi bilo mogoče pospešiti ж združevanjem sredstev obrtnih gospodarskih organizacij. Kaže, da bodo v konjiški občini to vpra- šanje začeli resno reševati. Saj predvidevajo, da bi tako prido- bili še nadaljnjih 6 do 8 milijo- nov dinarjev za investicije v obrti. Glede na to, da tudi Okrajna obrtna zbornica podpira združe- vanje sredstev obrtnih gospodar- skih organizacij v meruu občin, predvidevajo, da se bodo o tem lahko dokončno pomenui že ta mesec. NAGRAJEVANJE PO UCINKU Glede na razvoj, ki ga mora obrt zabeležiti letos, je bilo na posvetu veliko besed o nagra- jevanju po učinku, kot enem iz- med osnovnih pogojev za vzpod- bujanje obrtnih delavcev k in- tenzivnejšemu delu. Govorili so tudi o izboljšavah pri organiza- ciji dela, o dvigu storilnosti, o po- večanem obsegu prozvodnje in uslug ter s tem v zvezi o pove- čanju osebnih dohodkov delav- cev v obrti. -nf- 3URE v:labi9intu pod zemljo iri ure casa ni mnogo. Je celo ze- lo malo. A je tudi veliko. Pa vse- eno: za dobro reportažo bi jih mo- ralo biti vsaj šest, če že ne osem — toda za človeka, ki je prvikrat pu- stil svojo obleko zunaj in podpisal reverz takšnega ali drugačnega na- ključja, so še tri ure preveč. Naša pot se začne na upravi Rud- nika lignita v Velenju. Tu dobimo dovoljenje za vstop v jamo. Zape- ljejo nas do novega jaška, kjer nam delovodja ing. Kirn zelo prijazno postreže s podatki, potrebnimi za »orientacijo«. Potem smo v gardero- bi, kjer moramo na veliko začudenje mojega kolege odložiti vso svojo obleko in se preobleči v »rudarje«. Hlače lezejo sicer navzdol, a nič ne de. »Našli bomo žico,« zatrjuje nek- do. Spustimo se po stopnišču do ogromne dvorane s stojali, na kate- rih je vse~polno svetilk. Na upravi so nam rekli: »Vzemite lažje.« Do- bimo lažje. Zdaj smo nared. Stojimo v dvigalu, vrata se z žvenketom zapro, zaslišijo se signal- na znamenja in dvigalo se majaje prične spuščati v globino. Po rahlem pritisku v ušesih obstanemo po 375 metrih ter izstopimo. Tu se konča jašek. Začetek je drugje. Pogled na levo in desno — hunti in tekoči trak. Toda naša pot gre naravnost. Na- ravnost in v temo Vstopili smo v 800 metrov dolg obokan hodnik, po- doben katakombi, sredi katere ne- nehno teče tekoči trak. Tu je tudi precej hladno. Pot je ozka in na če- lu je jamski inženir Janez Grašič. Vzpenjamo se po naklonskem kotu 10 stopinj, vztrajno in naglo. Po- dobni smo neki čudni patrulji. Ko pridemo na konec, krenemo le- vo, gremo skozi ozke prehode, obo- kane s stojkami, ki jih je sila nara- ve zvila in nalomila. (Tu in tam se zasliši kak sumljiv pok.) Srečamo prve rudarje-tesarje, ki jih poprav- ljajo in nadomeščajo z novimi. Ni časa (žal tudi ne poguma), da bi gledali to nevarno delo. Pot se vzpe- nja, oži in niža, trak teče in v od- svit redkih električnih luči in naš'h svetilk štrl'jo nalomljene stojke in skladi premoga. Hod'mo kakih dvaj- set minut. Pripogibamo se in napo- sled se po blatu in vodi in s pove- čanim puhom prebijemo na začetek rudnika, do tako imenovanega čela. Do tja, kjer na širini šestdesetih metrov rudarska vojska bije vsak dan znova boj z naravo. Tu je se- demdeseta etaža, slab zrak in pre- cej vroč. Strop nad njimi je podprt s tremi ali štirimi vrstami stojk močne konstrukcije, po sredini teče trak. Njihovi obrazi so znojni in čr- ni in v močnih snopih svetlobe, ki prihajajo s čelad, se zde podobni nekakšnim skrivnostnim bitjem. De- vetnajst jih je. In medtem ko prvi pripravljajo »frontalni napad« po vsej širini, drugi »ropajo zaledje« (dva pa celo vrtata v nezavarovan strop). Tak je sistem napredovanja. Sem smo prišli prav v trenutku, ko so v steni že globoke luknje, v katere bodo namestili razstrelivo. »Ni nevarnosti, da bi se vse skupaj zrušile?« vprašuje nekdo. »Je in ni,« odgovarjajo in si podajajo razstre- livo. Luknje so naposled polne in s stene visijo rdeče električne žice. Potem se prebijemo dalje, v zračni hodnik, skupaj z rudarji. Medtem ko si ti gasijo žejo iz čutaric, obešenih po stojkah hodnika, radovedno pri- Nameščanje razstreliva čakujemo, kaj bo. Z vseh strani smo namreč nevarno ogroženi. Tedaj za- molklo zadoni, zrak se premakne, zadoni drugič, tretjič, četrtič in mi- nuto, dve kasneje nas zajame dim in prah in vonj po plinih, da težko dihamo. Ko nas prične naposled v prsih dodobra t'ščati, ko se skoraj- da več ne vidimo in ko se zdi, da nas bo zadušilo, se spustimo zopet po naklonskem kotu navzdol. Zrak postaja čistejši, rudarji so se vrnili na delo. Za nami je ostalo edinstve- no doživetje, približno tri in pol ki- lometre poti po labirintu premoga, ko pa smo zunaj, je občutek, da je njihovo delo trdo, še jasnejši. Drago Hribar ŠEMPETER DOBI ZDRAVSTVENO POSTAjO Novi zakon o zdravstvenem za- varovanju kmečkega prebivalstva bo brez dvoma velika prednost za našo vas. Hkrati pa bo tudi nova obremenitev za zdravstvene za- vode. Ko so to vprašanje v Žalcu podrobno proučili, so ugotovili, da bi sedanje ambulante ne zmogle vsega dela. Pa tudi sicer je po- treba po ustanovitvi novih zdrav- stvenih postaj velika. Tako sodijo, da bo treba urediti zdravstveno postajo v Šempetru in zgraditi nov zdravstveni dom v Žalcu. Treske, ki vzbujajo strah — okrepčilni požirek v jamL zadnji v repu Ze ko smo se spuščali v jamo, smo se postavili v vrsto. Najprej in- ienir, potem še neki obiskovalec — sicer visok, a ga ne poznam, nato moj kolega Drago in nazadnje jaz, ki sem bil »otovorjen* s fotograf- skim aparatom in lučjo bliskavko. Navadne luči smo vsi dobili, vendar mi moja ni mnogo pomagala. Bin- gljala mi je po prsih, ker pač nisem imel proste roke, da bi jo uravnal na pot. Tedaj sem si mislil: »Kar bo., holt Rudniški rovi so ie za pot napor- ni, zame so bili še bolj. Bliskavko mi je zaupalo podjetje — predhod- niki pa se za moje težave niso mno- go zmenili. Cvrli so jo kar naprej, ne meneč se zorne. Razumljivo, da sem ostal zadaj — enkrat bolj, dru- gič manj. Mnogokrat sem pa popol- noma izgubil stik s »skupino*. Te- daj sem tudi videl in doživel »naj- hujše* reči. Najprej mi je padel v premogov- no brozgo kabel od bliskavke. Iskal sem ga — mislite si kako nerodno — pa mi je prišel na pomoč rudar in mi zaupal, naj nikar ne iščem Ш da so oni že pi-emnogo stvar iz- gubili v brozgi. »Sam si kriv!* Po- jasnil sem mu, za kaj gre in skupaj tva našla nesrečni kabel. Ob drugi priliki, ko sem se znašel sarn v stisnjenem jašku, me je bilo pošteno strah. Trije rudarji so po- P''avljali stisnjene-oboke. Les je po- — njih pa to ni motilo. Vprašal sem jih, kaj menijo o težavnem in nevarnem delu, pa so mi odgovorili: »Na čelu boste šele videli vraga!* Kljub temu mi je bilo tesno pri srcu. Vsak hip sem pričakoval da se bo stisnjeni jašek zrušil in da bo to mo- ja zadnja pot. Končno pa vendar ni bilo tako hudo. Prihajali smo v hujši predel — človek bi temu kar po domače rekel: »pekel*. Najprej skozi nizek obok tako da sem komaj zlezel skozi — ne pozabite, bil sem otovorjen — po- tem po neki vzpetini — zopet sem bil sam, vse do odkopnega čela. Tu- di med prve kopače sem prišel še sam. In kot bi jih vi vprašali, sem jih še jaz: »Kolikokrat zatuli sire- na za nesrečo?* Odgovorili so: »Vsako soboto, le ne za nesrečo temveč natanko opoldne, da preiz- kusijo zvočne naprave.* Na čelu so me ostali počakali in moj strah je dobil oporo. Vendar ne za dolgo. Nazaj grede se je doga- jalo isto. Le nekoliko omiljeno. Na- vadil sem se že in istočasno so se vračali iz jame nekateri rudarji. Z njimi sem se pogovarjal, da bi do- bil korajžo in tudi srečno prispel do izstopnega jaška. Morda boste rekli, glej ga zajčka — vsaka malenkost ga spravi na tla. Ce tako mislite, vam svetujem eno, obiščite enkrat rudarje v njiho- vih jamah. Videli boste, da ne gre za zajčka, spoznali boste njihovo delo in jih znali tudi ceniti. Tedaj — mnogi, ki danes še pravijo — ne bodo več rekli, da rudar-kopač pre- več zasluži. Mile Iršič Upravni odbor Urada za urbanizem Celje razpisuje naslednja sistemizirana delovna mesta: 1. VODJA URADA pogoj: inženir arhitekt s 5-letno prakso ali gradbeni inženir z lO-letnp prakso v operativi. 2. ŠEF ODSEKA ZA URBANIZEM pogoj: inženir arhitekt s 5-letno prakso 3. PROJEKTANT ZA NIZKE GRADNJE pogoj: gradbeni inženir s 5-letno prakso pri operativnih delih nizke gradnje ali gradbeni tehnik z 10-letno prakso pri operativnih delih nizke gradnje 4. TEHNIČNI RISAR pogoj: nepopolna srednja šola s strokovnim tečajem. Vsak od uslužbencev od 1 do 3 mora imeti poleg navedene šolske izobrazbe tudi pooblastilo za projektiranje in izva- janje gradbenih del. NASTOP SLUŽBE: 1. februar 1960 ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o plačah. Prošnje za sprejem naj interesenti naslovijo na Urad za urbanizem Celje, Gregorčičeva št. 5. Zgoraj: Zlatarke pri delu s čopiči. Spodaj: Brizganje navadne poso- de B šablono. Lončki, CQJniki... Lončki, čajniki. na njih pajaci ^'o.zni drugi okraski, nato Arabija orient... Vse te tako različne stva- '1 pojmi pa so tako neločljivo povezani, da smo to takoj začutili ^0 smo stopili v dekorni oddelek Covarne emajlirane posode. Tam za- '^^^jajo tisto, kar najprej pogleda- in kar potem imenujemo lepo. ^еЧко skrbnih rok dela in nešteto '^eiftíTi kretenj je treba, da nastane zaželen ornament. Majhnemu krož- °'.^u posvetijo toliko pozornosti, da *' se morali pri vsakem dotiku po- ^^bej zamisliti. f-f. " ^^^ajo kvalificirane in polkva- 4icirane delavke. Pred njimi so ka- sesalci odpadlega emajla, ki P^^i okoli pri brizganju na šablono . jfscika delavka dela z drugo barvo. "e lonček je pritisnila šablono, vse- skupaj pobrizgala in ko je šablono odstranila, smo na lončku videli ve- like rdeče pike. Skozi roke teh de- lavk gre mnogo posode in mnogo barv in prav tako pisano mavrico dogodkov bi nam bile lahko pove- dale, pa smo stopili naprej. Tam je stalo dekle, ki je imelo v rokah ve- liko vedro in preden sem utegn'la dobro pogledati, kaj dela, je vedro že stalo drugje, 1тз1о pa je lep rob Tako se je zgodilo tudi z drugim in tretjim. Dekle je roke pomočila v barvo in z njimi potegnila po robu vedra. Seveda smo vprašali, zakaj ne bi tega nadomestili s stroji. — Pravijo, da so delavke bolj spretne Poleg tega pa bi pri stroju potrebo- vali dva delavca. Edtn naj bi po- dajal, drugi pa jemal posodo iz stro- ja. V tem pa so mi pisane barve na nekem čajniku pritegnile pogled. Dc je to večbarvni dekor, sem izvedelo kasneje. Potem smo stopili na drugo stran oddelka, kjer je vrsta delavk lep"a na krožnike majhne »sličice*. Tu sem izvedela za posebnost. Z boljšo organizacijo so zvečali število izde- lanih krožnikov od 1000 na 3000 dnevno in tudi delovno mesto, kjer so slike izrezovali, jim ni več po- trebno. Kar težko sem se ločila od pisanih barv, pa v naslednjem tre- nutku tega že nisem več obžalovala Stopili smo namreč k zlatar kam, k njihovemu delu, ki je najbolj na- tančno in ki ga neuki gledalec lah- ko le nemo občuduje. Najprej sem pogledala dolge, priostrene čopiče nato pa roke delavk, ki so tako mir- no drsele po posodi, kot da bi jih nanjo pritegnil kak skrit magnet Krožnik se je vrtel in ob robu se je zlut krog sklenil prav tam, kjer se je začel. Nato ¡e prišla na vrsto pi- ka v sredini krožnika. Izvedeli smo da zlatar ka vidi točko, kjer se krožnik ne vrti, da potem tja na- stavi čopič in nar'še piko. Vse je točno v sredini in le г desetinkami milimetra bi lahko zaznali malen- kostna odstopanj ri. Tu dobijo orna- menti svoj zlat okvir in prav tu smo skupaj z delavkami zadržali dih. ko so nastavile čopič na krožnik. Dol- go smo opazovali njihovo delo in nemalo smo se čudili. Nato smo sto- pili še v majhno tiskarno, nadalje- vali pot v skladišče šablonov in vi- deli smo vse, kar nas je zanimalo Med drugim smo še povprašali po storilnosti in nagrajevanju Delav- ke imajo skup'nske norme, storilnost se dviga, z rekonstrukcijo oddelka pa bodo izginila še drobna nezado- voljstva in nevšečnosti. Se to smo izvedeli, da največ iz- važajo v Arabijo, da v inozemstvo prodajajo predvsem večbarvno poso- do in da bi morala biti tovarna naj- manj dvakrat večja, da bi lahko za- dostila potrebam na domačem pa tudi tujem trgu. Ko smo zapustili tovarno, smo še dolgo premišljevali o teh besedah. Mislili pa smo tudi nn vesele obra- ze delavk, na njihove roke, na lonč- ke, čajnike, pajace na njih, na Ara- bijo, Orient... CELJSKI TEDNIK - STEV. 5-5. februarja 1960 Ob kulturnem prazniku Letos poteka sto enajst let, kar je umrl naš največji pesnik France Prešeren; sto enajst let časa, v katerem je vse do današnjih dni še vedno ostal sam, enkraten in nenado- mestljiv tvorec slovenske besede. V »Prešernovem tednu« — največjem slovenskem kulturnem prazniku — se ga tudi letos vsa naša kulturna javnost spominja kot svojega ve- likega sinu, ki je svojemu narodu in slovenstvu utrl enako- pravno pot k najžlahtnejšim duhovnim zakladom omikanega sveta. Ob tej priliki bo 2PD »France Prešeren« v Celju prire- dilo na dan obletnice v Narodnem domu svečano akademijo, na kateri bodo nastopili pevski zbor, tamburaši, godba na pihala ter recitator j i. Prešeren in njegova pesem ■»HM na gimnaziji Prejšnji mesec je aktiv LMS na gimnaz.ji v Celju organiziral lite- rarni nagradni natečaj pod naslo- vom »Prešeren in njegova pesem«. Natečajno listo je aktiv, ki se je ob tej priložnosti povezal z literarnim krožkom, poslal sedmim organizaci- jam v Sloveniji S tem so zajeli kar največ srednješolske mladine, ki je lahko pokazala svoje znanje na li- terarnem področju. i\ljub lemu, da so naleteli tudi na težave, ki so jih ovirale pri nemoteni izvedbi nateča- ja, so se dela lotili resno. Zadnje dni pred zaključnim rokom so pri- spevki kar deževali v uredništvo. Uredniški odbor je sklenil, da bo literarni večer, na katerem bodo brali svoja dela mladi literati, v so- boto, 6. februarja v mali dvorani Na- rodnega doina. Sklenili so še, da bodo ob tej priložnosti izdali lično spominsko brošuro »Besedo mladi- ne«, v kateri bodo natisnjena vsa na- grajena dela. Literarni večer bo za- nimiv, saj bodo na njem sodelovali sodelavci Mladih pot, Brstičev, Ste- zic in nagrajenci prvega Prešerno- vega literarnega natečaja v Celju. -vn opozorilo upokojencem in invalidom Obveščamo vse upokojence in uživalce invalidskih da- jatev, da smo uspeli nakazati povečano pokojnino, oziroma invalidsko dajatev kot nadomestilo za povečano stanarino, pri nakazilu za mesec februar le onim, ki so poslali pravo- časno in pravilno izpolnjene »Izjave«. Vsi oni, ki »Izjave« niso predložili (ali predložili napačno izpolnjene ali ki bi zaradi teh p>omanjkljivosti prejeli bone namesto denarja in obratno), naj najkasneje do 8. febru- arja 1960 predložijo pravilno izpolnjene »Izjave« tukajšnjemu zavodu. Samo ti bodo dajatev prejeli pri izplačilu za marec. Pozneje prispele »Izjave« bomo lahko upoštevali šele pri izplačilu za april 1960. Končno še opozarjamo, da dobijo upravičenci »Izjave« pri podružnicah Društva upokojencev. Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Celju KOMISIJA ZA HMENOVANJE DIREKTORJEV PRI ObLO CELJE razpisuje mesto direktorja pri Slanovanjski zadrugi DOM ▼ Celju Pogoji: gradbeni inženir z nekaj prakse ali gradbeni tehnik z večletno prakso. Poleg kolkovane prošnje in izčrpnega življenjepisa z opisom vseh delovnih mest, naj vsak kandidat priloži potrdilo, da zoper njega ni uveden kazenski postopek. Prošnje se vložijo pri Občinskem LO Celje do 15. II. 1960. Izobrazbo tudi vasi TONE SLIVNIK IMENOVAN ZA UPRAVNIKA SMARSKE DE- LAVSKE UNIVERZE. - ZA LETOŠNJO SEZONO 2E POZNL - POMANJKANJE FINANČNIH SREDSTEV. Končno so utrdili vodstvo šmar- ske delavske univerze. Tone Slivnik, prosvetni delavec iz Rog. Slatine, je imenovan za upravnika. Izobraže- valno delo se trenutno kaže pred- vsem pri izobraževanju delavcev v podjetjih, kjer se trudijo za prekva- lifikacijo, vendar šmarska delavska univerza tu ni pozabila na vas, ki zajema največji del občine. Skromno so dosegljiva denarna sredstva za izobraževanje v podjet- jih, teže pa je najti sredstva za ši- roko izobraževanje na vasi, ker je občinski proračun tako obremenjen da ne more odmeriti posebne dota- cije za delo univerze, čeprav bo z neznatno pomočjo vendar prispeval h krepitvi mlade ustanove. Zimska sezona že nagiba k po- mladi, ko se bo na vasi pričelo delo, zato so na Šmarskem precej zamu- dili. Komisija za pedagoška in psi- hološka vprašanja je sicer pripra- vila program za izobrazbo staršev, vendar verjetno ne bo uspela, da bi ga izvedla. Predavateljski kader iz vrst zdravstvenih in prosvetnih de- lavcev je pripravil 10 tem pod na- slovom: »Dom, šola in vzgoja«. Po- trebno bo oskrbeti organizacijo pre- davanj po terenu. Posebno pozornost bi morali po- svetiti še politično-družbenemu iz- obraževanju, saj ekonomski proces na vasi brezpogojno zahteva, da se ljudje zavestno vključujejo v nove socialistične oblike kmetovanja in se morajo na te zavestno tudi priprav- ljali. Tu je delo delavske univerze posebno važno in zahtevno, -šn- Rogaška Slatina želi glasbeno šolo Nekoč je bila šmarska pokrajina znana po pevski in glasbeni raz- gibanosti. V Šmarju imajo nižjo glasbeno šolo v okviru prosvetnega društva, ki pa je v nenehnih gmot- nih težavah. Toda šola vendarle dela in vsaj deloma zadovoljuje po- trebe ožjega okoliša. Društvo prijateljev mladine v Ro- gaški Slatini je izvedlo anketni vpis v glasbeno šolo, ki naj bi bila v Rogaški Slatini. Prijavilo se je 135 učencev, toda šole ni. Vedno večji razvoj Rogaške Slatine kot zdravi- liškega in industrijskega središča bo nedvomno zahteval, da bi ustregli želji številnih otrok, ki bi se radi glasbeno vzgajali. Zato bo treba misliti na ustanovitev nižje glasbene šole. Morda bi skupno s Svobodo, podjetji in občinskim ljudskim od- borom vendarle uspeli. Beseda o kinooperaterjih v zadnjem času je slišati vse več pri- tožb na račun kinooperaterjev kina Me- trópui. Ljudje, ki pošteno plačajo vstop- nice (po zelo gibljivili cen,ah), hočejo namreč (in imajo seveda za to tudi po- polno pravico) pošteno videti to, kar gle- dajo. To se pravi, ni jim vseeno, ali sledi prvemu svitku filmskega traku drugi ali tretji, ali so slike na platnu cele ali pa jiU je nemara samo pol. V subuio zvečer se je torej pripetila zopet neka čudna »operacija«, v kateri je operater po vsej verjetnosti zadremal ali pa je imel v času, ko je projektor tekel, kuk drugačen neizogiben opravek. (Orugače si naiureč te reci pri najboljši volji ui mogoče rozlozit..) frvemu sviiku truku je uumrec sledil tretji, temu pa zopet drugi in tako je na platnu nastala ziuesiijavu, z drugimi tieseilami — gle- dalcem je bilo dano na volju, da si sumi po.acejo pravo zaporedje prizorov. Zares sirokopolezna deuiukraličnostl r\aš namen ni, da bi učili kin^opera- terje, kako je treba »operirati« s projek- torji, ker bi se s tem oddaljili od os- novnega moliva zgodbe, lahko pa povemo to, da jim obče razmere v obeh celjskih k.ncmatogralih ne dajejo nikakšuih p.ed- nosti, po katerih bi recimo lahko pred- vajali iilme po svojem lastnem preudar- ku in ne po veljavni označbi posameznih trakov. Res je tudi — celjska tilmska publika je potrpežljiva, vdano prebavi vse, kor ji ponudiš — toda občutek var- nosti v projekcijski kabini pred žviž- ganjem in razburjanjem v dvorani na- posled ni dovolj tehtno opravičilo v prid tako neodgovornim početjem! Ne da bi se še naprej borili z mlini na veter, moremo reči: sredstva za zbolj- šanje razmer so tudi tu — treba bi jih bilo enkrat že najti. dhr Drago Robida: SREČANJE Sivo zimsko jutro. Delavec Peter »toji na pločniku, si huška v roke, prestopa se in v glavi ima eno samo misel: SOBA! Ze tri dni postopa po trgu, trka na vrata in išče sobo. v trgu je dobil novo službo. Jutri bi moral na delo, stanovanja pa ne dobi in konec. Kraj njega se ustavi dolga limuzina. Izstopi elegantna gospodična in za njo postaven možak. Gospodična steče preko ceste in se zgubi za vrati nekega urada. Mož stoji tik limuzine. Nažge si cigareto in puha kolobarje v mrzlo jutro. Peter grbanči čelo. Ogleduje človeka, ki stoji pri avtomobilu. Zazdi se mu, da ga po- zna. Nekoč ga je moral videti. Oči, na- smeh, kretnje, glas, prav vse mu je bilo tako čudno poznano. Nenadoma se mu je razjasnil spomin: Saj to je Šeligov Francelj iz Kurje vasi! Tisti Francelj, ki ga je moral Peter trikrat mobilizirat pa mu jo je vse trikrat popihal. No, četrtič si je ptiček premislil in z nevoljo v srcu postal partizan. Tri mesece pred svobodo. Dobro jutro, Francelj! Francelj, ki je že dolgo bil gospod Franjo, je kislo, nekam nervozno razpo- tegnil obraz. Će se ne motim, si Sumigov Peter iz Žabje vasi, kajne? Seveda sem! se je Peter raznežil. Go- tovo se me še spominjaš. Saj veš, iz Tomšičeve. Hm, prekleta partizanščina, kaj? Francelj, zdaj gospod Franjo, je po- gledal levo in desno. Kje je Angelina? Ta zvesta in simpatična administratorka. Da bi le ne prišla, zdaj, ko je v zadregi. Peter, ta zlodej, ta nepridiprav mu je zmešal štreno. In kaj še to. Lahko mu podere vso slavo in veljavo, ki si jo je v trgu pridobil. Zato mora delati pre- vidno. Peter ne sme vedeti, da je go- spodu Franji zoprn do kraja in da se ga hoče na vsak način otresti. Najprej je stopil v bližnjo gostilno in tam nekaj naročil. Nato je Petru napravil poklon. Peter, bodi moj gost! Najprej te po- peljem na moj dom, nato pa ga morava malo srkniti. Na snidenje po petnajstih letih! Peter je nerodno zlezel т limuzino, Franjo pa jo je spustil z močnim sunkom na široko asfaltno cesto. Crna kočija je drsela po gladkem asfaltu, Peter in Fran- celj pa sta molčala. Peter je mislil na sobico, Franjo si je belil glavo, kako bi se nepovabljenega gosta odkrižal. Gospod Franjo je zavil s ceste. Izsto- pila sta pred veliko, moderno zidano hišo. Franjo je pokazal z roko: Vidiš, Peter, to pa je moja kočarijal Kočarija? se začudi Peter. Graščina, pa ne kočarija! Gospod Franjo pa ga je popravil: No ja, graščina ni. Je pa so- dobno urejena dvostanovanjska hiša. Tudi na otroke je treba misliti. Tehnika drvi. Kam, ne vemo. Gornje stanovanje čaka na otroke. In spodaj er^a garaža. Predračun je znašal štiri milijone. Danes je ne dam za deseti Vstopila sta. Toliko da ni Petra vrglo na zadnjico. Ta vražji parket! Vse se je svetilo, kakor da je vse skupaj eno samo sonce, kakor da je tu tovarna modernega pohištva in dragocenih preprog. Postre- gla ju je suha in mrka gospa. Nič ni govorila. Molče je izvrševala ukaze go- spoda Franja. Peter je jedel, nič se ni sramoval. Tudi pil je. Zazdelo se mu je, da je vse skupaj pravljica in ne stvar- nost. Malica je bila pri kraju in že sta zopet sedela v limuzini. Franjo je začel z razlago: Ta, ki n'aju je stregla, je moja žena. Sitna je kot sam peklenšček. Sinoči sva se sporekla. Zaradi admini- stratorke, ki sem jo danes pripeljal т trg. Ljubosumna je. Pa brez vzrok«. 2ensk imam prek glave^ Rad bi •• končno umiril. Rad bi zaživel življenj«, ki je podobno človeku. Tako je govoril gospod Franjo, limrn- zina pa je drsela po gladkem asfaltm. Cez čas se je ojunačil tudi Peter: Frae- celj, kakšno službo pa imaš? Navadea državljan že ne moreš biti! Ah, je gcspcd Franjo zamahnil z rok*. En ubogi direktorček lesnega podjetja sem. Gori nad trgom. Nič posebnega. Delo, skrbi, sestanki, potovanja, jeza i delavci. Nič zanimivega. Človek niti zas« nima časa, kaj šele za druge. In ti? je obrnil k Petru. Kaj te je privedlo v naš trg. Nova služba, Francelj! Saj se spomi- njaš, da sem se izučil za ključavničarja. Kaj bi se ne! Skupaj sva hodila v obrtn« šolo: *\ za mirsrskn stroko, jaz za kljn- Savničarstro. Ne starem mestu sem za- sluzil komaj enajst tisoč. Tu, v tovarni GRIVA mi ponujajo šestnajst tisoč! la ti, koliko zaslužiš na mesec? Franju Petrovo govorjenje očitno ai bilo po volji. Kaj vse mu še ne bo na- tvezill Da bi ga zlodej! Zdaj, po tolikik letih! Delati pa se je moral prijaznega. Hm, tako pač. Kakor pride. Včasih več, drugič manj. Povprečno štirideset tisoč. Brez premij ii^ dobička seveda. Pred tremi leti sem si zgradil hišo. Lani sem si kupil tole škatlo. Hudičev* sem moral stiskati. Milijoni niso mačja solze, res ne. Gospod Franjo je pritisnil na zavoro. Elegantna limuzina se je ustavila pred restavracijo. Nad vrati je bleščal napi« PRI TREH VDOVIH. Preden sta vsto- pila, se je Francelj nagnil k Pelrat Peter, prosim, kliči me gospod Franjo, Tu me vsi tako kličejo. Peter je pokimal, že zaradi tega, ker je upal na sobico. Ca nihče, gospod Franjo mu jo bo dal. Ska- paj sta pastirila, hod.la v šolo, skupaj sta se učila obrti in skupaj sta parti- zanila. Le pri zadnjem je bila razlika: Peter je bil v hosti skoraj tri leta, Fraa- celj pa bore tri mesece. Vstopila sta. Brhka natakarica se ja globoko priklonila: Dober dan, gospod Franjo! Kar tjale v posebno sobo. la s čim smem postreči. Sedla sta za lepa pogrnjeno mizo, gospod Franjo je naro- čal, prikupna natakarica pa se je pri- jazno smejčkala in oblagala mizo. Pila sta. In to najboljše vino. Seveda, za tako pomembno srečanje se tudi spodobi. Pe- ter se ni dal prositi. Franjo je bil zmer- nejši. Vmes je naročal črno kavo. Peter je postajal zgovoren. Kar na vsem lepem mu je zletelo iz ust: Francelj, veš kaj, odstopi mi za kak čas eno sobico na podstrešju. Gospod Franjo je dal sila prijazen odgovor: Zelo rad. Ampak za- res nemogoče. Vso stvar ima v rokah že!«a, ona pa je sila čudaška. Hotel je ša nekaj reči, pa so se odprla vrata in pri mizi je stala elegantna administratorka: Gospod Franjo, potniki so v podjetju. Takoj se morate vrniti. Gospod Franja se je Petru opravičil in že ga ni bila več. Peter pa je na jezo praznil kozarca še dolgo v noč. In ko je bilo treba po- ravnati račun, je brhka natakarica za- žgolela: To je plačal gospod Franjo. Peter jo je pogledal z motnimi očmi, гл^ zibal se je in stisnil skozi priprte zoba. Aha, Šeligov Francelj je plačal. No ja, naj bo. Recite mu, da ga Šumiga Peter, tisti, ki ga je moral štirikrat mobili- zirati, da je bil potem tri mesece parti- zan, lepo pozdavlja. Nasvidenje. Stopil je na pločnik in v siju elek- tričnih luči premišljeval o srečanju s Še- ligovem Franceljnom, starim bojnim to- varišem. Celjski trg Krompir 22—28 (25—30), čebula 30—45 (50-60), česen 120-150 (150-200), visok fižol 115 (90—100), nizek fižol 100 (60—80), solata 80 (100—120), cvetača 80 (100), špinača — (250—300),;radič 150—200 (250— 300), motovileč — (250—300), regrad — (200-300), ohrovt 30-40 (40-50), kolera- ba — (40-50), peteršilj 50—200 (100-120), zelena 70—200 (100-120), por 40-60 (50- 70), pesa 30-46 (40-50), korenje - (25), redkev 30 (40—50), hren — (150—180), glavnato belo zelje 20—30 (30—40), rdeče glavnato zelje 40 (50), ribano zelje 46 (50—60), repa — (20—30), ribana repa — (40-50). P Stanje na celjskem trgu se je neko- liko izboljšalo. Zaradi mraza je sicer manj prodajalcev pa tudi kupcev kakor sicer, ponudba pa se je kvalitetno po- večala. Vendar ob poznih dopoldanskih urah primanjkuje zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov. Gibanje prebivalstvi v času od 23. do 30. januarja i960 je bilo rojenih 43 dečkov dn 46 deklic. Poročili so se: Janez Slapnik, klepar in Zofija Zupane, nameščenka, oba iz Celja. Anton Sene- gačnik, finomehanik in Silvestra ArLič, učiteljica, oba iz Celja. Friderik Bark- Ilojnik, študent gradbene fakultete in Ida Antolinc, bančna uslužbenka, oba iz Celja. Bojan Koželj, veterinar iz Celja in Alenka Smeh, učiteljica iz Slovenskih Konjic. Vladimir Pocajt, študent iz Ljub- ljane in Marjeta Kragelj, učiteljica iz Ptuja. Frančišek Šket, delavec iz Vrha in Marija Inkret, delavka iz Štor. Anton Lipovšek, delavec in Ana Flis, pom. pletilja, oba iz Celja. Viljem Cestnik, čevljar iz Brode in Eva Vrečko, frizer- ska pomočnica iz Šentjurja. Umrli so: Ljudmila Skoberne, gospodinja iz Celja, stara 59 let. Anton Mahne, iz Teharja, star 65 let. Maksimiljan Mernjk, upoko- jenec iz Doma onemoglih Grmovje, star 88 let. Jožef Jurčič, upokojenec iz Celja, star 74 let. Julka Zorko, posestnica iz Vranskega, stara 80 let. Mihael Vinder, vojni invalid iz Dola pri Šmarju, star 66 let. Neža Kos, gospodinja iz Medloga, Kronika nesreč PODRL JE KOLESARJA IN SE ZALETEL V DREVO V soboto se je v Velenju na Koroški cesti prepetila hujša prometna nesreča. Ko je vinjeni kolesar Ivan Jamnikar nenadoma zavil z desne strani ceste na levo, ga je v tistem trenutku podrl osebni avtomobil. Osebni avtomobil je zaneslo s ceste in je z vso silo trčil v drevo. Nezavestnega kolesarja so s hudimi telesnimi poškodbami prepeljali v celjsko bolnišnico. Voznik osebnega avtomobila je bil teže poškodovan. Na avtomobilu je okrog pol milijona di- narjev škode. V PRETEPU POŠKODOVAN Albert Šket iz Drevenika pri Pod- platu je bil v pretepu ranjen na glavi. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico. VOZ GA JE STISNIL V Vitanju je voz stisnil Jožeta Skoka. Skok je bil poškodovan v kolku. Zdravi se v bolnišnici. NESREČNI PADCI Fanika Kačič iz Polul je padla po stopnicah. Zlomila si je nogo. — Šte- fanija Jakš iz Prebolda je padla s ko- lesom. Poškodovala si je glavo. — V domu enemoglih na Grmovju je padla oskrbovanka Frančiška Kač. Poškodo- vala si je glavo. Trgovsko podjetje »Sloga« Prebold sprejme 1. RAČUNOVODJA 2. FINANČNEGA KNJIGO- VODJA 3. VRŠILCA BLAGAJNIŠKE IN ADMINISTRACIJSKE SLUŽBE. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pra- vilniku. Pismene ponudbe z opisom do- sedanje zaposlitve in z navedbo strokovne izobrazbe pošl/lte upravi podjetja najpozneje do 10. febru- arja 196«. Trgovsko podjetje »PAKA« Šmartno ob Paki razpisuje delovno mesto 1. POSLOVODJA ZA TEHN. BLAGO V ŠOŠTANJU 2. POSLOVODJA ZA 2ELEZI4INO, V SMARTNEM ob PAKI POPRAVEK v zadnji številki našega lista je v članku Koncert Jelke Staničeve in Jurice Muraia tiskarski škrat hudomušno pod- taknil besedo »razpadajočo« namesto be- sede »razpredajočo« in je s tem hudo popačil smisel zadnjega stavka. Bela in mlin v Robanovem kotu Tečaj za dirigente Pretekli teden je bil v Celju šest- dnevni tečaj za dirigente godbe na pillala in tamburaških zborov, ki ga. je v okviru Okrajnega sveta Svobod; in prosvetnih društev priredila ko- misija za godbe na pihala in tambu-, raške zbore. Tečaj je bil razdeljen v dva dela: v začetniški del za no-, ve prijavljence in nadaljevalni za ti- ste, ki so se podobnih tečajev že. udeležili. Udeležilo se ga je tride- set tečajnikov, ki so v treh skupinah^ obdelovali teme: poznavanje inštru-'; mentov, intonacija, čitanje partitu- re, interpretacija, fraziranje, izbira programov, praktično delo z godbo oziroma zborom. Predavali so: diri- gent Brun iz Ljubljane, prof. Jan- kovič iz Zagreba in prof. Perline iz Celja. S tečajem, upajo, bodo pridobili nove dirigentske moči, ki bodo lah- ko z uspehom nadomeščale svoje vrstnike. Kino V Šmarju | Smarski kinomatograf je v zad- njih dveti letih lepo napredovaL Dobil je novo aparaturo, nove stole, sinemascop&ko platno, na- meravajo dvigniti tudi tla, da bi lahko ljudje bolje videli. Vsemu temu je prav gotovo pripomogel zelo dober obisk kinopredstav- Uprava bd morala zdaj poskrbeti, da bi kinoobiskovalci bili zado- voljni še naprej. Tega pa ne bo- mo dosegli le s kvalitetnejšimi filmi, ampak tudi s pravilnim odnosom do ljudi. Večkrat se namreč zgodi, da zmanjka vstop- nic in človek bi pričakoval, da so »raziprodane« za vse. Prihajajo pa še vedno gotovi ljudje, ki jih kljub temu dobijo. Ali so to re- zervacije ali protekcije? Ne vemu Vsekakor takšno ravnanje ne na- pravi prijetnega vtisa na tiste, ki ostanejo brez njih. Je to prav? Još USPEL VEČER v Šoštanju Pretekli teden je Svoboda Šo- štanj priredila večer zabavnih in narednih melodij, ki sta jih izva- jala ženski pevski zbor pod vod- stvom požrtvovalne pevovodkinje prof. Justine Trobine ter kvintet pod vodstvom tovariša Supovca- Prav posebej je navzoče občinstvo zadovoljil ,i>evski zbor, ki mu gre vse priznanje. CELJSKI TEDNIK -- STEV. 5-5. februarja I960 iZ ŽIVLJENJA NA VASI Kmečko zavarovanje Pogledali si bomo najvažnejša določila Zakona o zdrav- stvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev, s katerim imajo zavarovanci tele pravice: Brezplačne so zdravstvene storitve: Ф Zdravljenje v kateremkoli zdravstvenem zavodu: — 35 v zakonu navedenih nalezljivih bolezni — bolnikov z aktivno tuberkulozo katerekoli oblike — revmatičnih bolnikov do 18 let starosti — pri fizkulturnih tekmah ali vajah poškodovanih oseb Ф Zdravljenje v bolnicah: — duševnih bolnikov, ki so za okolico nevarni — oseb, ki so v socialnih ali prosvetnih zavodih — učencev in študentov, ki imajo brezplačno oskrbo v internatih — zdravljenje telesnih nakaz, ki jih bo določil Svet za zdravstvo LRS Ф Ambulantno zdravljenje: — rakastih obolenj — otrok do treh let starosti Ф Zdravniška in babiška pomoč na domu razen ob porodu: Ф Cepljenja, če so obvezna po posebnih predpisih Ф Dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija v stanovanju, če je to zaradi nalezljivih bolezni zdravstveno potrebno. K zdravstveni storitvi pa prispevajo zavarovane osebe: Ф 10 odstotkov za — porodniško pomoč doma in v bolnicah in na zdrav- ljenju v bolnicah v zvezi z nosečnostjo in porodom, razen splava — zdravljenje 6 v zakonu navedenih epidemičnih bo- lezni, v kateremkoli zdravstvenem zavodu — zdravljenje za okolico nevarnih duševnih bolnikov v ustreznem zdravstvenem zavodu — bolnično zdravljenje otrok do treh let starosti in oskrbo doječih mater, ki so pri otroku v bolnici — bolnično zdravljenje življenjsko nevarnih poškodb in nujne zdravniške posege v bolnici Ф 15 odstotkov za bolnično zdravljenje predšolskih otrok in študentov Ф 20 odstotkov za bolnično zdravljenje raka, leukemije in podobnih malignih obolenj Ф 25 odstotkov za — ambulantno zdravljenje (splošno in specialno) — zdravljenje sladkorne bolezni v vseh zavodih Ф 30 odstotkov za zdravljenje v splošnih in specialnih bol- nišnicah za vsak dan zdravljenja nad 14 dni Ф 50 odstotkov za — zdravljenje v splošnih in specialnih bolnicah do 14 dni — preglede in zdravljenje na bolnikovem domu in za ¡ potne stroške zdravnika J — izdiranje zob ] — vsa zdravila in sanitetni material, ki niso že vraču- i nana v ceni posamezne storitve j Ф 75 odstotkov za cepljenja, 'ki niso obvezna. 1 Pravico do prevoza z rešilnim avtomobilom ima: Ф zavarovana oseba, ki je zbolela za nalezljivo boleznijo i in je zdravljenje bolezni obvezno O duševni bolnik, ki je za okolico nevaren ; Ф življenjsko poškodovana oseba ali oseba, ki so ji posegi i v bolnici nujno potrebnL Ce gre za bolezni, ki se brezplačno zdravijo, je tudi pre- • voz brezplačen, sicer pa prispeva za prevoz isti dohodek kot za zdravljenje tiste bolezni ali poškodbe. ; Zavarovani so po tem zakonu: # vsi oni, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot rednim poklicem # vsi oni, ki se pridobitno ukvarjajo z lovom ali ribo- lovom, četudi imajo dohodke še iz kakšnega drugega samostojnega poklica # vsi oni, ki jih zakonit predpis izenačuje s kmetijskimi proizvajalci (zakupniki, člani KOZ, kmečkimi obrtniki, prevžitkarji) # njihovi družinski člani (zakon jih taksativno našteva) # posebej pa zakon izvzema one, ki so sicer kmečki proiz- vajalci, pa so zavarovani po drugih predpisih. Organizacija zavarovanja Zakon je uvedel osnovno zavarovanje, ki je v republiki splošno obvezno in enotno ter daje zgoraj opisane pravice. Razširjeno zavarovanje pa lahko uvede posamezna občina ali okraj s svojim odlokom in daje s tem zavarovanjem več pravic kot smo jih navedli. FINANSIRANJE ZAVAROVANJA Celotno zavarovanje se financira iz posebnih skladov, ki se ustanovijo pri zavodih za socialno zavarovanje. Y te sklade se stekajo: splošni prispevek, ki ga plačajo vsi, ki imajo davku zavezane dohodke od zemljišča (2 % od ka- tastrskega čistega dohodka), dalje splošni prispevek, ki ga plačuje vsak kmetijski proizvajalec zase in za vsakega dru- žinskega člana, ki je zdravstveno zavarovan in enoten za vso republiko (1200 din na osebo letno). Poleg tega se stekajo v sklad tudi proračunski prispevki občine, okraja in re- publike, prispevek republiškega sklada za jwzavarovanje in drugi dohodki. Sklad upravlja posebni upravni odbor, v njem so za- stopniki kmetijskih proizvajalcev, kmetijske skupine zbora proizvajalcev, skupščine zavoda za socialno zavarovanje, drugi vidni iavni delavci in direktor zavoda za socialno za- varovanje. Strokovno in administrativno delo za sklade opravljajo zavodi za socialno zavarovanje. Ce pa okrajni ali občinski ljudski odbor uvede razširjeno zdravstveno zavarovanje, postane to na svojem teritoriju enotno in obvezno, finansira pa se iz posebnih prispevkov, ki jih bodo plačevali kmečki proizvajalci poleg splošnega prispevka. Pravice tega zakona dobijo zavarovane osebe s prvim aprilom 1960, zakon sam pa je stopil v veljavo že z novim letom. dr. H. A. KOMUNALNO PODJETJE LASKO potrebuje večje število kvalificiranih delavcev, in sicer: 3 ključavničarje 1 vodovodnega instalaterja 3 elektroinštalaterje Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Preboldska zadruga je prebila led prvi uspehi pri ustanavljanju zadruge ekonomije Besede mikajo, vzgledi vlečejo, pravi pregovor. Besed je bilo že precej. Nekaj mesecev sem domala na sleherni konferenci, posvetovanju, sestan- ku in seji, kjer se zbirajo ljudje iz kmetijstva, poslušamo o lastni proizvodi! j i v zadrugah, o zadruž- nih ekonomijah, zadružnih pitali- ščih, farmski vzreji in podob- nem ... Besede mikajo. Najti je bilo treba vzgled, ki vleče; primer, s katerim je moč dokazati, da brez velikega kupa denarja, brez »botra« z neomeje- no kreditno sposobnostjo, lahko v kratkem času zrastejo zadružni proizvodnji obrati. Toda kje naj človek najde tak primer, če ne tam, kjer so tudi doslej kazali največ uspehov. Iz- bral sem preboldsko zadrugo ... v dobrem letu — okoli 80 ton mesa ... Za področje kmetijske zadruge Prebold je določen letni plan pro- izvodnje mesa v višini 80 ton. Ob lastni proizvodnji, ki jo zadruga začenja na novoustanovljeni eko- nomiji, bo čez leto tak plan lahko podvojen. Na kakšen način in s kakšnimi sredstvi? Pred kratkim so ustanovili za- družno ekonomijo, ki bo imela dva glavna obrata: Pitališče mla- de živine in pitališče klavnih pi- ščancev. Bitališče mlade živine bo imelo prostora za 100 glav, pe- rutninarski obrat pa letno kapa- citeto 41.600 piščancev — pohan- cev. Ce bodo z dobrim pitanjem uspeli v dobrem letu 100 telet spi- tali na težo 400 kilogramov, in če bo pitališče piščancev, upošteva- joč pogin, vzredilo vsaj 40.000 enokilsikih pohancev, potem to po- meni 80 ton mesa v lastni za- družni proizvodnji, toliko torej, kolikor znaša letošnji plan proiz-j vodnje mesa za celotno zadrugo. Se vedno smo pri besedah. Kje so dejstva, boste rekli? v stari opuščeni sušilnici Čivkajo piščanci v Preboldu je bUa stara, že zdavnaj opuščena sušilnica s tre- mi etažami. V njej so v prvih dneh januarja pod umetne koklje, ki jih ogreva butanski plin, spu- stili prvi trop enodnevnih piščan- cev. Prostore so z izredno majhni- mi stroški porazdelili na oddelke, napeljali električno luč in plin- sko napeljavo. »Agroserv:s;< v Šempetru jim je prodal ogrevalne naprave, tovarna močnih krmil jim je dostavila hrano, vodovod je v hiši, določili so dva človeka, ki bosta oskrbovala pitališče in zadeva je bila speljana v tek. Prve dni marca se bodo na trgu pojavili prvi pohanci iz Prebolda, in potem bo vsak teden iz tega pitališča šlo v prodajo okoli 800 komadov klavnih piščancev. Ureditev prostorov so bila edina investicija, ker za prehrano ni po- trebna niti ped zemljišča, saj po- hance hranijo izključno z močni- mi krmili Vendar gradnja ne bo pomenila vplikih problemov, pa tudi velikih stroškov ne bo terjala. Kozolec bodo obili z deskami in tako pri- pravili okoli 60 stojišč za mlado živino. Strokovnjaki računajo na stroške okoli 6 do 8.000 din za eno stojišče. Zadruga že ima zdaj manjši hlev v katerem je nekaj krav. Te krave bodo obdržali, da bodo ime- li pri roki mleko, če bi katero iz- med telet potrebovalo dodatno pitanje z mlekom. V glavnem bo- do odkupovali teleta, ki bodo že odstavljena, torej okoli 4 mesece stara. zadruga ima na razpolago okoli 3t hektarjev zemlje ... Na področju preboldske zadru- ge je precej lastnikov zemljišč, ki bi radi zadrugi odstopili zemljo, nekateri kar vso, drugi večje dele svojih posestev. Zadružni svet je pooblastil vodstvo zadruge, da z temi ponudniki sklepa najemne pogodbe. Do zdaj so sklenili po- godbe za okoli 17 hektarjev. Na- jemnino bo zadruga plačevala v denarju, ali pa tudi v blagu. Imajo primer, ko bo zadruga za kori- ščenje okoli 7 hektarjev pašniških in travniških površin dala lastni- ku 5 velikih vozov hlevskega gno- ja, ker lastnik nima živine in po- trebuje gnoj za hmeljišče, ki ga misli še obdržati. ~se O tem in onem... ^ Vse kaže, da bo zadružna eko-i nomija v Preboldu v kratkem prestavljena z načrtov na čvrsta tla. Z ustanovitvijo pitališča za pohance je deloma že na poti k uresničenju. Zanimalo me je, kako bo zadru- ga dobila nesesna teleta. Znan* je namreč, da kmetje neradi daje živinče iz hleva, če je enkrat do- seglo težo nad 100 kUogramov. Vendar so tudi tu mislili vna- prej. Ze zdaj imajo sklenjene po- godbe za okoli 100 telet, ki jih bo zadruga kmetom plačala po ceni 220 dinarjev. To pa je ugodna cena, s katero so stroški kmetu za vzrejo do štirih mesecev po- plačani. Besede mikajo, vgledi vlečejov Ustanavljanje zadružnih ekono- mij le ni tak hud problem. Treb« je seveda veliko dobre volje in še več smisla za organizacijo. Po- goji, ki jih ima preboldska 2sadru- ga, pa vendar niso izjemni. Kaj pravite? —k V Preboldu imajo eno najlepših zadružnih poslopij v Savinjski dolini. Poleg skladišč, strojnih lop, sušilnice, upravnh prostorov in prostorov za sestanke imajo \ hiši gledališko in kino dvorano, v kratkem pa bo- do v poslopje dobili še samopostrežno trgovino V pitališče pripeljejo enodnevne pi- ščance iz valilnice v Ločah. Od prvega dne piščanci zobljejo močno koncentrirano hrano. Sprva so še pod toplimi »kokljami«, potem pa jih prestavijo v večje oddelke, kjer se ob močnih krmilih izredno hitro raz- vijajo. Piščanci so mešanica naj- boljših pasem, takih, ki se odliku- jejo po do>)rem mesu in nagli rasti kozolec se bo sremenil v živinski hlev... Pitališče za sto glav telet je za- enkrat še na mizi projektanta. Poetavili so oder, da lahko igrajo »Krčmaricocc Aktiv mladih zadružnikov v Ponikvi pri Žalcu je pred nedav- nim naštudiral Goldonijevo igro »Krčmarica«. Toda ko je bila igra nared, je niso mogli uprizoriti, ker niso v dvorani imeli odra. Hočeš nočeš, z:5raditi so morali še oder. Od kmetov so naprosili les in oder postavili. Iz starih kulis so izdelali nove, občinaki svet »Svobod« pa jim je podaril za- veso. Sele ko je bilo vse to gotovo, so lahko zaigrali. Dvorana je bila nabito polna in to dvakrat zapo- vrstjo. Gledalci so bili z igro za- dovoljni, pa tudi z izvajalci. Ka- že, da se aktiv mladih zadružni- kov zna spoprijeti s težavami. j. v. MODERNE OBLIKE V STANOVANJU Ni vsakomur dano, da bi imel svoj dom, moderno opremljen. Po- hištvo, pravzaprav stanovanjska oprema se je v zadnjih letih tako spremenila, oblikovno in glede na material, da pohištvo, ki smo ga pred leti kupili, danes ni več moder- no, pa tudi ne praktično za nova stanovanja, ki imajo bolj skopo od- merjen prostor. Vendar pa pristojajo moderne linije tudi v tako oprem- ljen prostor in ga često zelo poži- vijo. Kaj lahko moderniziramo v našem domu? Najprej ogledalo. Ogledalo kot poseben kos pohištva zavzame preveč prostora. Prav prijetno bo učinkovalo ogledalo, ki smo ga dali sami izrezati in ima nesimetrično (n. pr. polmesec, poševna elipsa in podobno) obi ko. Takšno ogledalo pritrdimo na steno, kjer je tudi ko- likor toliko osvetljeno ali pa obesi- mo v bližino ogledala majhno, se- veda moderno svetilko. Svetilko lah- ko izdelamo sami iz bakrene žice, ki jo različno oblikujemo iz rafije, ki jo previjemo med žice. Rafija iz nylona je zlasti primerna, ker jo lah- ko vsak dan obrišemo kar z mokro krpo. Svetilke, ki jih naredimo na ta način, bom.o mogli uporabiti prav povsod v našem domu; nad jedilnim kotičkom, nad delovnim kotičkom, pri posteljah, pri knjižni omari in drugje. Več luči v sobi naredi in- timno vzdušje, pri tem pa razdeli prostor v več kotičkov, v katerih se lahko individualno razvijajo različne dejavnosti naše družine od pisanja nalog do šivanja in branja. Svetle keramične sklede, modernih oblik, ki so primerne za sadje, za zaostala pisma, pa za ogrlico, ki smo jo pred uro odložile, posebno poživijo sobo. Preproste preproge, ki niso težke in bogate, tudi po vzorcu ne, so spet nov okras našim sobam. Seveda moramo vse te dodatke iz- birati še posebej tankovestno, ker b! tu prišla ponesrečena barvna kom- binacija še bolj do izraza. Pred leti je v zapadnih državah veljalo za najlepše stanovanje tisto, ki je bilo opremljeno mešano. Ta stanovanja so krasile dragocene sta- rinske omare, perzijske preproge, vložene mize in težki stoli, poleg njih pa se je vrinil kakšen posebno lep moderen kos pohištva. Za tako opremljanje je treba imeti precej de- narja in izredno dober okus, ker je sicer lahko učinek te kombinacije porazen. No, pri nas ta, že zasta- rel modni krik ne bo našel privržen- cev, kombinacij modernega z neko- liko starejšim pohištvom pa se be najbrž marsikdo poslužil. Ce se po- svetujete o tem še z arhitektom, bo- ste imeli svoj dom urejen že malone tako, kakor si ga želite. Eva Prijeten kotiček, ki nam ga predstavlja slika, je opremljen z običajnim, še zastarelim pohištvom. Le domiselnost lastnika, ki se je poslužil pre- barvanja, dveh modernih svetilk, ogrodja za oviialke in res živahnih barv, je uspela utajiti »poreklo« opreme. Poskusite prati tako! Pranje je eno izmed težavneiših gospodinjskih del in je za marsika- tero ženo še danes, ko bi se mogla poslužiti pralnih servisov in ko ima vrsto dobrih pralnih pripomočkov, prava pokora. Rada bi vas opozorila na prav nič nov način pranja, ki si je osvojil precej žena. Marsikatera žena je začela prati spet doma, ker ji pranje ni bilo več tako težavno. Recept za takšno pranje je tako pre- prost, da je sprva kar težko verjeti, da je tak način tudi tako uspešen, vendar poskusite. Pet litrov vode, ki ste ji dodali 5 dkg zrezanega mila in 5 dkg pralnega praška (ne de'er- genta!) zavrite, v vrelo vodo vložite suho perilo, ki naj nato še 15 minut vre. Lonec s perilom nato odstavi- mo, ko se voda nekoliko ohladi, pe- rilo po potrebi še preperemo. Odlika takšnega pranja je, da moremo tako kuhati tudi svetlejše barvasto perilo, če material to dopušča. Vsekakor lahko tako peremo robce, vse telesno in posteljno perilo, vse moške srajce in drugo. Maneken Maneken je to pol kaj pester, aaj J* T znamenja prvih modnih novic nove se- zone. Na začetku prinaša še nekaj kr»- iev plaščeT, ki jih bomo nosile т савш, o se bo zima poslovila, poleg tega pa nekaj lepih kostumov, tudi za ta čas. V očigled predpustu imamo nato v Ma- nekenu vse polno lepih popoldanskih im večernih oblek, pa tudi takih, ki jih bomo z manjšimi dodatki nosile ob vsa- ki priložnosti. Nekaj posnetkov z Modn« revije, ki je bila ob času Sejma v Ljub- ljani, seznanja z modeli tudi tiste bral- ke, ki si revije niso ogledale. In nat* za pust . . . Maneken vam prinaša nekaj ide?, kako si boste z malimi stroški lahko naredile posrečen pustni kostum. Za sezono, ki je na pragu, se tudi mo- žem obeta nova linija. Ni zelo izrazita, poudarek pa je na podaljšanih zavihkih pri ovratnikih. Za naše male nam Ma- neken tokrat priporoča nekaj izdelkor, ki jih prodajajo trgovine z otroško kon- fekcijo. Poleg tega je ▼ tej številki re- vije spet nekaj kozmetičnih navodil, ne- kaj modelov večjih italijanskih modnih hiš, pa še nekaj poljudnega branja iu nekaj o zelenju т stanovanju. Revijo Maneken izdaja Center za so- dobno oblačenje in opremo v LjubljanL Cena posamezni številki je 2M dinarjev, letna nAročnina pa je 1.8MÍ dinarjcT. Revija je dobra svetovalka vsaki zeai, saj sproti seznanja s modnimi dogodki. 0 CELJSKI TEDNIK - Stev. 5-5. februarja I960 TA PROSTOR SMO ODSTOPILI PODJETJU »KLIMAc V CELJU KLIMA V Celju je veliko pripomogla k družbenemu standardu Uspehi tristo parov pridnih rok Kovinsko podjetje Klima se je do današnjega obsega razvilo Šele v zadnjih letih iz malega obrtnega podjetja, ki je zaposlovalo komaj 15 delavcev. Raven, ki jo je podjetje doseglo, zlasti v preteklem letu, pa Je presegla vsa pričakovanja, saj se vsa aktivnost tega podjetja razvija prav v sredini mesta, kjer okolje ni primerno industrijskemu obratu in kjer zamira elan delavcev zaradi majhnih in neprimernih prostorov. Zaradi tega in zaradi ozkega pro- izvodnega grla se je podjetje od- ločlio, da zgradi novo poslopje, kjer bodo ugodni pogoji za delo. Dejavnost podjetja samega je kaj raznovrstna, saj zavzema proizva- janje vseh klimatskih naprav, tako kaloriferjev, ventilatorjev, humodifi- katorjev, klimatskih komor in cen- tralnih kurjav. Izmed ogrevalnih aparatov naj omenim le toplovodne in parne centralne kurjave ter boj- lerje in protitočne aparate. Za ogre- vanje industrijskih obratov in obrt- nih delavnic pa izdeluje Klima več vrst zidnih, visečih in električnih ka- loriferjev. Zlasti bogate izkušnje pa si je podjetje pridobilo pri konstru- iranju in izdelovanju vseh vrst ven- tilatorjev, ki jih izdeluje samostojno.^ Instalacije vseh klimatskih naprav obavlja podjetje samo in nudi to- vrstne usluge gospodarskim organi- tacijam, industrijskim podjetjem in objektom družbenega standarda ši- rom po naši državi. Med drugim je opremilo s prezračevalnimi aparati tudi Znanstveni inštitut Rudžer Bo- škovič v Zagrebu, Prirodoslovno- matematični inštitut in Tehnološko fakulteto v Beogradu, Atomski in- štitut v Vinci in druge. — Podjetje ima poleg tega tudi oddelek za in- stalacije centralnih kurjav in sani- tarij, ki jih obavlja za potrebe in- dustrije, predvsem pa za potrebe družbenega standarda po vsej drža- vi. Prav zdaj instalira Klima te na- prave v več kakor šest sto stano- vanjih. Podjetje instalira svoje apa- rate tudi v številnih bolnišnicah, v zdravstvenih domovih in v šolah po različnih krajih v Sloveniji, medtem ko nudi podobne usluge v druge re- publike predvsem mdustrijskim pod-i jetjem. Klima je poleg drugega montirala lastne ogrevalne naprave v naselju tujih diplomatskih pred- stavnikov v Beogradu in v stano- vanjih številnih novozgrajenih na- selij širom po naši domovini. Kovinsko podjetje Klima nastopa samostojno ali pa kooperativno z mnogimi jugoslovanskimi montaž- nimi podjetji in tovarnami: z mari- borsko Hidromontažo, s Tovarno' avtomobilov Maribor, z mariborskoj Metalno, s tovarno Djuro Djakovič iz Slavonskega Broda. V sodelova- nju z montažnimi in industrijskimi' podjetji je Klima precej svojih iz-g delkov tudi izvozila. Prav sedaj iz- delujejo v delavnicah več termičnih aparatov za Jordanijo. V domovini! pa so domača montažna podjetja opremila z izdelki Klime vrsto naj- važnejših industrijskih obratov, to je podjetij in tovarn, ki se bavijo s proizvodnjo gradbenega materiala z lesno, tekstilno, metalurško, ke- mično, živilsko, tobačno in kovinsko industrijo. Pospešena stanovanjska izgrad- nja po vsej naši domovini je terjala tolikšne količine gradbenega mate- riala — opeke, da čeprav številne, naše opekarne niso več mogle za- dovoljiti vseh potreb. Način sušenja opek je bil zastarel in proizvodnja predraga. Prav zato se je kovinsko podjetje Klima hitro orientiralo na proizvodnjo ventilatorjev in drugih naprav, ki omogočajo smotrno pro- dukcijo opeke. Dejstvo, da morajo jugoslovanske opekarne dc leta 1965 stoodstotno povečali sedanjo proiz- vodnjo, je ta podvig Klime opravi- čevalo. Aranžma, ki ga je podjetje sklenilo z Zavodom za raziskavo materiala iz Ljubljane, je Klimi na- ložil, da prevzame izdelovanje opeč- nih peči in sušilnic za vse opekarne v državi. Zato ima podjetje tretjino vseh svojih kapacitet predvidenih za izdelovanje opekarniških naprav. Doslej je Klima opremila že 25 ope- karn, tako Savinjske opekarne v Žal- cu, Cešnjevec na Gorenjskem, ope- karno v Brežicah, radomeljsko ope- karno, opekarno v Črnučah in ljub- ljanske opekarne, križevske opekar- ne, opekarno v Lendavi, goriške opekarne, opekarno v Arandjelovcu v Ilirski Bistrici, v Obrovu, v Čač- ku, v Lazarevcu, v Prištini in še drugje. Podjetje je ob koncu lan- skega leta nudilo opremo tudi dve- ma etiopskima opekarnama in eni sudanski in vse kaže, da bo KLIMA svojo opremo tudi izdobavila in opremila našo opekarno Trudbe- nik v Beogradu. Opekarne, ki so v izgradnji, in kjer s svojimi izdelki sodeluje tudi Kovinsko podjetje Kli- ma, so v Bukovžlaku, v Dvorski vasi na Gorenjskem, v Ljutomeru, na Vrhniki, v Mengšu, v Črnomlju, ¡ svojo opremo tudi izdobavila. j Posebna veja deiavnosti v Klimi je izdelovanje pnevmatskih trans- j portnih naprav za lesnoindustrijske obrate, pa raznih kabin za lakiranje proizvodov, sušilnic za les in dru- gega. Aparati, ki jih izdeluje pod- jetje, so ogromno prispevali k so- dobnemu načinu dela v naših lesno- industrijskih obratih, saj različni od- sesovalni aparati za žagovino in skobljevino odstranjujejo odpadke, ne da bi se zato izrabljala delovna sila ali sredstva. Za lesnoindustrij- ske obrate pa izdeluje podjetje tudi sušilnice za les, bodisi po načrtih, ki so jih idejno in realno izdelali sami konstruktorji v Klimi ali pa jim je lesnoindustrijski obrat, ki je bil na takšnih aparatih za intere- siran, načrte sam predložil. Z ne- nehnimi izboljšavami tovrstnih apa- ratov so v Klimi uspeli izdelati su- šilnico za les, ki je malone brez- hibna in se lahko kosa z najboljšimi inozemskimi izdelki te vrste. Za te sušilnice pa so spet potrebni venti- latorji in grelna telesa. Posebni ven- tilatorji, ki so jih v podjetju izde- lali, služijo tudi v odsesovalnih ka- binah v lakirnicah, kjer so škodljivi hlapi nitrolakov vse doslej ogrožali varnost delavca. S temi napravami je podjetje opremilo že vrsto naših lesnoindustrijskih obratov, tako v Sloveniji v Borovnici, v Ribnici, v Novem mestu, pa še v Delnicah, Se- nju, Gospiču, v Travniku in drugje. Podoben učinek kakor odsesoval- ne kabine v lakirnicah imajo tudi varilne mize, ki imajo vgrajen venti- lator. Pri elektrovarenju nastajajoče hlape tak ventilator odsesa in jih po cevi odvaja na prosto. Varilne mize so danes elementi, brez katerih si ni mogoče predstavljati nobenega obrata. Ce je zaradi velikosti pred- meta, ki ga delavec vari, takšna va- rilna miza neuporabna, je prav pri- kladen prenosen varilni agregat, ki ga je Klima konstruirala in izde- lala prav v ta namen. Tak agregat sestoji iz manjšega prenosnega ven- tilatorja, ki je pritrjen na voziček z odsesovalno zaščitno nosilko. S tem \ je kolektiv Klime odločno posegel v J boj proti obratnim nesrečam in po- klicnim obolenjem. Perspektivni plan predvideva so- delovanje z vsemi domačimi ladje- delnicami, za katere bo Klima iz- delovala prezračevalne in ogrevalne naprave za razne plovne objekte. Druge klimatske naprave za te ob- jekte bo podjetje sprva izdelovalo v kooperaciji, vendar upa, da se bo : po nekaj letih, tudi pri izdelovanju ■ teh, popolnoma osamosvojilo. Deviz- , na sredstva, ki bi jih prihranili, I bi takšne naprave izdelovali sami, ' bi namreč mogli usmeriti drugam in tako pripraviti temelje drugemu ^ Radialni ventilator, razstavljen na velesejmu v Zagrebu Propelernl ventilator Klimatska komora, montirana v Termoelektrarni Šoštanj Prirobni stroj Radialni ventilator — pogon preko elastične sklopke Stenski grelci Se beseda o kolektivu Vsi dosedanji uspehi podjetja in njegov hiter razvoj so plod neumor- nega dela in iskrenega prizadevanja celotnega kolektiva. Delavski samo- upravni organi so ves čas budno spremljali delo vsakega posamezni- ka, zasledovali so položaj lastnega podjetja in mu utirali pot k uspehu z izredno prizadevnostjo. Vrsta pred- logov, kako naj se organizira delo in kako naj se kakšen izdelek izbolj- ša, je prišla prav iz delavnic, kjer so posamezniki z vnemo spremljali zmage svojega podjetja na tržišču in pomagali po svojih najboljših močeh. Seje organov samouprav- ljanja in seje sindikalne podružnice so vselej zelo živahne, saj najde vprašanje vsakega delavca tudi od- govor in se beseda vsakogar upo- števa. Tako se vsi člani kolektiva udeležujejo razprav, pa naj bo to iz strokovne ali družbene tematike. Razne komisije, ki delujejo na naj- različnejših področjih od proizvod- nje do družbenega standarda, sle- dijo smernicam, ki jih je postavil delavski, svet podjetja. Prostovoljno delo, ki ga je pred časom organizi- rala sindikalna podružnica Klime, je namenjeno zbiranju sredstev za Kondenčni lonec za pritisk do 6 atmosfer gradnjo stanovanj za delavce Klime.nici na Otoku), in uvedlo tople Svoj najboljši kader, ki je raz- meroma zelo mlad, saj znaša po- vprečna starost delavcev 26 let, si je podjetje vzgojilo samo. Prizadeva- nje delavskega sveta in upravnega odbora podjetja je tu še posebej vidno, saj ima podjetje zdaj kar 68 vajencev in štipendira za redno šo- lanje več dijakov in študentov, po- leg tega pa nudi vsem, ki se stro- kovno izpopolnjujejo na Tehniški srednji šoli za odrasle in na raznih mojstrskih šolah, najboljše pogoje. V prostem času se člani kolektiva udejstvujejo na različnih kulturnih toriščih in v športu, kjer se posebno odlikuje nogometna ekipa Klime, lanski prvak okraja, poleg tega pa so zelo aktivni še pri malem roko- metu, odbojki in v šahu. V Klimi je zelo aktivno društvo Ljudske tehnike, saj sodelujejo v njem skoraj vsi člani kolektiva. Dru- štvo je podjetju velika opora, ker iz~\ deluje razne naprave, orodje in pro- totipe. Društvo ima tudi fotokrožek. šoferski in avtokrožek ter radioama- Komandni prostor v sušilnici za les — »Elan«, Begunje terski krožek. Društvo je zelo ak- tivno pri vzgoji kadrov in prireja strokovne tečaje ter predavanja, zla- sti za vajence in nekvalificirane in polkvalificirane delavce. Idejni načrti za novogradnjo soli že odobreni, projekti pa bodo izde- lani sredi meseca februarja. Takoj nato bo podjetje začelo graditi. Zelja vseh članov kolektiva pa je, da bi se mogli že letos seliti v nove svetle prostore, kjer bodo ugodni pogoji za delo. Proizvodni proces bo v no- vih prostorih predviden do potanko- sti, to pa bo vplivalo na storilnost in na kvaliteto izdelkov, čeprav bo- do morali delavci vložiti neprimerno manj fizičnih sil. V preteklem letu je podjetje na- i bavilo več stanovanj (tudi v stolp- ] obroke med delovnim časom. Naj- večja skrb podjetja pa je slej ko prej skrb za delavce in njihov druž-< beni standard, zato bo podjetje tudi vnaprej vlagalo vse svoje razpolož- ljive sile in sredstva v gradnjo sta- novanj. Prehodili smo pot Klime v zadnjih letih. Ves ta čas je ta kolektiv ni- zal uspeh za uspehom in si do danes popolnoma utrdil svoj položaj na domačem trgu, poleg tega pa ima prav to podjetje ogromno zaslug, da so najrazličnejše industrijske pano- ge pri nas že na tolikšni višini ka- kor v državah z bogato tovrstno in- dustrijo. CELJSKI TEDNIK - STEV. 5-5. februarja 1960 Telesna vzgoja in šport USPELA SKUPŠČINA OKRAJNE KEGUASKE ZVEZE V CELJU Premalo mladine in žensk Sobotna skupščina Okrajne ke- tfljaške zveze v Celju je pokazala, da se je upravni odbor tega foruma, ki ga vodi tov. Lojze Poženel, v zadnjem letu močno uveljavil; z njim vred pa je Dil dosežen pomem- ben napredek ne samo v razširitvi, temveč tudi v kvaliteti kegljaškega športa. Razveseljiva je ugotovitev, da je znova zaživela ženska sekcija pri Ingradu. Prav tako pa moramo pohvaliti še TVD Partizan na Dobr- ni, ki je pred kratkim ustanovil ke- gljaško sekcijo, v kateri se zbirajo predvsem mladi ljudje. To sta poleg ostalih dve svetli točki, ki pravza- prav kažeta pot, v katero smer naj se razvija kegljaški šport. Gre nam- reč za dejstvo, da je v vrstah šport- nih kegljačev še vedno premalo mladine, zlasti delavske in nadalje, da se s kegljanjem ukvarja premalo žensk. V nasprotju s to ugotovit- vijo pa je znano, da dela na našem območju veliko sindikalnih in dru- gih kegljaških aktivov, ki pa niso vključeni v redna športna tekmo- vanja in zato tudi v Okrajno ke- gljaško zvezo ne. Vzrokov za to je več. Ne glede na to, pa je skupščina sprejela sklep, po katerem bo sku- šala Okrajna kegljaška zveza zajeti v prihodnja tekmovanja tudi te ak- tive. Ko je predsednik v svojem poro- čilu govoril o delu sekcij, je še po- sebej opozoril na nedejavnost v Šo- štanju in Rogaški Slatini Tu je bilo nekdaj delo živahno; zdaj pa je po- vsem zamrlo, čeprav imajo narav- nost idealne pogoje za razvoj. Okrajna kegljaška zveza združuje 14 sekcij in klubov, ki imajo sku- paj 607 članov. Zanimive številke je nanizal tudi predsednik tehnične komisije, ki je med drugim ugotovil, da je keglja- nje že zdavnaj izgubilo samo zna- čaj prijetnega In zabavnega udej- stvovanja in da ima že dolgo časa pečat velikega športnega tekmova- nja. V kvalitetnem pogledu so naj- večje uspehe dosegli kegljači Ingrá- da s Slavkom Marinčkom na čelu, ki je lani osvojil naslov državnega prvaka. Zraven njih pa so se zlasti v zadnjem obdobju povzpeli še čla- ni Elektra, »13. maj«, Olimpa, Ko- vlnotehne Itd. Tudi razprava je opozorila na ne- katere probleme, ki bi jih lahko raz- vrstili takole: finančna in material- na plat sta še vedno ov ra na poti hitrejšega in seveda boljšega raz- voja; na celjskem območju imamo premalo kegljišč; pripraviti bo tre- ba več sindikalnih tekmovanj, mor- da celo po ligaškem sistemu; pro- paganda je šibka točka; pripraviti bo treba več prijateljskih tekmovanj, medmestnih in drugih srečanj itd.; povečati število sodnikov in podob- no. Ob zaključku zbora je predsednik Okrajne kegljaške zveze podelil 25 priznanj najbolj zaslužnim delav-.. cem v kegljaških sekcijah in naj- boljšim kegljačem. Lepe pokale pa so dobila tudi moštva za uspehe na okrajnih prvenstvih. Enake nagrade so prejeli še trije najboljši posamez- niki z okrajnega prvenstva 2-krat 200 lučajev v narodnem slogu in to Marinčeic, Lubej in Vanovšek. Občni zbor Okrajne šahovske zveze Celje Preteklo nedeljo je bil v Celju redni letni občni zbor Okrajne ša- hovske zveze, kateremu sta kot go- sta prisostvovala predsednik SZS Edo Turnher in tajnik Ernest Kapus. Iz prebranega referata, ki ga je podal predsednik zveze inž. Stegen- šek, smo povzeli da: okrajna šahov- ska zveza ni izpolnila v lanskem letu sprejetih nalog in da šah v celj- skem okraju močno stagnira. Res je, da ovirajo zvezo pri njenem delu razne težave, ki pa niso nikoli ne- premagljive. Vse te napake bo treba v letošnjem letu odpraviti in si za- staviti neke smernice za bodoče de- lo, ki mora biti uspešnejše od lan- skega. Nato so sklenili, da bodo or- ganizirali mladinska tekmovanja in povabili mladinskega državnega prvaka Bruna Parmo v Celje, kjer ' naj bi odigral simultanko z dijaki celjskih srednjih šol. Sklenili so še, da bodo poživili delo na šolah, usta- novah in podjetjih, kjer je bilo do- slej vse premalo razumevanja za šah. Pohvaliti pa moramo šahovsko organizacijo na gimnaziji, ki je edi- na aktivno delujoča organizacija v mestu ob Savinji. t. v. TVD Partizan Celje-Gaberje med najboljšimi Društvo za telesno vzgojo Parti- zan Celje-Gaberje spada med tiste telesnovzgojne organizacije, ki se že nekaj let uvrščajo med najboljše ne samo v okrajnem, temveč tudi v šir- šem merilu. Ta ugotovitev je prišla spet do veljave na zadnjem rednem letnem občnem zboru, na katerem je bila pred začetkom delovnega dela še kratka svečanost, ko je predsed- nik društva tov. Jure Klajnšek pri- pel na zastavo osnovne organizacije Zveze komunistov spominski trak gabrskega Partizana. Glavno obeležje lanskoletnega de- je dal zvezni zlet Partizana v Beogradu. Čeprav so priprave na to manifestacijo zavrle nekatere doma- če prireditve, kot n. pr. društveni na- stop itd., pa delo na ostalih področ- jih ni izostalo. Velika zavest članov yseh oddelkov gabrskega Partizana je prišla do izraza na partizanskem pohodu »Ob žici okupirane Ljublja- ne«, kjer so si spričo množične ude- ležbe zaslužili prehodno darilo re- publiške zveze Partizan — kip talca. Ni naključje, da so na tem pre- gledu dela ostro kritizirali spanje občinske zveze za telesno kulturo. Zaradi njene nedelavnosti so izosta- la mnoga občinska tekmovanja v najrazličnejših športnil; igrah in po- î^obno. Kdo ve, kako dolgo bo tra- jalo še njeno spanje in kdo ga bo prekinil? _________ - Navzlic temu, da so pogrešali ob- činskih tekmovanj, pa so sodelovali na mnogih nastopih zunaj celjskega mesta in v njem samem, pripravljali tekrRe v športnih igrah in s ponosom spremljali uspehe Tineta Srota na medrepubliških, pa tudi mednarod- nih nastopih. In končno — tudi na gradnjo ceste »Bratstva in enotno- sti« so poslali svoje člane. Vzroke za velike uspehe gabrske- ga Partizana je iskati v pripravlje- nosti za delo vsega članstva in zla- sti še številne vrste društvenih de- lavcev in vaditeljev ter vodnic. To so amaterski delavci, ki žrtvujejo mnogo svojih prostih ur za to, da teče redna in ostala vadba več kot dve sto pripadnikov v najlepšem redu. In prav zato zaslužijo tudi javno pohvalo. V priznanje za uspešno delo je tudi zvezni odbor ; Partizana podelil priznanji društve-^ nemu predsedniku Juretu Klajnšku i ter načelniku Pavletu Božiču. Mimo^ tega pa je na občnem zboru društve- ' na uprava podelila priznanja vsem j tistim pionirjem in pionirkam, ki so i sodelovali na zveznem zletu. ^ Bodoče delo gabrskega Partizana bo dobilo svoj odmev v programu Partizana Jugoslavije. Nekaj skrbi pa bo posvečene tudi za to, da bi v domu uredili društveno sobo za pre- davanja, filmska predvajanja, za či- tanje strokovnih revij in časopisov itd. In končno je dosedanje delo upravnega in ostalih odborov do- bilo priznanje še pri volitvah, kjer so člani izrekli ponovno zaupnico skoraj vsemu staremu odboru. delavcev in po potrebi tudi telovadcev: Končan, Teršek, Božič ^^Irebicnik in Klajnšek. Posnetek je z lanskega nastopa v Štor ah Uredništvo: Celje, TitoT trg 5 — poštni predal 16 — telefon 2V23 in — uprava: Celje. Trf V. kongresa 3 — poitni predal 1'2 — telefon 23-75 in 20-89 — Tekoči 'aiiin pri Komunalni banki Celje *eV70-l-656 — izhaja o petkih — letna naroCnina 500. polletna 25#, Četrtletna 125 din — posamezna 'tevilka 15 din — rokopisov ee vračamo. Poštnina plačana т (olovini. CELJSKI TEDNIK V VSAKO HiSOl Komisija za razpis delovnih mest v KOMUNALNI BANKI Celje razpisuje za sedež v Celju 3 delovna mesta bančnih uslužbencev Za gornja delovna mesta se zahteva izobrazba popolne srednje šole. i Prošnje s priloženim življenjepisom in zadnjim šolskimi spričevalom je treba poslati na Komunalno banko Celje v roku 15 dm go qbjavL UPRAVNI ODBOR ZDRAVSTVENE POSTAJE VOJNIK razpisuje pri Zdravstveni postaji Vojnik naslednja delovna mesta: zdravnika splošne prakse, medicinsko sestro za patronažno služb* na področju Zdravstvene postaje Vojnik, medicinsko sestro za patronažno službo i na področju Zdravstvene postaje Dobrna. j Plača po uredbi. Prošnje z življenjepisom poSljite upravnlkttj Zdravstvene postaje Vojnilc ii Tine Srot v veletoču na drogu ORODNA TELOVADBA. Na tekmova- nju republiških vrst Hrvatske, Srbije, Makedonije in Slovenjije v vajah na orodju v Karlovcu je zmagala vrsta Slo- venije. Med posamezniki pa je prvo me- sto zasedel Tine Srot, član TVD Parti- zan Celje-Gaberje. Srot je zmagal т preskoku čez konja, nadalje na krogih in bradlji. * SAH. Na sedmem brzoçoteznem tur- nirju slovenskih mest v sahu je vrsta Celja zasedla peto mesto z desetimi točkami manj, kot jih je osvojila zma- govalna reprezentanca Maribora (84.5). Pred dvevi je Šahovski klub Celje organiziral manjši brzoturnir. Proti pri- čakovanju je zmagal Pertinač s 7,5 točke pred Pešcem in Pipušem, oba 7 točk. FILTRSKI TURNIR ZA II. KATEGORIJO Po uspelem turnirju za tretjo kategorijo je podjetni šahovski klub organiziral še turnir za II. kategorijo. Na njem igra 12 igralcev. Močno je zastopana šahovska organizacija gimnazije, za katero tek- j muje kar pet šahistov. Lestvica po tretjem kolu: vodi ing. ' Ničemer 3 točke pred Rojcem in Ulago \ oba 2,5 točke, Arzenškom in Pešcem 2 točki itd. KEGLJNJE. V prvem koln republiške- ga prvenstva v kegljanju za ženske eki- pe je vrsta celjskega Ingrada zasedla med šestimi ekipami zadnje mesto s 1.921 keglji. Navzlic športnemu neuspe- hu, pa je že sodelovanje celjskih keg- Ijačic na tekmovanju velik korak na- prej. Sicer pa do konca tekmovanja se zna še marsikaj spremeniti. Pred začetkom prvenstvene sezone so kegljači celjskega Elektra, kot novi čla- ni republiške lige, nastopili v Mariboru . proti Konstruktorju. Zmagali so domačini ¡ s 6.556 keglji napram Flek'ru ч «i.32J. ■ Pri Celjanih je bil najboljij Krajne. Na kegljaškem trobojn v Celju, ki Jo bil med tednom, je zamgal mariborski Konstruktor s 6506, pred Ingradom 6421 In Elektrom s 6342 podrtimi keglju ROKOMET. Prijateljska tekma v m», lem rokometu med TVD Partizanom ix Celja in ekipo celjske garnizije JLA so je končala z zasluzeno zmago Partizak« >;6 (4:2). UMETNO DRSANJE. Na Jesenicah Jo bilo državno prvenstvo v umetnem dr- sanju, ki so se ga udeležili tudi trijo člani IIDK Celja. Najboljši uspeh jo dosegla Halka Sušteršičeva, ki se je pri juniorkah plasirala na tretje mesto ■ 84.4 točke. Pri juniorjih je Mohor Hrast- nik pristal na četrtem mestu. V junior- skih parih pa sta Marinka Gračner ia Mohor Hrastnik zasedla drugo mesto. POROKA. Poročila sla se ustanovitelj AD Kladivarja in znani atletski delavec Fedor Gradišnik ter prvakinja v teku na 800 metrov Ančka Slamnikova. Cestitaaio. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE Štev.: 03-03-16/1-60 Datum: 3/2-1960 NAVODILO ZA PLACILO AKONTACIJE ZA NOVO STANARINO V OBCINI CELJE 1. Od 1. I. 1960 dalje plačujejo nosilci stanovanjske pravice akontacijo na najemnino v višini 150 % pribitka na stana- rino iz decembra 1959. Po izdani odločbi o novi stanarini plačujejo nosilci stanovanjske pravice razliko med vplačano akontacijo in novo odmerjeno stanarino v štirih zaporednih mesečnih obrokih. Odločbe o povišani stanarini bo izdal Odsek za stano- vanjske-zadeve Občinskega ljudskega odbora Celje. 2. Ce skupni denarni znesek nadomestil za povečano sta- narino, ki jo prejmejo vsi uporabniki stanovanja, ne dosega akontacije, določene po prvi točki navodil, tedaj plača no- silec stanovanjske pravice samo stanarino iz decembra 1959 in skupni znesek vseh denarnih nadomestil za povišano stanarino, ki so jo prejeli vsi uporabniki stanovanja. Podnajemniki se ne štejejo za uporabnike. Po izdaji odločbe o stanarini se vse denarne razlike >», obračunajo na podlagi odmerjene stanarine. Občinski ljudski odbor Celje STANOVANJa IŠCEM prazno ali opremljeno sobo v Celju. Naslov v upravi lista pod šifro »Miren obrtnik«. ODDAM garažo in opremljeno sobo, za dobo 3 mesecev. Naslov v upravi lista. DIJAKINJA išče opremljeno sobo т bli- žini mesta. Naslov v upravi lista. DVOSOBNO stanovanje zamenjam za enosobno, ali dvosobno^ konfortno. Na- slov v upravi lista. ZAMENJAM enosobno stanovanje za dvosobno. Naslov v upravi lista. STANOVANJE v Štorah zamenjam z de- lavcem Železarne. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Grobelno—Celje«. Podjetje »Posrednik« Celje, potrebuje za svojo posredniško pisarno naslednje delovne moči: 1. uslužbenca za posredniške posle, 2. pisarniško moč. Za kandidata pod 1. je zaželeno, da ima veselje do dela s podjetji in na terenu. Kandidat pod 2. je lahko tudi upokojenec. Ponudbe sprejema uprava podjetja, Celje Slomškov trg 1. SLIKOPLESKARSKEGA pomočnika sprej- mem. Ponudbe na upravo lista po. ker jih v tako zadržanje prisiljuj« strah — kaj bi ljudje rekli... Največji vzrok zvestobe pa je gO' tovo v naslednjem: Zadovoljstvo... Ce je zadovolj' stvo v zakonu zagotovljeno, je te najboljše zavarovanje proti nezve- stobi. Bernard Shaw je nekoč zapisal: — Zakonska zveza je zato tak* imenitna, ker povezuje maksimuHi skušnjav z maksimumom priložno- sti.. — Tako menijo nekateri psiholog'- Kaj pravice vi? Ce niste v teh skU' pinah. potem ste v eni, za katero j* rečeno: — Ce je nekomu sreča zakonske ga druga enakovredna lastni sreČi; je stanje prave in trajne Ijubezi'' (in zakonske zvestobe) doseženo ••' Vse o časnikih Renato Rasce!, zmagovalec DaUara, Franco Potenta, Betty Curtis, Domenico Modugno, Julia De Palma, Gloria Christian, Re- nato Rascel, Achille Togliani, Wilma De Angelis in drugi. Zmagala je popevka »Romanti- ca«, avtor Renato Rascel, ki jo je tudi sam pel. Razen Ráscela je »Romantico« pel še Tony Dallara (morda celo bolje kot avtor sam). Pesem »Libero« Demonica Мо- dugna je bila druga. Obema ni ка^ očitati. Vrstni red so pač odločili tokrat malce bolj romantični, si- cer pa temperamentni Italijani. Kakih pet, ali šest popevk je iz- redno ugajalo, med njimi »Evero«, »II mare«, »Quando vien la sera« in »Sipdende il sole«. Modugno, dvakratni zmagovalec iz San Re- ma, je tokrat moral na drugo ■topnico, pa čeprav je evojo »Li- Pravijo, da so že stari Rimljani izdajali neke vrste pisanih obvestil, ki so kot okrožnice potovala iz rok v roke. Ce gre za obveščanje, lahko sežemo še globlje v preteklost. Toda to ni bil časopis v pravem pomenu besede, namreč zbir vesti, zabavne- ga, političnega, kulturnega in temu podobnega berila, ki si ga za mali denar lahko kupi vsak človek. Za prvi časopis, predhodnika se-1 danje tiskane propagandne popla- ' ve, lahko štejemo »Bureau d'Adres- se*, ki ga je v Parizu leta 1633 za- čel izdajati T. Renaudut. Le-ta je objavljal literarne in znanstvene razprave, ki so se izkristalizirale na klubskih sestankih pri njem. Dve le- ti pozneje je D. de Sallo ustanovil časopis liberalne smeri »Journal des Savants*. Cez deset let začenja iz- hajati, prav tako v Franciji, Jour- nal du Palais. Ti časopisi (journa- li), so dali ime novemu poklicu — novinarjem (journalisti). V osem- najstem stoletju, zlasti pa v devet- najstem, so se časopisi začeli mno- žiti. Postali so glasila umetniških in znanstvenih smeri, postali so tri- buna političnih stremljenj, organi javnih in privatnih ustanov in so vedno bolj preraščali v močno pro- pagandno orožje. Prvi jugoslovanski časopis je iz- šel leta 1768 in sicer Orfelinov »Sla- veno-serbskij magazin*. Slovenci smo najprej dobili časo- pis v nemškem jeziku, in sicer »Ily- risches Blatt* (Ilirski list) v letu 1818. Za njim je leta 1838 izšla »Carniola*. Prva časopisa v sloven- skem jeziku pa sta bila: »Slavjan- ski rodoljub* in »Jadranski Slav- jan*, ki sta v letih 1849 in 1850, to- rej pred HO leti začela izhajati v Trstu. Leta 1850 pa je začel v Celju izhajati tretji slovenski časopis »Slovenska čbela*, katerega urednik, založnik in izdajatelj je bil rodoljub Janez Jeretin. »Slovenski čbeli* je sledila Celovška »Slovenska bčela*, itd. Tisk je pri prosvetljevanju Slo- vencev odigral veliko vlogo. Nepre- cenljiv je bil vpliv tiska v napred- nem delavskem gibanju, ko se je pod knuto zatiralcev tiskal in raz- širjal v najstrožji ilegali. V najtež- jih dneh naše zgodovine, ko so po- čile prve uporniške puške, so iz ti- ska primitivnih partizanskih tiskarn izšle tudi prve uporniške številke časnikov, ki so z veliko močjo širi- le plamen revolucije in upora. Danes v svetu izhaja več deset- tisoč časopisov, mnogi med njimi (ameriški »Saturday Evning Post*, francoski »Illustration*, angleški »Illustrated London News* in drugi) v večmilijonski nakladi. V Jugoslaviji izhaja danes okoli 1120 časopisov, od teh v Sloveniji 199 (po statistiki iz leta 1955). Vsi ti časopisi skupaj znesejo več mili- jonov izvodov. To bi bilo nekako vse o časnikih? Pravzaprav je zelo malo — le ne- kaj splošnih podatkov, ki za bralca laika pomenijo precej, za človeka, ki hoče vedeti kaj več, pa domala nič. Vsekakor pa si časnikarstvo za- služi epiteton — sedma velesila. Takole izgledajo današnji »jurišnkl« sedme velesile, kadar pričakujejo posebno interesantne no/ice in posnetkov, s katerimi služijo radoved- nosti svojih milijonskih bralcev ...