PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	*.	_	v , %
Abb. postale i gruppo • Cena 90 lir_Leto XXDC. St. 279 (8681)	TRST, sreda, 28. novembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v ovcu pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim Vri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
UPRAVITELJI ČRPALK ZAHTEVAJO VEČJI DELEŽ PRI PRODAJI BENCINA
Od jutri do torka zaprte bencinske črpalke na vseh italijanskih cestah
Ostra kritika vladnih ukrepov o varčevanju s petrolejskimi proizvodi in električno energijo na seji osrednjega vodstva PSI
RIM, 27. — Za večje varčevanje 2 bencinom so poskrbeli sedaj upravitelji bencinskih črpalk, ki so napovedali zaporo črpalk na vseh italijanskih cestah in avtocestah od četrtka zvečer do 4. decembra zjutraj. Upravitelji bencinskih črpalk protestirajo proti skromnemu deležu, ki ga dobivajo za prodajo bencina. Kot izjavljajo, se temu pridružuje še izguba, ki jo imajo zaradi tega, ker jim petrolejske družbe dobavljajo sorazmerno malo goriva.
Upravitelji bencinskih črpalk trdijo, da že dlje časa prodajo za 25
odst. manj bencina, kot bi ga sicer, če bi ga redno dobivali. O-benem ugotavljajo, da vlada ni vzela v poštev njihove zahteve po zvišanju deleža pri prodaji bencina niti sedaj, ko je povišala bencin za 15 lir liter in prepustila celotno povišanje, ki znaša približno 300 milijard letno, samo petrolejskim družbam.
Zato zahtevajo povišanje deleža pri prodaji bencina za 3 lire pri
litru, pri prodaji plinskega olja za tovornjake in ostala vozila pa 2 liri pri litru. Obenem zahtevajo, da vključijo predstavnike upraviteljev bencinskih črpalk v vse komisije in odbore, ki se ukvarjajo z vprašanjem razdeljevanja petrolejskih proizvodov in s petrolejskim načrtom.
O vladnih ukrepih za omejitev porabe petrolejskih proizvodov in električne energije bo jutri razpravljalo tajništvo sindikalne federaci-
iiuiiimiiiumiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiHiimiimimuminiiiiiumifimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiitiiii
«OROŽJE» ZOPER IZRAELCE
Arabska petrolejska ministra v Parizu
Nesoglasja med članicami ECS o petrolejski politiki
PARIZ, 27. — Ministra za petrolej Saudske Arabije in Alžirije sta imela danes v Parizu, kjer sta na uradnem obisku, daljši pogovor z časnikarji. Obrazložila sta strategijo arabskih držav v zvezi z uporabo petroleja kot «orožja» zoper izraelsko napadalnost. Povedala sta, dà bodo arabske države še naprej bojkotirale Nizozemsko in da morajo ostale zahodnoevropske države ta bojkot spoštovati. Dejala sta, da Arabci ne gojijo nobenega sovraštva do Evropske gospodarske skupnosti.
Opozorila pa sta, da če bi kdo hotel izigrati bojkov proti Nizozemski, bi arabske države mogle nujno poseči po protiukrepih. Poleg tega sta izjavila, naj vse tiste evropske države, ki običajno dobivajo petrolej skozi nizozemsko luko Rotter dam, poskrbijo, da ga bodo dobile po drugih poteh, če nočejo ostati brez petroleja zaradi bojkota Nizozemske.
Važno je, sta izjavila arabska ministra. da so arabske države proizvajalko petroleja pripravljene obnoviti normalno dobavljanje petroleja vsem državam, razen Nizozemski in ZDA, v trenutku, ko bo izraelska vlada sprejela in uveljavila resolucije varnostnega sveta o umiku čet z vsega zasedenega arabskega ozemlja v vojni leta 1967.
Tudi na ožjem sestanku med finančnimi ministri Francije, ZDA, Velike Britanije in Zahodne Nemčije, ki je bil v Parizu, so velik del pogovorov posvetili petrolejski krizi. Po današnjih izjavah predstavnika francoske vlade sodeč, Francija ni zadovoljna s stališčem ostalih treh zahodnih držav, zlasti pa s perspektivo. da bi morali enakomerno razdeliti petrolej, ki prihaja v zahodno Evropo med vsemi članicami EGS. Kot je znano si je Francija zagotovila pri Arabcih priviligiran položaj in sedaj ima dovolj petroleja.
Carli zaključil obisk v Jugoslaviji
BEOGRAD. 27. — Guverner osrednje italijanske banke dr. Guido Carli, ki je bil od sobote gost Narodne banke Jugoslavije, je odpotoval danes iz Beograda v Rim. Med bivanjem v Beogradu se je dr. Carli razgovarjal s funkcionarji Narodne banke iz zveznega izvršnega sveta o mednarednih monetarnih vprašanjih, gospodarskih odnosih med Jugoslavijo in Italijo, sodelovanju med italijansko osrednjo banko in Narodno banko Jugoslavije in o drugih vprašanjih.
Končani pogovori Minič-Macuvcscu
BEOGRAD, 27. — Danes so se v Beogradu končali dvodnevni razgovori med zunanjim ministrom Jugoslavije Milošem Miničem in romunskim zunanjim ministrom Geor-gijem Macuvescujem. Razgovori so se nanašali na dvostranska in aktualna vprašanja mednarodnega položaja. Med razgovori je bilo ugotovljeno, da se odnosi med obema državama uspešno razvijajo, da so ustvarjeni pogoji za nadaljnje razvijanje in poglobitev sodelovanja na političnem, gospodarskem, kulturnem, znanstvenem in drugih področjih. V vsestranski izmenjavi mi-
sli o aktualnih mednarodnih vprašanjih posebno o pripravah druge faze konference o evropskem sodelovanju in varnosti sta ministra poudarila potrebo nadaljnjih naporov vseh držav in narodov, da se utrdi proces mednarodnega popuščanja in zagotovi dosledno izvajanje načela miroljubne koeksistence. Ministra sta potrdila koristnost podobnih srečanj in se sporazumela za nadaljevanje prakse pogostih posvetovanj na raznih ravneh o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Romunskega zunanjega ministra je danes sprejel tudi podpredsednik predsedstva SFRJ Mitja Ribičič. Govorila sta o stanju dvostranskih odnosov in perspektivah nadaljnjega razvoja. Ugotovljeno je bilo, da se dvostranski odnosi ugodno razvijajo in da so pogoji za njihov nadaljnji napredek.
PRAGA, 27. — Prihodnjo sredo bo prispela v Rim delegacija cen-tcalnega komiteja češkoslovaške KP pod vodstvom člana prezidija Va-sila Bilaka. Delegacija se bo sestala s predstavniki KPI.
je CGIL, CISL in UIL. Sindikati bodo na jutrišnjem sestanku zavzeli uradno stališče do teh vladnih u-krepov, s katerimi je bila povišana tudi cena petrolejskih proizvodov. Tajništvo UIL pa je danes objavilo svoje stališče, v katerem sicer priznava načelo varčevanja in ne oporeka vladi pravice sprejemati ustrezne ukrepe. Hkrati pa UIL meni, da je dolžnost vlade sprejemati takšne ukrepe, ki bedo pravično razdelili breme na vse sloje prebivalstva. V sedanjem položaju pa se ugotavlja, pravi UIL, veliko pomanjkanje poltične volje pri sprejemanju ukrepov o izvajanju socialnih reform. Vlada pa vodi samo konjunkturno politiko, kar ima lahko v doglednem času zelo škodljive posledice za splošni re vsedržavnega gospodarstva.
Tudi na seji osrednjega vodstva PSI, na kateri bi morali dejansko razpravljati o poročilu, ki ga je pred nekaj dnevi podal tajnik De Martino, so govorniki posvetili večji del svojih posegov vladnim var čevalnim ukrepom. Namestnik tajnika Mosca je najprej poudaril, da socialisti želijo, da se takoj proučijo gospodarska in socialna vprašanja in ukrepi, ki jih je treba sprejeti na gospodarskem in socialnem področju.
Mosca je dejal, da ni mogoče več živeti v negotovosti, ki jo je ustvarila neka čudežna iluzija o najhitrejši premostitvi energetskih težav in 0 skorajšnji rešitvi težav na kmetijskem področju in pri oskrbovanju z živili.
Poslanec Balsamo pa je ostro kritiziral vladne varčevalne ukrepe in poudaril, da osrednje vodstvo PSI ne more kar tako ratificirati ukrepov, ki jih je sprejela vlada, kot se je to že pripetilo ob prvem povišanju cene petrolejskih proizvodov, sedaj pa bi morali isto narediti glede ukrepov v zvezi z energetsko krizo. Menil je, da prj tem ne gre samo za vprašanje metode, temveč za bistveno politično vprašanje. Balsamo je poudaril, da mora biti vodstvo stranke v stanju, da lahko svetuje, kaj se lahko naredi v zvezi z energetsko krizo še preden vlada sprejme zadevne ukrepe, da mora stranka ta vprašanja obravnavati v okviru socialnih in gospodarskih reform in zahtevati protiukrepe, ki bodo omilili žrtve, ki jih bodo prenašali delavci. Omejitveni ukrepi pa so prišli kar čez noč, je dejal Balsamo, pod priti-skom sile, ne da bi vlada nakazala
Protifašistična manifestacija tržaških dijakov in študentov

kako perspektivo na gospodarskem področju. Balsamo je dodal, da Italija v tem trenutku ni v stanju vzdržati tega bremena, ker nima urejenih javnih prevozov v mestih in ker So vsa ostala področja, ki bi lahko omilila težave, pomanjkljiva. Ironično je pripomnil, da se skuša sedaj iskati grešni kozel z mistificirano filozofijo povratka v naravo, kot se je včeraj z vsemi sredstvi skušala vcepiti ljudem v glavo filozofija največje zasebne potrošnje.
Tudi član osrednjega vodstva Manca je ugotovil, da so ukrepi, ki jih je sprejela vlada na področju varčevanja petrolejskih proizvodov in električne energije, pomanjkljivi.
■iiiiiiiiiiiiimiiimiiiiimiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiilii„milll„ll„lllllll„mi„II„„l,ll„llllllllllllillll||I11|lllIM|||||lllllMIII|||II1||||1||1111||11||||||1||1II|I1||I|JI|U|I||||||||1
GOVOR EGIPTOVSKEGA PREDSEDNIKA NA ARABSKEM VBHU V ALŽIRH
SADAT: EGIPT SE BO UDELEŽIL MIROVNE KONFERENCE V ŽENEVI
Še ni soglasja med arabskimi voditelji glede ključnih vprašanj bližnjevzhodne krize Politična komisija OZN obsodila izraelsko kolonialno politiko na zasedenih ozemljih
ALŽIR, 27. — V Alžiru se nadaljuje zasedanje arabskega vrha. Danes sta bili na vrsti dve seji, zjutraj in popoldne, za skupnih šest ur razprave, o poteku katere pa ni bilo praktično nobenih vesti. Sploh ni znano, kdaj se bo vrh zaključil: po predvidevanjih bi moral trajati samo dva dni, gotovo pa je, da se bo nadaljeval tudi jutri, vsaj v jutranjih urah.
Današnjega zasedanja se je udeležil tudi maroški kralj Hasan H. To je prvič, da je kralj zapustil Marok po poskusu državnega udara avgusta lani, ko so uporniki napadli letalo, s katerim se je vračal domovino. Toda Hasanova prisotnost ni prispevala, kot tudi ni bilo pričakovati, k rešitvi številnih kočljivih vprašanj na dnevnem redu. Alžirski glasnik je objavil dokument, ki so ga odobrili zunanji ministri na pripravljalnem zaseda-
omenja solidarnost med arabskimi in afriškimi državami, v imenu katere naj bi Arabci izvedli strog «embargo» dobave petroleja Portugalski, Rodeziji in Južni Afriki. Nato je v dokumentu izrečena želja, da bi vse islamske države prekinile diplomatske odnese z Izraelom in da bi evropske države ukinile vojaško in gospodarsko pomoč Izraelu ter preklicali «embargo» na dobavo orožja Arabcem. Seznam sporazumnih točk navaja nato nadaljevanje st;kov s Sovjetsko zvezo in s Kitajsko ter prav na koncu napoveduje akcijo,, katere namen naj bi bil «spremeniti stališče a-meriške vlade do Izraela».
Pač pa dokument ne omenja bodočih mirovnih pogajanj, predloga o ustanovitvi palestinske države in vprašanaj petroleja ter njegove u-porabe kot političnega orožja. To očitno pomeni, da so o teh vpra-
dajejo Izraelu take pomoči, ki bi jo lahko izkoristili za izvajanje politike kolonizacije zasedenih o-zemelj.
Tito sprejel Carrircgtona
sporazum, gre pia samo za obrobne točke: tako na primer dokument
Jajce, bosansko mesto, v katerem je bila pred 30 leti na znamenitem zasedanju AVNOJ proglašena jugoslovanska republika. V Jajcu bodo danes in jutri proslave ob tej veličastni obletnici, katerih se bo udeležil
tudi predsednik Tito
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiv
Upravitelji bencinskih črpalk so napovedali zaporo črpalk na vseh italijanskih cestah od jutri do 4. decembra. Zahtevajo, da jim vlada prizna višji delež pri prodaji bencina in protestirajo, ker je vlada z zadnjim povišanjem bencina za 15 lir pri litru prepustila ves izkupiček, ki znaša okrog tristo milijard letno, samo petrolejskim družbam. Obenem zahtevajo, da jim omogočijo, da bodo s svojimi predstavniki navzoči v vseh komisijah'in drugih telesih, kjer se razpravlja o razdeljevanju petrolejskih proizvodov in o petrolejski politiki sploh.
Zasedanje arabskega vrha v
DANES
Alžiru se nadaljuje za zaprtimi vrati. Včeraj je posegel v razpravo tudi egiptovski predsednik Sadat, ki je dejal, da Egipt ne bo dovolil, da bi kdo oviral potek pogajanj na mirovni konferenci v Ženevi. Objavili so tudi dokument s seznamom točk, o katerih so dosegli soglasje že zunanji ministri na pripravah vrha; vendar seznam ne omenja najbolj kočljivi vprašanj, kot
nju preteklih dni. Gre za dolg se- šanjih mnenja arabskih voditeljev znam točk, o katerih je bil dosežen { še vedno deljena. Po nekaterih vesteh pa naj bi glede mirovne konference že obstajal «tihi sporazum», po katerem bi arabske države ne zavrnile predloga o pogajanjih, tako da bi pustile Egiptu in Siriji proste roke. Sicer pa je sam predsednik Sadat v današnjem posegu napovedal, da se bo Egipt udeležil konference v Ženevi in da ne bo nikomur dovolil, da bi oviral pogajanja. Če se nekateri ne nameravajo udeležiti konference — je dodal Sadat — je to njihova zadeva. To pa je tudi vse, kar so uradno sporočili o vsebini govora, ki ga je imel egiptovski predsednik na arabskem vrhu v Alžiru. Danes je med drugimi govoril tudi sirski predsednik Asad, o njegovem govoru pa ni vesti.
Iz Washingtona je prišla danes zanimiva vest, da se Izraelci med zadnjo vojno z Egiptom niso polastili nobene rakete sovjetske izdelave vrste «Sam 6». ki so pred stavljale največjo nevarnost za izraelsko letalstvo na področju Sueškega prekopa. Sam Pentagon je demantiral vesti, po katerih naj bi Golda Meir med zadnjim obiskom v Washingtonu izročila Američanom eno od raket, ki naj bi jo odvzeli Egipčanom. Pentagon je tudi priznal, da so ameriški tehniki želeli proučiti tovrstno raketo, da bi pripravili učinkovito protiorožje, da pa to žal ni bilo mogoče. Za razliko od vojne leta 1967 so namreč Arabci tokrat uničili ves vojaški material, ki so ga morali zapustiti, ko so se morali umakniti s svojih položajev.
Politična komisija generalne skupščine OZN je z 82 glasovi proti sedmim izglasovala resolucijo, ki izraža «globoko vznemirjenje» zaradi kršitev ženevske konvencije o zaščiti civilnega prebivalstva v vojnem času s strani Izraela na zasedenem ozemlju. Resolucija našteva devet primerov kršitve, med drugim priključitev delov zasedenih ozemelj, prisilno selitev Arabcev iz njihovih naselij, kruto ravnanje z arabskimi civilisti, prilaščanje ar-
so prav mirovna konferenca in problem petroleja, kar naj bi kazalo, da o teh vprašanjih so mnenja arabskih voditeljev še vedno deljena.
Tržaški občinski odbor je vče-sprejel vrsto ukrepov v dopolnilo vladnim ukrepom o varčevanju z energijo. Ob nedeljah In praznikih bodo vozili vsi avtobusi podjetja ACEGAT; okrepljene bodo predvsem proge Iz mesta na podeželje in povezave s kraji, kjer bodo množične manifestacije. Omejili bodo tudi javno razsvetljavo.
Sindikat slovenske šole je za danes sklical 24-urno stavko v vseh tržaških slovenskih šolah.
BEOGRAD, 27. — Predsednik republike in vrhovni poveljnik oboroženih sil Jugoslavije je sprejel danes v Koprivnici prj Bugojnu o-brambnega ministra Velike Britanije lorda Carringtona in se zadržal z njim v prijateljskem razgovoru. . Na snrejemu so bili tudi zvezni tajnik za narodno obrombo armadni general Nikola Ljubičič, generalni polkovnik Miloš Sumonja in britanski velenosi anik v Beogradu Stewart. Člani vojaške de-legaciie Velike Britanije so danes Arooldne obokali v Beogradu vo-
Včeraj dopoldne so tržaški dijaki in študenti z množično manifestacijo, ki se je zaključila s sprevodom po mestnem središču, (na sliki), izrazili svoje nasprotovanje fašističnemu nasilju v Grčiji, v Čilu in drugod po svetu. O fašizmu so razpravljali na skupščini v Avli magni tržaške univerze, dijaki slovenskih višjih šol pa so na svoji skupščini sprejeli naslednjo resolucijo:
«Slovenski dijaki, kot napredna in demokratično čuteča mladina, ne moremo prezreti dogodkov, ki se odvijajo sicer daleč od nas, a so vseeno stvar naše osebne vesti, čilskemu ljudstvu, ki se je odločilo, da si samo poišče pravico, je zavladala peščica nadutih in izdajalskih generalov, ki so se prelevili v krvnike in zatiralce lastnega naroda ter postali orodje domačih in mednarodnih nazadnjaških sil.
Grški študentje in delavci, ki so z demonstracijami silovito protestirali proti diktaturi, ki že šesto leto vklepa Grčijo, so prisilili oblasti, da so snele krinko reda in demokratičnosti, ki so si jo bile tako skrbno nataknile. Izza nje se je slednjič pokazal edini pravi resnični obraz fa-žizma. Podobe brezobzirnega nasilja, mučenj, deportacij in zatiranja sleherne napredne kali, ki se ponuja v Grčiji in Čilu, Španiji in drugod nam priklicujejo v spomin druga nasilja, mučenja in mračnjaštva iz bližnje polpretekle zgodovine našega naroda. Napredno antifašistično izročilo, ki ga prevzemamo, stoji v isti vrsti s solidarnostjo in podporo, ki jo danes izrekamo čilskemu m grškemu ljudstvu, kot vsem tistim, ki se borijo za drugačno, naprednejšo družbo, proti staremu in preživelemu svetu, ki še zadaja silovite
PISMO /7 RIMA
jaško akademijo pehote in eno j udarce, a je kljub temu neizprosno vojaških enot beograjske garnizije, zapisan propadu».
............m.....................
ŠE NEZNAN PROGRAM NOVIH GRŠKIH VODITELJEV
Nova vlada ukazala osvoboditev študentov
Ostra tiskovna kampanja proti odstavljenemu predsedniku Pa|>adopulosu
ATENE, 27. -grške vlade, ki je prevzela oblast po strmoglavljenju «polkovnika» Papadopulosa, ni še znan; pričakujejo pa, da ga bo jutri objasnil novi predsednik vlade Adamantios Androutsopulos («gospod Alfa Alfa», kot ga že imenujejo v Grčiji po začetnicah njegovega imena). Za izjave novega premiera vlada precejšnje pričakovanje, saj Grki še sedaj ne vedo, ali jih čaka nova zaostritev fašistične diktature, ali pa nekoliko bolj mili režim, ki bi utegnil vsaj delno obnoviti nekatere demokratične svoboščine.
Za sedaj pa prav gotovo prevladuje prva hipoteza, saj je bil po dosedanjih uradnih izjavah vojaški udar izveden prav zaradi Papadopu-losovega namena, da s parlamentarnimi volitvami nekoliko «demokratizira» grško politično življenje. Odpoved napovedanih volitev, ki bi morale biti prihodnje leto, pa je pravzaprav edina točka programa nove vlade, ki so jo doslej objavili.
Novi režim pa si skuša za sedaj pridobiti simpatije čim širšega dela Grkov. V ta namen je dal včeraj osvoboditi voditelje zmerne opozicije, ki so jih aretirali po uporu atenskih študentov, danes pa so začeli izpuščati na svobodo tudi študente, ki so jih aretirali ob vojaškem napadu na atensko univerzo. Študente osvobajajo v manjših skupinah, da ne bi prišlo do poskusov
Program nove Demetrios Partsalides, predstavnik
----levičarske struje «EDA» Papadimi-
triu in sindikalist ter član tajništva grške KP Dimakos so se lahko vrnili, v svoja stanovanja. Centralni komite grške KP (notranje) pa je objavil poziv za umik oboroženih sil v vojašnice in za predajo oblasti vladi nacionalne enotnosti, ki naj pripravi ustavodajno skupščino za odobritev nove demokratične ustave.
Ves grški tisk je medtem dobil strogo navodilo, da «razkrinka škandale Papadopulosove administraci je». Zato vsi časopisi prinašajo da nes dolge članke, v katerih obto žujejo odstavljenega predsednika kateremu so šest let in pol peli hvalnice, vsemogočih zločinov. Imenujejo ga «tirana», ki da je pripravljal «volilno farso» in da je odgovoren na «najbolj temačno obdobje grške zgodovine». Novi voditelji pa še vedno molčijo o usodi Papadopulosa: ni še znano, ali je odstavljeni predsednik še vedno v stanovanjskem priporu v svoji vili v Lagó-nisi, ali pa so ga že premestili v vojaški zapor nedaleč od Aten.
heološkega in kulturnega bogastva | manifestacij. Novi režim je dal tu zasedenih ozemelj ter omejevanje di prekiniti sodne postopke, ki so verske svobode. Resolucija OZN u- bili uvedeni proti aretirancem. Spo-
gotavlja, da je izraelska politika v nasprotju z načeli Združenih narodov in z mednarodnim pravom ter pomeni oviro k vzpostavitvi pravičnega in trajnega miru. Resolucija poziva končno vse države, naj ne
ročili pa so tudi, da bo manjše število študentov ostalo v zaporu.
Danes so osvobodili tudi nekatere predstavnike levičarskih strank, ki so bili v zaporu od uvedbe obsednega stanja. Komunistični voditelj
Nagrade AVNOJ
BEOGRAD, 27. — Med letošnjimi dobitniki nagrade Avnoja za ustvarjalna dela splošnega pomena za razvoj socialistične Jugoslavije so tudi Ivan Atelšek iz Ljubljane (gospodarstvo), Matej Bor iz Ljubljane (književnost) in d". Janez Milčinski iz Ljubljane (zdravniške vede). Nagrade bodo izročene dobitnikom na slovesni seji odbora za nagrade Avnoja, ki bo decembra, v prostorih zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu.
Trg 22. novembra
Današnje pismo ima seveda obvezno temo: končno se je začelo obdobje stiskanja pasu Že veliko je bilo povedanega in napisanega po tisti zgodovinski vladni seji preteklega tedna, tako da človek res ne ve, kje naj bi začel. Nekaj pa je vsekakor gotovo: za Ita lijo, za Italijane, za mentaliteto in za običaje italijanske družbe pomenijo vladni ukrepi pravo revolucijo. Ključ in obrazložitev tega je mogoče najti v nekem stavku Humarjevega televizijskega poziva : «Plačujemo račun krize rasti in vsak razvoj pomeni nujno tudi napake.»
Ne gre torej samo za Bližnji vzhod, ne gre za «embargo» šejkov in emirov, ne gre samo za izsiljevanje petrolejskih industrijcev. Gre za «napake», ki jih je polglasno priznal Rumor z edinim samokritičnim stavkom sredi kopice pozivov k disciplini in žrtvovanju. To pa so presunljive besede, potem ko so nas desetletja pozivali k razširitvi potrošnje. Danes prihajamo torej do zaključkov, da je potrošniška civilizacija dejansko razsipniška anticivilizacija? Ver, jetno je prav tako, in tudi potrebno je — pa čeprav so krave že zbežale iz hleva — da bi končno pognali mehanizem družbenih reform.
Ne moremo pa zamolčati dejstva, da bi lahko vse te ukrepe — razen prepovedi avtomobilskega prometa ob praznikih — sprožili mnogo prej: zakaj ni bilo mogoče prej u-vesti neprekinjeni urnik v uradih, prej zapreti kinematografe in gledališča, programirati ogrevanje, poskrbeti več vlakov in avtobusov, dati življenju bolj umirjeni ritem? Toda, če se ne motim, so bile prav filozofija avtomobila, opevanje avtoceste, «ki skrajša Italijo», mit televizije in prireditev do poznih ur ter religija week-enda osnovne prvine, prava temeljna načela neke politike, ki je v Italiji prevladovala več kot dve desetletji. In nosilci te politike, naš vodilni razred, bi morali danes pošteno priznati svojo krivdo in povedati prave razloge sedanjih pozivov k varčevanju, namesto da bi se skrivali za bližnjevzhodno krizo.
To seveda nikakor ne pomeni, da ukrepi niso bili potrebni, prav nasprotno; treba jih je bilo samo sprožiti pravočasno in jasno povedati, zakaj so potrebni. Ostaja pa revolucionarno dejstvo ter si je treba želeti, da bi bilo vse to zares koristno in vzgojno. In treba se je tudi izogniti nevarnosti, da bi od retorike potrošništva sedaj prešli k retoriki varčevanja. Sedaj je treba postaviti kamen na napake preteklosti in se spoprilž.ti s sedanjostjo, dokler ne bodo sedanje težave mimo.
Koristno pa bi bilo — kar bi pa sicer bilo pravi čudež — če bi tudi po izteku sedanjega emergenčnega obdobja le ostalo nekaj od sedanjih ukrepov, da bi ostala vsaj zavest, da mora skupni interes prevladati nad zasebnim. V tem primeru bi zares lahko govorili o «revoluciji 22. novembra». Imam predlog: zakaj ne bi posvetili temu zgodovinskemu datumu enega izmed rimskih trgov? Lahko bi to bil Trg Venezia, katerega ime nas še vedno spominja na žalostne dogodke izpred tridesetih let. «Trg 22. novembra», ali bi ne bilo imenitno?
MARIO DEZMANN
Dopisnik Tanjuga v Čilu aretiran
BEOGRAD, 27. - Vest, da je bil preteklo noč v Santiago aretiran dopisnik Tanjuga v Čilu Momčilo Rudar so njegovi kolegi agencije Tanjug, novinarski krogi in jugoslovanska javnost sprejeli z velikim ogorčenjem Takoj po aretaciji Rudarja je Zveza novinarjev Jugoslavije poslala vsem mednarodnim organizacijam brzojavke, v katerih poziva, da se pridružijo protestom Zveze novinarjev Jugoslavije ob tem najnovejšem brutalnem napadu na svobodo novinarskega dela in tiska Glavni urednik Tanjuga Teodor Olič je v protestni brzojavki zunanjemu ministru Čila zahteval spoštovanje mednarodnih pravic o delu novinarjev in takojšnjo izpustitev na svobodo Momčila Rudarja, Po najnovejših agencijskih vesteh je bil dopisnik Tanjuga Rudar danes po dvanajsturnem zasliševanju i*-puščen na svobodo.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH
Okrepljena avtobusna služba
S SEJE PREDSEDSTVA SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA
Vladni ukrepi ne smejo oškodovati
občinskega podjetja ACEGAT gostinske dejavnosti na našem Krasu
Ukrepi občinskega odbora za zmanjšanje porabe električne energije
Tržaški občinski svet je na včerajšnji seji sprejel vrsto ukrepov v dopolnilo vladnemu odloku o o-mejitvi porabe energije. Gre predvsem za okrepitev občinske avtobusne službe ob nedeljah in praznikih in za omejitev porabe električne energije. Včeraj dopoldne sta se župan in odbornik Abate sestala s predstavniki sindikalne federacije, združenja trgovcev, funkcionarjev podjetja ACEGAT, občinskega urada za promet in poveljstvom mestnih redarjev.
Ob nedeljah in praznikih bodo delovale vse proge podjetja ACEGAT, na katerih bodo vozili vsi razpoložljivi avtobusi. ACEGAT sedaj razpolaga z 200 avtobusi. Povečali bodo število avtobusov na progah 9, 10, 11, 20 in 29. Na progah 3 in 4 bodo vozili avtobusi neprekinjeno. Avtobusi na progi 25 bodo začeli voziti prej kot običajno, na progah 37 in 38 pa bodo vozili avtobusi do
23.30	(sedaj le do 21.30).
Avtobusno službo bodo nadzorovali s službenimi avtomobili, ki bodo po radiu povezani z remizo v Ul. Broletto, od koder jim bodo lahko poslali dodatne avtobuse za okrepitev proge. V ta namen bodo v garaži razpolagali v nedeljo zjutraj z 20 avtobusi, popoldne pa s 40 avtobusi z vozniki, ki bedo lahko v kateremkoli trenutku zapolnili vrzeli v primeru navala. To velja predvsem ob raznih manifestacijah, kot na primer nogometnih tekmah in, ob lepem vremenu, za okrepitev prog na kraško planoto in v Barkovlje. Občina bo tudi navezala stike z deželnimi organi, da bi lahko omogočila povezavo tudi s tistimi vasmi, ki niso redno povezane z mestom. Meščani se bodo lahko posluj ževali tudi posebnih avtobusov, ki bodo skrbeli za prevoz voznikov od doma do remize v Ul. Broletto.
Pri ukrepih za zmanjšanje porabe električne energije je občinska uprava predvsem skrbela za varnost na cestah. Stare napeljave (skupno 5.936 žarnic) ni bilo mogoče skrčiti, ker je že sedaj nezadostna; to pa bodo storili z novo napeljavo, kjer bodo ugasnili vsako tretjo žarnico. Prižganih bo torej 8.730 od skupnih 14.666 žarnic. Tako bo občinska uprava prihranila 31 odstotkov. Občina še opozarja, da vladni ukrep predvideva zaprtje vseh trgovin ob 19. uri; trgovci morajo tudi ugasniti luči v izložbah in svetlobne napise ob 21. uri. Vsekakor pa obč. uprava ni še prejela ministrskih okrožnic o .zmanjšanju porabe elektr čnega toka v trgovinah in gostinskih obratih.
Seja izvršnega odbora SKGZ
V ponedeljek se je sestal izvršni odbor Slovenske kulturno-go-spodarske zveze, ki je najprej razpravljal o zaključkih pripravljalnega sestanka za konferenco o manjšinah in pri tem posvetil precej časa razpravi o nalogah, ki jih bo morala zveza izpolniti. V ta namen je bila imenovana tudi ožja komisija, ki se bo neposredno ukvarjala z zbiranjem materiala, s stiki in z drugim delom.
Izvršni odbor je nato govoril o proslavah in obletnicah ter o načinu, kako bi zaslužnim javnim delavcem, ki delajo v zamejskih ustanovah, izrekli primerno priznanje. Odbor je sklenil, da je treba pripraviti ustrezni osnutek, za kar je bila imenovana ožja komisija, in o katerem bo dokončno sklepal glav-
j ni odbor zveze. Izvršni odbor je ' nato govoril o skupnih nastopih vseh Slovencev in v tej zvezi govoril tu ido obletnici pisma in obletnici obiska delegacije pri bivšem predsedniku vlade Colombu. Odbor je bil mnenja, da je treba še nadalje usmeriti vse napore za ponoven skupni nastop.
Končno je izvršni odbor SKGZ še govoril o športu, o amaterskem gledališču, razlastitvah na Goriškem, postavitvi spomenika v Gonarsu in nekaterih drugih vprašanjih.
Jutri in v petek zaprti uradi gen. konzulata SFRJ
Uradi generalnega konzulata SF RJ v Trstu bodo jutri, 29. in v petek, 30. novembra t.l. zaprti zaradi državnega praznika.
iiiiiiiHiiiimiimmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiimiiiMiiiiiitmiiitiMifiiifiiiiiHiiiiiMiiiiilliiniiiiiiimiimiiiimmiHHmMiMiiMMiHiiiiuimiilimiiiuiiiiiuimiiiiMlliiiil
Anketa med slovenskimi trgovci za določitev novih urnikov
V ponedeljek se je sestalo pred- pazljivosti in ne zaradi kakega
sedstvo Slovenskega gospodarskega združenja in obravnavalo pereče probleme gospodarskega življenja v državi.
Seje sta se udeležila zaradi specifičnosti problemov tudi načelnika sekcije za malo trgovino in za gostinstvo Borivoj Švagelj in Srečko Ostrouška.
Po pregledu zadnjih pobud združenja se je diskusija takoj osredotočila na problem zamrznjenih cen. Ugotovljeno je bilo, da je ostalo po zapadlosti prvega obdobja zakona vse po starem in da se dejansko stroga zamrznitev nadaljuje in se bo verjetno še nadaljevala. Podčrtano je bilo dejstvo, da se je ob tej priliki trgovska kategorija povsem izkazala in se strogo držala vladnih navodil. To potrjuje tudi dejstvo, da je bilo le malo naših trgovcev kaznovanih z globami in še te so bile zaradi premajhne
SINDIKALNA KRONIKA
Danes triurna splošna stavka za reformo prevoznih storitev
FIDAE-CGIL o energetski krizi
Danes bo v Trstu in drugih mestih | kali 24 ur. Osebje državnih in dru-Furlanije - Julijske krajine triurna ' gih javnih uprav stavkajo za pre-
splošna stavka za reformo prevoznih storitev, ki jo oklicuje sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL.
Za preureditev prevoznih storitev, se pravi za ustanovitev pokrajinskega prevoznega konzorcija in takojšnjo publicizacijo preostalih koncesijskih prevoznih podjetij bodo stavkali delavci in uslužbenci vseh kategorij. Delo bodo prekinili, razčlenjeno po podjetjih, glede na delovni umik, zadnje tri ure.
Drugače je za osebje avtobusnih podjetij. Ti bodo stavkali od 9. ure do poidne (SAP in SAITA), oziroma od 13. do 14. ure (ACEGAT) in od 17. ure dalje (Carsica).
Solidarnost s stavkajočimi za prevozno reformo izražajo tudi u-službenci in uradniki državnega sektorja (šolniki, poštarji, železničarji in drugi), ki bodo danes stav-
ureditev zdravstvene oskrbe v ok viru ENPAS.
Sindikalna kronika beleži še drugo pomembno vest. Ligurska deželna uprava je namreč povabila naše sindikaliste, deželne, pokrajinske in občinske upravitelje, naj se udeležijo «meddeželne» konference o vprašanjih pomorskega gospodarstva (ladjedelnice, pristanišča, pomorske vožnje). Predstavniki Ligurije menijo namreč, da bi morale vse zainteresirane dežele zavzeti skupno stališče do vladne politike, ki je na tem področju zelo zmedena in, perspektivo vzeto, negativna.
O energetski politiki v Italiji in naši deželi pa je razpravljal te dni kongres sindikata osebja državnega podjetja za Mektriko FIDAE - CGIL. Izvolili so nov odbor ter
odobrili več dokumentov. Med temi je tudi resolucija, v kateri delegati osebja ENEL izražajo svoja stališča do energetske krize, ki je z zahodno Evropo, zajela tudi Italijo in naše kraje. Delegati na kongresu, ki so se zbrali v Tržiču, menijo, da je vzrok krize v zadržanju velikih petrolejskih družb, predvsem ameriških, ki so s pritiskom na italijansko vlado in izsiljevanjem s pomanjkanjem (oziroma skrčenjem dobav) petrolejskih derivatov dosegle podražitev bencina in kurilnega olja, obenem pa utrdile svojo nadoblast.
Za rešitev energetske krize predlaga FIDAE-CGIL ostre ukrepe proti špekulantom, tudi če gre za velike ameriške družbe. Italijanska vlada, menijo sindikalisti, bi lahko tudi pos.egla po orožju nacionalizacije petrolejskih družb in naprav na italijanskem ozemlju.
večjega prekrška. Jasno pa je, da bo morala vlada posk-beti za raz-čiščenje vprašanja, ker se lahko, zgodi, da bodo zmanjkali nekateri artikli, kar bi bilo — posebno pred prazniki — zelo negativen pojav tako za trgovce kot tudi za potrošnike. Za tako stanje pa je treba trenutno kriviti predvsem proizvajalce, ki ne dobavljajo potrebnega blaga in izsiljujejo višje cene. Zaradi tega slovenski trgovci uoajo, da se bo zadeva le premaknila od sedanje točke ter da se bo razvila v pozitivnem smislu, to je, da se ne bodo cene preveč zvišale ter da bo na tržišču zadostna količina blaga.
Za trgovino na drobno je zelo pereče tudi vprašanje novih urnikov, ki bodo deželnega značaja in ki jih bo morala dežela v kratkem določiti. Novi urniki bodo brez dvoma privedli do raznih novosti, če ne drugo zaradi tega, ker bodo morali upoštevati novo delovno pogodbo za trgovske uslužbence, ki predvideva 40 tedenskih delovnih ur, porazdeljenih na 5 delovnih dni. Da bj prišlo SGZ do čim konkretnejših podatkov, je bilo zato sklenjeno, da se izvede med zainteresirano kategorijo trgovcev posebna anketa, ki bo pokazala težnje in želje slovenskih operaterjev pri tem tako važnem vprašanju.
Na ponedeljkovi seji so tudi razpravljali o zadnjih vladnih ukrepih. Ugotovljeno je bilo, dia bodo omenjeni ukrepi močno prizadeli vse naše gospodarstv >. Še posebno pa bodo prizadeli gostinske obrate, na podeželju tako v tržaški kot tudi v goriški in videmski pokrajini. Sklenjeno je bilo, da bo vodstvo SGZ poseglo pri odgovornih organih z zahtevo, da čim bolj o-milijo posledice vladnih ukrepov. Z ene strani je potrebno varčevati z energetskimi viri, a je tudi res, da se ne sme ovirati normalno delovanje obstoječih gospodarskih dejavnosti. Predvsem pa se bo SGZ zavzelo, da bodo pristojne oblasti poskrbele za ojačenje javnih prometnih zvez.
V nadaljevanju seje so obravnavali še druga vprašanja, kot na primer nadaljevanje akcije za konkretnejšo prisotnost združenja na terenu, pojav novoustanovljenega združenja trgovcev, konzorcij za jamstvo kreditov trgovskim podjetjem, obisk pri prefektu Di Loren-
													
DARKO MAVER 60-LETNIK
26 let za volanom s Primorskim dnevnikom
PO POSEGIH POROČEVALČEV IN FINANČNIH ODBORNIKOV
V prvi komisiji zaključena razprava o proračunu dežele
Za proračun so glasovale stranke leve sredine, proti KPI, PU in MSI, svetovalec SS pa se je vzdržal
S tradicionalno napitnico smo v našem kolektivu proslavili 60-let-nico našega delovnega tovariša Darka Maverja iz Boljunca.
Darko je prišel k našemu dnevniku oziroma k Založništvu tržaškega tiska že leta 1947. Od tedaj, to pa pomeni že polnih 26 let, o-pravlja dan za dnem, noč za nočjo, vestno in predano svoj težak in naporen poklic šoferja. Tudi po njegovi zaslugi prihaja dnevnik vsako zgodnje jutro do naših čita-teljev po naših vaseh to in onstran meje in ni je ovire, ki bi ga pri them ustavila. Naj bo poletje ali zima, dan ali noč, megla, dež, bu-rja ali sneg, v vsakem vremenu se podaja na pot in kar je treba ob tem še posebej poudariti, v vseh teh 26 letih prevažanja našega dnevnika ni imel niti ene same nesreče, ki bi bila vredna omembe. To pa pomeni, da naš Darko ni samo požrtvovalen in vesten uslužbenec. temveč tudi odličen šofer, preudaren in discipliniran za volanom.
Kako je navezan na svoje delo naj potrdi tudi dejstvo, da ga je bilo treba tako rekoč dvigniti s sedeža za volanom, ko je pred nekaj leti resno zbolel, brž ko je okreval pa je že spet bil na svojem delovnem mestu z vso nezmanjšano vnemo in odgovornostjo.
Darko Maver je doma iz Boljunca. Tam se je rodil 24. nov. 1913 in tam doživljal svojo nelahko mladost. Dokončal je osnovno šolo, potem pa so ga razmere prisilile da se je zaposlil. Izučil se je za šoferja in vse do prihoda k našemu založništvu opravljal šoferski poklic pri nekaterih podjetjih.
Ob življenjskem jubileju mu nameščenci Založništva tržaškega tiska in člani uredništva Primorskega dnevnika zagotavljamo, da se dobro zavedamo pomembnosti dela, ki ga je vse doslej tako vestno opravljal, kajti zaman bi bilo vse naše delo v uredništvu. Če potem list ne bi prihajal do naših Hudi. Zato mu hkrati z voščili za 69 letnico in z zahvalo želimo tudi še mnogo zdravih in zadovoljnih let v našem in v družinskem krogu.
Prva komisija deželnega sveta je zaključila razpravo o obračunu za 1972. leto in proračunu za 1974. leto, ki so ju odobrili z glasovi leve sredine. Proti so glasovali svetovalci KPI, PLI in MSI, svetovalec Slovenske skupnosti pa se je vzdržal.
Med razpravo o obračunu sta oba poročevalca (Bettoli KPI za manjšino in Ginaldi KD za večino) podčrtala nevarnost naraščanja pasivnih ostankov in važnosti novih u-krepov v tej zvezi.
Za opozicijo je nato glede proračuna svetovalec Baracetti (KPI) obžaloval, ker se večina ni hotela posvetovati s sindikalni organizacijami, kar je ocenil kot «resno politično napako». Baracetti je bil mnenja, da so številne postavke še vedno nejasne in nredvsem. da proračun ne vsebuje nobenega stvarnega predloga za rešitev stanja krajevnih uprav in da vsebuje smešno nizko vsoto namenjeno za ustanavljajoče se gorske skupnosti.
Za večino se je poročevalec Ri-gutto (KD) skliceval na programske izjave predsednika Comellija, nato pa je odbornik za finance Coloni najprej govoril o zmanjševanju pasivnih ostankov ter obrazložil proračunske postavke namenjene za krajevne ustanove, gradnjo stanovanj, javne prevoze, šolstvo, tržaško pristanišče in kmetijstvo. Coloni je bil mnenja, da proračun
odraža politični napor in to tudi v smeri ustvarjanja petletnega finančnega načrta.
Odbornik za proračun in programiranje De Carli je ugotovil, da je samo 35 odstotkov proračuna namenjenega za kritja stalnih izdatkov, 65 pa za produktivne izdatke, kar dokazuje, da je proračun v bistvu «zdrav», pa čeprav je prišlo tudi do primerov razmetavanja sredstev. Prav zaradi tega pa se je dežela obvezala, da bo kritično pregledala celotno zakonodajo. De Carli je govoril tudi o petletnem načrtu izdatkov.
Zadnji je v razpravo posegel predsednik deželnega odbora Comel-li, ki je podčrtal, da je proračun politični izraz volje obstoječe koalicije leve sredine in da zaradi tega tudi temelji na programski izjavi, ki jo je izrekel po izvolitvi.
OPOZORILO KMEČKE ZVEZE VINOGRADNIKOM
Opozarjamo vse vinogradnike, da bo tudi letos treba prijaviti pridelek vina.
Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave. ne more dobiti dovoljenja za prodajo vina ali za odprtje o-smice.
Po zakonu so predvidene stro ge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 milijona lir globe).
Prijave je treba napisati na posebnih obrazcih. Rok za njiho vo oddajo zapade nepreklicno 29 novembra. Po tem roku prijav ne bodo sprejemen Zato svetujemo vsem pridelovalcem vina, da čim prej opravijo to formalnost in da ne čakajo zadnjih dni.
Vin "radniki raj se zato zgla silo ori patronatu Kmečke zveze 1NAC, ki jim bo izpolnil posebne c1-- eeop jn vložil prijavo.
Prošnie se sprejemajo še danes
0D 2. DO 9. DECEMBRA PRI S>. ANDREJU
VSE JE PRIPRAVLJENO ZA MIKLAVŽEV SEJEM
Prometni ukrepi občinske uprave v Ul. R. Gessi in Ul. Tagliapietra
Bliža se Miklavž, ki ga otroci že nestrpno pričakujejo. Veliko pričakovanje pa vlada tudi med krošnjarji, ki se pripravljajo na tradicionalni Miklavžev sejem. Od nedelje, 2. decembra do 9. decembra bodo pri Sv. Andreju postavili stojnice z raznovrstnim blagom, ki prikličejo vsako leto veliko obiskovalcev. čeprav še zdaleč ni takšnega navala, kakršnega smo bili vajeni v Drevoredu XX. septembra, kjer so še do predlanskim prirejali ta tradicionalni sejem. Negodovanje zaradi premestitve sejma k Sv. Andreju, ki je lani vzbudilo toliko polemik, se še ni povsem poleglo. Marsikdo je namreč mnenja, da je področje Sv. Andreja preveč odročno. Najhujše kritike letijo seveda s strani krošnjarjev, ki pravijo, da so zaradi tega ukrepa najbolj oškodovani.
Stojnice bodo letos postavili v Ul. Romolo Gessi in Ul. Tagliapietra.
V ta namen je tržaška uprava že izdala odlok o prepovedi parkiranja v obeh ulicah. Prepoved bo veljala od sobote 30. novembra, ob polnoči do nedelje, 9. decembra, ob polnoči. Parkiranje za vsa vozila bo prepovedano, kot rečeno, v Ul. Romolo Gessi in sicer od začetka ulice do poslopja s hišno številko 14/D ter v Ul. Tagliapietra, v predelu od Ul. Murat do Ul. Romolo Gessi. Občinska uprava ob tem obvešča avtomobiliste, da bodo vsa vozila, ki bodo parkirana na prepovedanih mestih, odpeljali
• Včeraj se je sestal pokrajinski odbor, ki je seveda razpravljal o tragičnem dogodku v pokrajinski psihiatrični bolnišnici. Izrazili so popolno podporo dosedanjemu naprednemu vodstvu prof. Basaglie, ki je na seji imel tudi daljše poročilo. Prof. Belsassu pa so naslovili solidarnostno brzojavko.
S SPREVODOM PO MESTNEM SREDIŠČU
Množičen protest tržaških dijakov proti fašističnemu nasilju v Grčiji
Skupščina na univerzi opozorilu dijake na nevarnosti, ki jih predstavlja fašizem
Tržaški dijaki in študentje so včeraj z množično manifestacijo opozorili javnost na fašistični državni udar v Grčiji in na strahovlado čilske vojaške junte. Manifestacija pa ni bila namenjena zgolj protestu zaradi dogodkov v Grčiji in v Čilu, ampak je pomenila predvsem nov korak v boju proti fašizmu.
Po skupščinah v posameznih srednjih šolah se je včeraj razvil sprevod iz središča mesta na novo univerzo. Tam je bila skupščina, ki ji je prisostvovalo kakih 1.000 dijakov in študentov. Na tej skupščini — v razpravo je poseglo tudi več slovenskih dijakov, ki so govorili v slovenščini — so odločno obsodili pokol in represijo v Grčiji, ki je dosegla višek z zadnjim državnim udarom. Osnovni dokument včerajšnje razprave je bila resolucija skupščine medicinske fakultete, ki najprej obsoja dogodke v Grčiji, nato pa nadaljuje z ugotovitvijo, da je isti obraz fašizma očiten tudi v Španiji in na Portugalskem in se veda v Čilu, kjer so vojaki zatrli svobodo, ki jo je uvajala vlada Ljudske enotnosti. Resolucija skup-
ščine medicinske fakultete, ki so jo razdelili med udeležence včerajšnje manifestacije dvojezično, se nadaljuje:
«Isti fašizem je zadnja leta tudi v Italiji, s strategijo napetosti, z bombami in pokoli deloval in deluje tako, da bi zaustavil delavsko in demokratično gibanje, da bi oši-bil temelje demokratičnega režima in je toliko bolj nevaren, ker — kot dokazujejo zadnje preiskave — ima podporo v državnem aparatu, v vrstah policije, sodstva in vojske.»
Po razpravi v Avli magni, ki je trajala približno poldrugo uro, so udeleženci včerajšnje skupščine soglasno sprejeli resolucijo, v kateri obsojajo diktaturo v Grčiji in v Čilu ter pozivajo študente in dijake, naj na svojih sestankih razpravljajo o zadnjih dogodkih in opozarjajo sošolce na nevarnosti, ki jih predstavlja fašizem.
Včerajšnja manifestacija se je zaključila s sprevodom od univerze do Borznega trga. Dijaki in študenti so z medklici «Svobodna Grčija» in «Snlrt fašizmu» izrazili svoj protest tudi pred grškim konzula-
tom in pred grško - pravoslavno cerkvijo na Nabrežju. Tudi dijaki slovenskih srednjih šol so odobrili resolucijo, ki jo objavljamo pod sliko manifestacije na prvi strani.
zu in obisk pri deželnem odborniku Stopperju.
Tajništvu združenja so končno poverili nalogo, da pozorno sledi razvoju obravnavanih vprašanj, ter jih takoj posreduje članstvu, ki mora biti — posebno v sedanjem trenutku — stalno in pravilno obveščeno o vseh novostih, ki čez noč spreminjajo tako dolgoletno prakso dela kot tudi naš dosedanji način življenja.
K. J.
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
Predavanje Ivana Bratka o Gonarsu in «Teleskopu»
Skorajšnje odkritje spomenika žrtvam koncentracijskega taborišča v Gonarsu pri Palmanovi je spodbudilo vodstvo Slovenskega kluba, da je za svoje sinočnje torkovo predavanje povabilo v goste slovenskega pisatelja, že predvojnega revolucionarja in današnjega uglednega kulturnega delavca Ivana Bratka iz Ljubljane. Pisatelj Ivan Bratko je bil namreč med organizatorji in tudi med osmimi udeleženci znanega pobega skozi rov iz taborišča v Gonarsu in je ta pobeg tudi opisal v knjigi z naslovom «Teleskop», ki je od leta 1952 do danes doživela že pet izdaj v Sloveniji in sedem prevodov v tuje jezike (v italijanščino žal še ni prevedena).
Pisatelj Bratko je svoje sinočnje predavanje razdelil na tri dele: v prvem je govoril o Gonarsu in o drugih italijanskih koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno na splošno, v drugem o samem kopanju okrog 50 m dolgega rova in v tretjem o svoji knjigi, v kateri ta pobeg opisuje.
Zlasti zanimiv je bil drugi del predavanja, v katerem je dr. Bratko govoril o kopanju rova, o negativnih faktorjih, ki so kopanje otež-kočali in o pozitivnih dejavnikih, ki so nazadnje omogočili, da je podvig, potem ko je večkrat v razdobju dveh mesecev, kolikor jo kopanje trajalo, kazalo, da bo vsa akcija propadla, vendarle uspel. Pri tem je poudaril, da je podvig lahko uspel tudi zato, ker ga je varovala skrbna konspiracija, dobra organizacija, predvsem pa borbena zavest in odločnost njegovih avtorjev.
Na zanimiv način je potem predavatelj pripovedoval kako je pisal svojo knjigo «Teleskqp», pri čemer se je oslanjal lahko ‘'poleg svojih doživetij in izkušenj izključno na pričevanja ostalih udeležencev in sotvorcev pobega. Čeprav'temelji delo na zgodovinskih dejstvih in precej točnem opisu dogodkov, pa nekoliko zlasti v literarnem pogledu vendarle odstopa od čiste realnosti, tako glede imen, kot raznih tipov in značajev. Povedal je tudi, da delo še vedno izpopolnjuje in popravlja skoraj ob vsakem ponovnem izidu.
Na koncu je predavatelj svoja izvajanja še dopolnil v , odgovorih na vprašanja številnih poslušalcev.
Sovjetski pianist Lazar Bermcn v Rossetti ju
Gost četrtega koncerta sezone 73/ 74 Koncertnega društva je bil v ponedeljek v gledališču Rossetti sovjetski pianist Lazar Berman, po rodu iz Leningrada. Berman je dokončal državni konservatorij v Moskvi in leta 1950 osvojil prvo nagrado za najboljšo izvedbo del sovjetskih avtorjev na tekmovanju najboljših sovjetskih pianistov. Leta 1956 je osvojil I. nagrado na tekmovanjih v Londonu in v Budimpešti.
Za svoj tržaški nastop si je izbral sonate Haydna, Clementeja, Beethovna in Schumanna ter Liszto-vo špansko rapsodijo. V vseh skladbah je sovjetski pianist izpričal izredno muzikaličnost in skrajno tehnično popolnost in občinstvu je bilo že po prvih taktih Haydnove melo-diozne sonate, še bolj pa v naslednjih, jasno, da ima pred seboj vrhunskega umetnika priznane sovjetske pianistične šole.
Navdušenemu ploskanju in odobravanju občinstva, ki je skoraj do kraja napolnilo prostorno dvorano, se je Berman oddolžil še s štirimi dodatki.
Izleti
SPDT priredi v dneh 8. in 9. decembra avtobusni dvodnevni izlet v Istro z ogledom Motovuna, znamenitih fresk cerkvice sv. Marije škri. Ijine pri Beramu, Labina, Pulja, prekrasne obale in rtov južne Istre. Vpisovanje do L 12. v Ulici Ceppa 9.
Danes 24-urna stavka na slovenskih šolah
1 Odbor Sindikata slovenske šole je | na svoji redni seji dne 27. novem-I bra t.m. razpravljal o delovanju [ bolniške blagajne ENPAS in ugotovil, da v tržaški pokrajini še niso vpeljali neposredne zdravniške oskrbe, kakor se že izvaja v večjem delu države. Zdravniška zbornica pa namerava s 1. januarjem 1974 ukiniti neposredno zdravniško oskrbo, kjer se že izvaja. Če bi se to zgodilo, bi bila zdravniška oskrba še slabša kot doslej, ker bi večji del običajno zelo visokih stroškov za zdravljenje moral kriti bolnik sam.
Ker se vlada ni doslej zavzela, da bi se to težko vprašanje ugodno rešilo, je odbor Sindikata slovenske šole soglasno sklenil, da bo proglasi 24-urno stavko na vseh slovenskih šolah danes, v sredo, 28. novembra t.l.
Odbor Sindikata slovenske šole v Trstu
GLASBENA MATICA — TRST Abonmajska koncertna sezona 1973 - 74
V nedeljo. 2. decembra 1973 ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu
PEVSKI ZBOR
JOŽA VLAHOVIČ
iz Zagreba
Dirigent: Emil Cossetto
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi
danes, 28. t. m. ob 20.30 VEČER FILMOV Svoje filme bo predvajal SERGEJ CESAR K obilni udeležbi vabi
odbor
Prosveta
PD Lonjer - Katinara vabi vse svoje člane na občni zbor, ki bo jutri, 29. novembra 1973 ob 20.30 v društvenih prostorih.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 28. novembra -JAKOB
Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 16.24 — Dolžina dneva 9.02 — Luna vzide ob 10.14 in za tope ob 19.28.
Jutri, ČETRTEK, 29. novembra VINKO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 7,3 stopinje, najnižja 2,9, ob 19. uri 5,8, zračni pritisk 1019,7 narašča, brez vetra, vlaga 35 odst., nebo 4 desetinke pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 27. novembra se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 69-letni Vittorio Bolle, 78-letna Giuseppina Grassi, 82-letna Olga Mels por. Bradaschia, 67-letni Francesco Milillo, 51-letni Miran Žvab, 69-letni Francesco Buoncompa gno, 72-letni Angelo Tiberio, 51-letni Antonio Doria. 67-letni Giuliano An-tonaz, 75-letni Pellegrino Zacchigna, 95-letna Ines Cante vd. Malusa, 68-letna Maria Zigante vd. Vellenieh.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Busolini, Ul. P. Revolte'la 41: Pi-zul - Cignola, Korzo Italia 14; Pren dini. Ul. T. Vercellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM. Al Cammello. Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35; Chiari - Grotti. Ul. Tor S. Piero 2.
BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F FILZI 10 ret 30-101, 30-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	635,50
Funt šterling	1.492.—
Švicarski frank	197,50
Francoski frank	136.—
Nemška marka	239,50
Avstrijski šiling	32,50
Dinar: debeli	37,50
drobni	37,50
MENJALNICA
vse// tujih valut
ŠPORTNA TRGOVINA
VELJAK ŠPORT
VABI cenjene odjemalce in prijatelje na odprtje nove trgovine, ki bo DANES, 28. NOVEMBRA popoldne (predvidoma ob 18.30) v Ul. Ponziana it. 5 (nasproti prejšnje trgovine).
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
štiridesetletnica gledališkega dela Staneta Raztresena
France Bevk — Boris Grabnar
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC
(Dramatizacija romana)
Scena:	EDVARD ZAJEC
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Glasba:	IVAN MIGNOZZI
Režija:	MARIO URŠIČ
Dants, 28. t. m. ob 20.30 - ABONMA RED D
Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča».
Gledališča
KULTURNI DOM
SSG - Trst
Danes, 28. t. m. ob 20.30 F. Bevk - B. Grabnar «Kaplan Martin Čedermac» za abonma red D — mladinski v sredo.
Ponovitve: V soboto, 1. decembra ob 21. uri (izven abonmaja).
Vstopnice (rezervacije) so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav.
VERDI
V naslovni vlogi opere v treh dejanjih «Maria Golovin» Giancarla Menottija, bo nastopila znana sopranistka Marianna Nicolescu De San-tis. Pevka je po rodu iz Romunije. V Menottijevi operi, ki jo bodo uprizorili v petek. 30. t. m. ob 20.30, bo poleg Marianne Nicolescu nastopil baritonist ameriške narodnosti Richard Stilwell, ki je v isti vlogi že nastopil v Parizu in Marseillu. Med drugimi bo nastopila tudi tržaška pevka Bianca Bermi, ki je v zadnjem času nastopala predvsem na ameriških odrih. V manjših vlogah bodo nastopili še Angelo Marchiandi, Giuseppe Scalco ter Giovanna Fioroni, ki je med tržaškim občinstvom zelo priljubljena. Orkester vodi Christopher Keene
Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (tel. 31948).
La Cappella Underground 19.06—21.00 Na sporedu bo pet filmov, ki jih je posnela skupina pacientov psihiatrične bolnice v Lousannu in nekaj filmov skupine pacientov tržaške psihiatrične bolnišnice. Po zadnji predstavi bo sledila razprava.
Nazionale 15.30 «I professionisti». Igrajo: Burt Lancaster, Claudia Cardinale, Lee Marvin in Jack Palance.
Excelsior 15.30 «Troppo rischio per uji uomo solo». Barvni film. Igrajo Giuliano Gemma, Susan Scott, Michael Foresf Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo. 16JOO «Sussurri e grida» Režija Ingmar Bergman. Harriet Andersson, Kari Sylvan. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «O Lucky man». Mal-colm McDowell. Barvni film.
Eden 16 00 «La schiava». Bareni film. Igrajo Landò Buzzanca, Catherine Spaak in Adriana Asti.
Ritz 15.30 «Teresa la ladra». Barvni film Carla De Palme v katerem igra glavno vlogo Monica Vitti.
Aurora 16.30 «Il dittatore dello stato libero di Bananas». Bareni zabavni film.
Capitol 16.30 «La ragazza fuori strada». Bareni film. Igra Lue Merenda. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «Maschio ruspante». I-gra Giuliano Gemma. Bareni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Il grande valzer». Barvni film s Horstom Bucholzem.
Filodrammatico 16.30 «Banana meccanica». Barvni film. Igrajo Marie Claire Davy, Elisabeth Drancourt, Philippe Gasté. Prepovedano mladini pori 18. letom.
Moderno 16 CO «Rappresaglia». Bareni film. V glavnih vlogah Richard Burton in Marcello Mastroianni.
Vittorio Veneto 16.30 «La polizia è al servizio del cittadino?» Bareni film, fgra Enrico Maria Salerno. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «Cavalca è uccidi». Igrajo Alek Nikol, Robert Hunder in Margaret Grayson. Barena kavbojka.
Astra 16.30 «Un dollaro d'onore». Bareni western film. Igrata John Wayne in Dean Martin.
Ariston Dvorana rezervirana za krožek «U. Barbaro».
Abbazia 16.00 «Crisantemi per un delitto». V glavnih vlogah igrata Alain Delon in Jane Fonda. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Radio 16.00 «Canterbury proibito». Barvni film z Femy Benussi in Magdo Konopko. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Prispevki
V	počastitev spomina pok. Cirila žetka daruje družina Berce 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob dragega Zorana Pavliča darujeta Dora in Rudi Petaros 5.000 lir za šolo «S. Gregorčič» v Dolini in 5.000 lir za pevski zbor «Slovenec» iz Boršta.
V	počastitev spomina Zorana Pavliča darujejo Zorka. Robi in družina Auer 5.000 lir za PD «Slovenec» iz Boršta.
S O ŽA L J E
Sindikat slovenske šole izreka sožalje ravnatelju Edmundu Žetku ob izgubi dragega očeta
SOŽALJE
Kulturni krožek Devin - ftivan h-reka svojcem in sorodnikom ob Izgubi Leopolda Legiše iskreno sožalje.
GORIŠKI DNEVNIK
28. novembra 1973
OBISK PRI KRAŠKIH TURISTIČNIH DEJAVNIKIH
Gostilničarji na Krasu so zaskrbljeni zaradi prepovedi prometa ob nedeljah
Odločna zahteva po uvedbi redne avtobusne službe • Ob nedeljah in praznikih bo mnogo vasi povsem odrezanih od mesta
Pred dnevi smo že zapisali, da bo prepoved vožnje ob nedeljah in praznikih hudo prizadela gostilničarje v kraških vaseh. V nedeljo smo obiskali nekaj izmed njih, da bi se prepričali, kaj bo pomenil zadnji vladni ukrep.
Le malo verjetnosti je, da bodo Tržačani ob nedeljah ostali doma. Če ne bo vreme zelo slabo, bodo stopili na avtobus in na vlak in se odpeljali v okolico, kot so to delali doslej z avtomobili. Ko govorimo o gostilnah, jih moramo torej ločiti v dve skupini. V prvo moramo vključiti tiste, ki so v neposredni bližini avtobusnih postaj, kot gostilne v Bazovici, na Proseku in Kontovelu, v Križu, v Vižovljah itd. V drugo skupino pa sodijo tisti gostinski obrati, ki ob nedeljah niso redno povezani z mestom. To velja predvsem za kraške vasi od Repentabra do Medje vasi, torej za lok naselij, ki leži vzporedno s pokrajinsko cesto Sesljan — Opčine in od Sesljana dalje z državno cesto št. 14. Edino v Šempolaj pride nekaj avtobusov tudi ob nedeljah, druge vasi pa so popolnoma odrezane od mesta. V zimskem času se le malokateremu gostu zljubi «sprehod» po burji, dežju ali celo snegu, še manj pa povratek po poti v temi, ki zajame Kras v teh
Polna jedilnica v gostilni v Mavhinjali
mesecih že v zgodnjih popoldanskih urah.
Naša pot je zavzemala osrednji del tega loka. Začeli smo v Mavhi-njah, kjer so imeli pri Urdihu polno jedilnico gostov. Gostilničar Iztok Urdih nam je povedal, da imajo stalne goste, ki prihajajo v Mavhi-nje ob nedeljah in praznikih že vrsto let. Njegov obrat začne polno delati opoldne, po kosilu so na vrsti južine, zvečer pa večerje. V Mavhinje ne pride ob nedeljah noben avtobus, do Vižovelj pa je lep kos poti in tako dolg sprehod je v mrazu tudi za stalne goste preveč.
Druga gostilna, ki smo jo obiskali, je gostilna Gruden v šempo-polaju. Velik parkirni prostor je bil poln avtomobilov in v lepem, preurejenem lokalu, je bil pravi živžav. V obeh jedilnicah se je gnetlo gostov, kdor pa ni našel prostora, se je moral zadovoljiti z mizo v predsobi. Šempolaj je nekoliko na boljšem kot Mavhinje. Omenili smo že, da je moč priti do šempolaja z avtobusom tudi ob nedeljah. Zasebno podjetje, ki vzdržuje progo Trst — Nabrežina, je nekaj voženj podaljšalo do šempolaja: ob nedeljah je do Nabrežine precej voženj, ker je to dan obiskov v nabrežinskem sanatoriju.
Nekateri gostje Grudnove gostilne
Josip Guštin, kot gostilničar
OSMIO A DUŠAN MILIČ
Zagradec 2
odpre jutri, v četrtek, osmico in bo točil svoje bèlo in črno Vino
■lliiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiumifiiiimimiiiiuimiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiii
SEJA SVETA STARŠEV SREDNJE ŠOLE «I. CANKAR»
Starši zahtevajo ureditev šolskih prostorov pri Sv. Jakobu
Poziv bivšim učencem, da prispevajo za postavitev doprsnega bronastega kipa
Včeraj se je sestal svet staršev slovenske srednje šole «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu, ki je najprej ugotovil neustrezno stanje prostorov. šolsko poslopje je namreč zelo staro in v njem deluje kàr pet zavodov: otroški vrtec, osnovna šola, srednja šola, slovenska strokovna šola in še italijanska šola za uporabno umetnost. Povrh vsega tega uporabljajo dva prostora za skladišče knjig in en prostor za upravo slovenskih šolskih učbenikov. Logično je, da v takih okoliščinah ni nobenega prostora za kabinete in druge potrebe, kar pa je za moderni pouk nujno potrebno.
Člani sveta staršev so tudi ugotovili, da kljub vsej skrbi vodstva šole in profesorjev, šolski prostori ne morejo biti urejeni, kot bi to bilo potrebno, da jih je treba prepleskati itd. Še zlasti pa je kritično stanje higienskih naprav, ki prav gotovo ne morejo odgovarjati predpisom.
Zaradi tega je svet staršev sklenil predlagati predstavnikom staršev vseh 'ostalih slovenskih zavodov, ki so v istem poslopju, da se na skupnem sestanku dogovore o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da se takoj reši kriza s šolskimi prostori in uredi tisto, kar je mogoče narediti takoj ter istočasno prične tudi s širšo akcijo za trajno rešitev vprašanja šolskih prostorov pri Sv. Jakobu.
Poleg tega je bil govor še o zimovanju in o postavitvi kipa Cankarja v veži prvega nadstropja, za kar je mnogo dela bilo že opravljenega v prejšnji poslovni dobi. Sklenili so, da se bodo pismeno obrnili za prispevek na vse tiste, ki so diplomirali na tej šoli.
Svet staršev je soglasno izvolil za predsednika Bogomila Samso, za podpredsednico Justi Race in za tajnico Anito Campano.
V Miljah izvoljeni rajonski svetovalci za mestno središče
Prejšnjo nedeljo so v Miljah - centru volili novi rajonski svet. Občani so prejeli belo glasovnico in so lahko glasovali prosto, čeprav je večina oddala svoje glasove kandidatom, izbranim na nekaj zborih občanov.
Kljub pozivu opozicije, ki se je
protivila taki neposredni izvolitvi članov rajonskega sveta, je bila udeležba na volitvah zadostno visoka. Od 5.564 volilnih upravičencev se je odzvalo pozivu občinske uprave 3.431 volivcev, ali 61,66 odst.
Objavljamo imena izvoljenih svetovalcev (v oklepaju število glasov, ki so jih prejeli) : Mario Cossi (1925), Paolo Portionè (1643), Ezio Ciacchi (1491), Loris Cok (1377), Mauri Crevatin (1361), Fulvio Gan-dini (1196), Giuliano Millo (1189), June Gattonar Nicolini (1160), Antonio Frausin (1015), Francesco Zaccaria (963), Pia Frausin (956), Liliana Pratolongo Santi (712), Vitto-rina Pugliese Robba (633), Arnaldo Benussi (625), Adelio Stefez (597), Stella Costanzo Macor (584).
pravijo, da bodo odslej prihajali med tednom. Toliko kot doslej jih ne bo, vendar si bo ta obrat le nekoliko pomagal z avtobusnimi zvezami, pa čeprav urnik ne ustreza najprimernejšim uram za goste (kdor želi na kosilo, bo moral z doma že ob 10. uri, ali pa bo ostal lačen do 14. ure).
Slabše je pri Subanu v Bajti, kjer so prav tako trdno prepričani, da bodo odslej ob nedeljah počivali. Tudi ta gostilna je delala večinoma ob nedeljah, saj stoji ob pokrajinski cesti iz Gabrovice proti mejnemu prehodu Gorjansko. Parkirnega prostora je dovolj, poleti pa gostom postrežejo na velikem dvorišču, kjer so za otroke, ki se pri mizi kaj radi dolgočasijo, poskrbeli gugalnico. Tudi do Bajte ni mogoče z avtobusom, kdor pa pride do šempolaja, se mu bo zdel košček poti, pred vsem pozimi, povsem odveč.
Končno smo se oglasili še pri Guštinu v Zgoniku. Pepi Guštin je gostilničar in tudi župan, zato se za to vprašanje zelo zanima. V nedeljo je bilo pri njemu nekoliko manj gostov kot običajno, za kar nosi krivdo megleno vreme in pa dejstvo, da smo bili ob koncu meseca, to je nekaj dni pred novo plačo. Kljub temu pa je bila je dilnica polna ljudi. Tudi v Zgonik ne pride noben avtobus. Guštin je sicer prepričan, da bo že kako šlo, saj so doslej gostje po kosilu odšli na sprehod, secjaj pa se bodo «sprehodili» s Proseka v Zgonik in nazaj. To pa ne bo mogoče ob slabem vremenu in prav tako ne zvečer, kajti tak «sprehod» po temi in mra zu je skrajno neprijeten. Zvečer bo torej tudi v Zgoniku zelo malo gostov.
Tu smo zaključili naš obisk pri kraških gostilničarjih. Nobenega smisla bi ne imelo, da bi ga nadaljevali, kajti povsod smo izvedeli isto: predvsem poziv oblastem, naj čim-prej poskrbijo za javne prevoze. Če ne bo dovolj avtobusov, ni mogoče govoriti več o kraškem gostil-
SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU
Z deželnim denarjem zgrajena telovadnica naj služi potrebam vse domače skupnosti
Razdelitev občinskega prispevka društvom - Januarja v Doberdobu dve sekciji otroškega vrtca
občinskega sveta je zanisano, da mora lastnik zgraditi do dvorane samostojen dohod s ceste in da mora biti dvorana, ki jo bode gradili z deželnim, se pravi z javnim denarjem, na razpolago vsem doma čim društvom. Telovadnica bo o-premeljena s sanitarijami, slačilnicami in kurilno napravo ter bo ta objekt služil tudi župnijski dvorani, ker ga bodo sezidali tik ob njej.
Podžupan Černič je v diskusiji dejal, da bi bila najboljša rešitev, če bi takšne in podobne infrastrukture gradila občinska uprava, ki edina lahko resnično zajamči pravično porazdelitev objekta uporabnikom, kakor velja to za uporabo nogometnega igrišča. Ostali svetovalci pa so ob upoštevanju dejstva, da gre za javno naložbo, ki nujno prinaša pravico do uporabe objekta s strani vseh zainteresiranih, sicer izrazili zaskrbljenost, hkrati pa apelirali na lastnika te-
V	soboto in nedeljo v Portorožu
Prvi sejem rož in okrasnih rastlin
V	Portorožu in v sosednjih krajih vlada v teh dneh veliko zanimanje in pričakovanje za cvetličarsko razstavo, k' jo prireja «Hortikulturno društvo» iz Portoroža. «Prvi sejem rož in okrasnih rastlin», kakor so imenovali to zanimivo pobudo portoroških cvetličarjev, bo v prostorih Avditorija v Portorožu v petek, 30. novembra in v soboto 1. decembra. Sejem bo odprt za občinstvo od 10. do 17. ure.
Poleg razstave raznovrstnega cvetja, kar bo nedvomno vzbudilo precejšnje zanimanje tudi med prebivalstvom tostran meje, saj v našem mestu že vrsto let pogrešamo tovrstne pobude, bo sejem nudil možnost prodaje cvetličarskih pridelkov tako podjetij kot zasebnih gojiteljev, ki bodo obiskovalcem postregli tudi z nasveti. V prodaji bodo poleg okrasnih rastlin tudi semena, čebulice, tehnični pripomočki, umetna gnojila ter vse ostalo, kar je potrebno za umno nego in boljšo rast rastlin.
Cvetlični sejem bo prvi tovrstni sejem na tem področju. V namenu prirediteljev je, da bi takšne in podobne sejme prirejali večkrat letno. Novost je tudi v tem, da bodo na sejmu lahko sodelovali zasebni cvetličarji in vrtnarji. «Hortikulturno društvo» iz Portoroža zato vabi vse cvetličarje s tega področja naj razstavijo svoje pridelke na sejmu, kjer jih bodo imeli tudi možnost prodati. Ogled sejma bo brezplačen.
Za točilno mizo gostilne v Šempolaju
ničarstvu: gostilne bi v tem primeru služile predvsem domačinom, ki bi zahajali vanje zvečer in ob nedeljah, ko se ne bodo mogli ganiti iz vasi. Gostilna bo torej ostala le družbeni dejavnik, izgubila pa bo pomen turističnega objekta, ki ga v zadnjih letih povsem zasluži.
Vendar pa ni edina prizadeta dejavnost gostinska. Spomnimo se na živinorejo: koliko je živinorejcev, ki vsak dan nosijo mleko v mesto. Mleko je dobro, če je sveže. En dan staro pa je skoraj neuporabno. Če bi živinorejci razpolagali z avtobusi, bi lahko pripeljali mleko do mesta, tako pa jim je to onemogočeno. Ne smemo pozabiti na kmete, ki si opomorejo s tem, da v osmici prodajo domače vino. In končno so tu še nekateri cvetličarji, ki zalagajo s cvetjem kioske pred pokopališčem pri Sv. Ani. Povsod se postavlja le vprašanje javnih prevozov. Treba bi bilo pohiteti z ustanovitvijo pokrajinskega konzorcija, kajti, dokler bo imelo koncesijo zasebno podjetje, bo stanje zelo pereče.
Pa ne gre samo za gostilne, kmete, cvetličarje ali živinorejce. Prebivalci kraških vasi imajo vso pravico, da si ob nedeljah ogledajo film ali obiščejo gledališče. Prav tako imajo pravico, da gredo na izlet. Za vse to pa potrebujejo avtobusne povezave, kot potrebujejo tudi avtobus domačini, ki želijo ob nedeljah obiskati svojce v bolnišnici.
V ponedeljek se je v Doberdobu nadaljevala seja občinskega sveta, ki so jo prekinili prejšnji tedun, potem ko so odobrili proračun za leto 1974. V drugem delu seje so izčrpali vse točke dnevnega reda.
Najprej so razdelili domačim prosvetnim, športnim in rekreacijskim društvom 150.000 lir podpore, znesek, ki so ga določili že v proračunu. Domačemu nogometnemu 'društvu, v katerem igrajo mladinci iz vseh vasi v občini ter ima dve ekini. ki nastopata na prvenstvih, so namenili 55.000 lir, trem prosvetnim skupinam po 25.090 lir, balin-carskemu društvu pa 20.000 lir. Obnovili so sporazum z ustanovo za otroške vrtce, ONAIRC, po kate-m bosta od 7. januarja 1974. leta dalje v Doberdobu dve sekciji otroškega vrtca z dvema otroškima vrtnaricama. Dela za razširitev objekta so v teku in jih bodo zaključili do konca tega leta. Tudi v tem šolskem letu bo vodil ortopedsko telovadbo strokovnjak iz Tržiča, ki je edini pripravljen prihajati v vas za plačilo 3.000 lir na vajo. Morda bodo v prihodnjem letu sklenili sporazum s strokovnjakom iz Nabrežine.
Izbrali so člane okrajne davčne komisije. Za gradbeni sektor so določili Jordana Vižintina od Devetakov, Valerija Radetiča iz Jamelj in Linta Zaniera iz Doberdoba, za kmetijstvo pa pokrajinskega svetovalca Jožeta Jarca iz Doberdoba,
Antona Pahorja iz Jamelj in Jožeta Gergoleta iz Doberdoba.
Občinski svetovalci so odobrili prošnjo občinske uprave, da bi iz posebnega državnega sklada občina prejela sredstva za kritje svojih proračunskih primanjkljajev. Kakor vse občinske uprave, tako je tudi Doberdobska zašla v hude finančne težave, odkar so usahnili viri do hodkov iz davkov. Upoštevajoč dosedanje stanje, bo imela doberdobska občinska uprava v 1975. letu 55 milijonov lir dohodkov in primanjkljaj v višini 36 milijonov. Svetovalci si nadejajo, da bo pristojni urad, na katerega so naslovili prošnjo, ta sklad odprl tudi za njihovo občino.
Na koncu so obsežno razpravljali o pooblastilu za gradnjo telovadnice na cerkvenem zemeljšču v Doberdobu. Na predlog župana Jarca so svetovalci sklenili, da ima objekt lahko naslednje največie mere: 20 n-etrov dolžine. 18 metrov širine in 7 metrov višine. S temi merami H dvorana ustrezala predpisom za igranje prvenstvenih odbojkarskih in košarkarskih tekem. V sklepu
iiiimiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
V ZNAK PROTESTA PROTI DEŽELNI POLITIKI
DANES V VSEJ DEŽELI SPLOŠNA STAVKA
K stavki so vabljeni tudi dijaki
lovadnice, da pri njenem upravljanju upošteva najširše koristi občanov.
INTERPELACIJA NA POKRAJINI
Kaj je z goriškim obmejnim prehodom?
V zvezi z izjavo občinskega odbornika za javna dela Giuseppa Agatija na pokrajinskem kongresu KD, da se mejni prehod pri Fernetičih na Tržaškem jači in kvalificira kot edina povezovalna pot med Italijo in vzhodnimi deželami in s kritiko deželni birokraciji, je socialistični pokrajinski svetovalec Marko Waltritsch poslal predsedniku pokrajine interpelacijo, v kateri hoče vedeti kaj je resnice v Agatijevih trditvah. Svetovalec hoče odgovor na seji pokrajinskega sveta.
ŽIVAHNO DELOVANJE SPD
Dva uspela izleta h Kekcu in na Ravnico
Priprave za smučarski tečaj
Zelo dobro je uspel prejšnjo nedeljo izlet v goriško okolico, ki ga je priredilo SPD. Udeleženci so se zbrali v Kromberku in se nato peljali s svojimi vozili k «Jerici» na Damber. Peš so jo mahnili po stranski poti na Fadigovšče in se ustavili pri prijazni «Drejčkovi» domačiji. Po krajšem postanku so jo mahnili do lepe travnate jase pod Škabrijelom, kjer so priredili piknik, ki je uspel tudi zaradi lepega in sončnega vremena. Tu se je izletnikom nudil čudovit razgled na Novo in staro Gorico ter še dalje ob Soči do sinjega morja.
Posebno otroci so bili izleta zadovoljni, ker so se lahko nemoteno podili po travnatih jasah, starejši pa so občudovali lepe jesenske barve naše narave. Po kosilu so izletniki nadaljevali pot in prišli do Katarinijevega griča, na katerem je gostišče «Kekec». Malčki so se spet igrali okrog gostišča, kasneje pa so s starši ubrali pot v dolino po stari neasfaltirani poti. Na kratko so se ustavili še pri družini Štrukelj - Mi-helkovih na Bonetovščah. Odrasli so pokusili domačo kapljico, otroke pa je gospodinja postregla z jabolka-
Čez Sočo gradijo nov most
Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je danes oklicala triurno stavko, od 9. do 12. ure, v znak protesta proti deželni politiki na področju avtobusnih prevozov. K stavki vabijo sindikati vse osebje v tovarnah, državnih in poldržav-nih uradih in trgovinah. Ker zanima stavka avtoprevoznik podjetij tudi srednješolske dijake, vabi šolski sindikat CGIL, da se stavke u-deležijo tudi dijaki vseh srednješolskih zavodov.
Na ploščadi pred tovarno SAFOG bo ob 10. uri sindikalno zborovanje. Podobno zborovanje bo na glavnem trgu v Tržiču. Enotni dijaški odbor, v katerem so tudi dijaki slovenskih srednjih šol, vabi k stavki vse dijake.
Od 9. do 12. ure ne bodo vozili ne avtobusi mestnega podjetja niti avtobusi na medkrajevnih progah.
Roditeljski sestanek na slovenskem učiteljišču
Na slovenskem učiteljišču «Simon Gregorčič» so v nedeljo, na roditeljskem sestanku, izvolili tudi svet staršev. Prisotne starše je pozdravil novi ravnatelj prof. Jože Sera-žin, ki jih je seznanil s posebnimi problemi te šole. Ugotovil je nekatere pomanjkljivosti, med drugim tudi to, da nima ravnatelj na razpolago svoje pisarne. O tem je že obvestil občinsko upravo.
Po daljši razpravi so izvolili svet staršev omenjene šole. V njem sta po dva predstavnika staršev za vsaki razred. Za predsednika so izvolili Ludvika Jerkiča.
Nov vozni red mestnih avtobusov na progah 6 in 7
Z jutrišnjim dnem bodo avtobusi, ki vozijo na progah št. 6 (Pošta, Naselje sv. Ane, pokopališče, industrijska cona) in št. 7 (Pošta, Pev-ma, kostnica na Oslavju), pričeli voziti po novem redu, ki ga je do ločil občinski svet.
Vozni red je naslednji:
Proga št. 6 (Pošta, Korzo Verdi, Korzo Italija, Ulica 24. maja, Ulica Duca d’Aosta, Ulica Ristori, U-lica Cipriani, Ulica Trieste, pokopališče, industrijska cona): odhodi izpred pošte ob 7.15, 8.45, 9.55, 10.45,
11.35,	12.50, 13.35, 14.35, 15.25, 16.45, 17.45, 19.10, 20.10, 20.50; odhodi iz industrijske cone ob 7.55, 12.05,
14.05,	17.15, 18.15; odhodi s pokopališča ob 9.10, 10.20, 11.10, 12.10,
13.05,	14.10, 15.00, 15.55, 17.20, 18.20,
19.35,	20.30, 21.10.
Proga št. 7 (Pošta, Ulica S. Chiara, Drevored 20. septembra, Pevma, postajališče pred kostnico na Oslavju): odhodi izpred pošte ob 7.35, 8.20, 9.35, 12.30, 13.35, 16.20, 18.45: odhodi z Oslavja ob 7.45, 8.30, 9.45, 12.40, 13.45, 16.30, 18.55.
Na progi št. 6 bodo vožnjo z odhodom izpred pošte usmerili skozi Podturn, obratno pa bo avtobus vozil skozi Podturn z odhodom iz industrijske cone ob 7.55.
Ta vozni red velja ob delavnikih, do preklica bo veljal tudi ob praznikih.
Omejitve v prometu za Andrejev sejem
Ob priliki Andrejevega sejma je goriški župan izdal odredbo, s katero omejuje za časa sejma avtomobilski in vsak drugi promet v nekaterih ulicah mestnega središča. Te omejitve so:
V	Ulici Bombi in v predoru pod gradom bo treba voziti s hitrostjo največ 20 km na uro.
Od 27. novembra do 12. decembra bo prepovedano parkiranje vseh vozil na Trgu Battisti, v Ulici Petrarca in na Travniku.
Od 1. decembra do 3. decembra bo prepovedano parkiranje vozil na Verdijevem korzu (med Ulico Petrarca in Ulico sv. Klare), v Ulici Mameli, v Ulici Boccaccio, v Ulici Oberdan, v Ulici Roma (od Travnika do Ulice Rotta), v Ulici Cadorna (od Drevoreda 20. septembra do Ulice Petrarca), v Drevoredu 20. septembra (od Ulice Cadorna do Ulice Zorutti), v Ulici sv. Klare.
Od 27. novembra do 3. decembra bo prepovedano parkiranje vozil v Ulici 27. marca.
Vožnja vozil pa bo prepovedana, ob določenih urah in v določenih dneh, po potrebi po Travniku, v ulicah Oberdan, Boccacio, Cadorna, Petrarca in na Trgu Battisti.
V	nekaterih ulicah pa bodo uved li enosmerno vožnjo v dneh, v katerih pričakujejo največ prometa. Gre za ulice v središču mesta in avtomobilisti bodo morali v teh dneh paziti na prometne znake.
Med Ločnikom in štandrežem gradijo nov most čez Sočo ki bo kmalu dokončan. Kot vidimo iz slike, so dela na tem mostu že precej napredovala. Cesta, ki bo tekla čez ta most, bo povezovala industrijsko cono pri štandrežu z državno cesto na Majnici in bo tekla dalje proti Vidmu po novem cestišču, ki bo obšel Ločnik, Mošo, Koprivno in šlovrenc ter Krmin.
Razstava otroških risb v soboto v Štandrežu
Na sedežu prosvetnega društva «Oton Župančič» v Štandrežu bo v soboto ob 17. uri odprtje razstave otroških risb, ki so jih štan-dreški mladinci napravili ob letošnjem jesenskem prazniku v štandrežu pred približno dvema mesecema. Razstavili bodo 44 del. Istočasno bodo razstavili tudi številne fotografije o raznih dogodkih na tem prazniku.
Danes ob 17.30 bo v dvorani trgovinske zbornice okrogla miza o temi «prometna vzgoja v obvezni šoli». Večer prirejata goriška občina in avtoklub, predsedoval bo deželni odbornik za prevoze Co-cianni. Sodelovali bodo razni strokovnjaki, ki bodo orisali dosedanje izkušnje. Avtoklub bo prikazal didaktični material, ki ga je sam tiskal.
Obv«stiIo Kmečke zveze
Vinogradnike goriških Brd obveščamo, da morajo tudi letos prijaviti vse količine grozdja, ki so ga pridelali. Kdor prijave ne bo izpolnil ne bo imel pravice do zaščitnega znaka visoko kvalitetnih briških vin in kakor takega ga ne bo mogel prodajati.
Za vsa pojasnila in izpolnitev prijav se lahko zainteresirani obrnejo na urad Kmečke zveze, Ul. Malta 2, med uradnimi urami. Prijave sprejemajo še danes in jutri.
Izleti
ANPI v Doberdobu priredi v nedeljo, 9. decembra izlet z avtobusom v Gonars, kjer bo odkritje spomenika - kostnice slovenskih internirancev, ki so v tem taborišču umrli med zadnjo vojno. Cena vožnje je 1.500 lir, kdor se želi izleta udeležiti naj se javi pri Mili v Kmečki zadrugi.
Prosvetno društvo «Oton Župančič» in sekcija ANPI iz štandreža prirejata avtobusni izlet v Gonars ob priložnosti odkritja spomenika, ki bo v nedeljo, 9. decembra. Kdor se hoče udeležiti proslave in izleta naj se zglasi na sedežu društva.
Slovenska prosvetna zveza priredi v nedeljo, 9. decembra avtobusni izlet v Gonars, kjer bo odkritje kostnice. Zainteresiranci se lahko vpišejo na sedežu SPZ, Ulica Malta 2, do 3. decembra.
MLADINSKI KROŽEK GORICA
priredi v petek, 30. novembra, ob 20.30 v dvorani «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu 13 srečanje z italijanskimi pesniki
LUCIANOM MORANDINUEM AMEDEOM GIACOMINIJEM in
TITOM MANIACCOM
Vljudno vabljeni!
Vabilo EPT
Nemudoma javili hotelske cene
Pokrajinska turistična ustanova obvešča vse lastnike hotelskih o-bratov (hoteli, penzioni, prenočišča), naj se nemudoma javijo na sedežu EPT v Gorici, Ulica Mazzini 20, in sicer do 10. decembra. Pokrajinska turistična ustanova želi pregledati skupno z njimi cenike sob (razen penziona) za prihodnjo turistično sezono, ki so jih omenjeni že predlagali v zakonitem roku. To je neobhodno potrebno, upoštevajoč sedanje gospodarsko stanje v deželi.
Razna obvestila
SPD — smučarski odsek naproša vse udeležence smučarskega tečaja na Lažno in na Zatrniku, da čimprej prinesejo na sedež. Ulica Malta 2, vse listine za katere so že obveščeni, ker je treba urediti skupni potni list.
V soboto 1. decembra ob 17. uri bo v dvorani prosvetnega društva «Jezero» v Dobeidobu predavanje filmov. ki so bili posneti preteklo zimo med smučarskim tekmovanjem za športne igre. Predvajanju bo prisostvoval načelnik zimskih športov pri pokrajinskem odboru za mladinske igre Boscarol.
Spregovoril bo občinski odbornik za šport Olinto Zanier.
Pokrajinski odbor ONMI v Gorici vabi starše otrok, ki so bolni na očeh, da se javijo v ambulanti ustanove. Otroke bodo pregledali in podatke o boleznih zabeležili z zdravstveno knjižico.
Osrednje vodstvo ONMI je razpisalo dva natečaja za najem v službo treh svetovalcev tretjega razreda (vodilna kariera) in trinajst zdravstvenih direktorjev III. razreda (vodilna kariera). Podrobnejše informacije na goriškem sedežu ON MI, Korzo Italija 55.
Poštni urad v Pevmi javlja, da bo'do izplačevali redne mesečne pokojnine in trinajsto pokojnino upokojencem INPS po naslednjem razporedu: 4. decembra kategorije CL, VOA, SR, IOA, SOC, VOC, IR, VOS; 6., 7. in 10. decembra kategorije IO, PS, in VR; 15. decembra kategorije SO in VO.
mi in orehi.
V nedeljo, 25. novembra smo imeli še en izlet. Čeprav ni bilo sončnega vremena, so se odrasli člani in doraščajoča mladina zbrali na parkirišču pred kromberškim gradom in odtod šli peš v prijazno vasico Ravnica.
Pohod je bil nekoliko daljši: trajal je skoro dve uri. V domačem gostišču «Pod lipo» so se izletniki ustavili, izpraznili nahrbtnike ter se okrepčali. Otrokom žilica ni dajala miru in osvojili so rogovile neverjetno velikanske zgodovinske tisočletne lipe, v njej so zrasle naravne stopnice v votlino iste, ki je sprejela ves otroški drobiž. To je bilo za otroke enkratno doživetje.
Na poti domov so prišli do krom-berškega gradu po bližnjicah, v gradu so si ogledali razstave, zlasti še o NOB in razstavo «Tito v Sloveniji».
Vračali so se zadovoljni na domove ter obujali spomine. Posebno pa Samo, ki je trgal vejico bora s škodljivim (prelevim) črvom, ki na žalost uničuje kraške bore. Rekel je, da bo pokazal v razredu sošolcem, kako ta škodljivec razjeda in uničuje iglasti bor.
Sedaj se SPD — smučarski odsek — pripravlja na smučarski tečaj na Lažni in Zatrniku.
Solidarnostna izjava Sindikata slov. šolnikov
Sindikat slovenskih šolnikov — goriška sekcija — izreka svojo solidarnost tržaški sekciji Sindikata slovenske šole ob današnji splošni stavki zaradi bolniške blagajne ENPAS.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA v Gorici in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE v Gorici v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
Anton Pavlovič Čehov
ČEŠNJEV VRT
komedija v štirih dejanjih
prevod:	Josip Vidmar
kostumi:	Marija Kobi Jambrek
scena:	Demetrij Cej
režija:	Mile Korun
Jutri, 29. novembra, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v Gorici - ABONMA RED A
(mesto, okolica in mladinski)
URNIK avtobusa za okoliški abonma:
Vrh odhod ob 19.30 gostilni Devetak Grilj; Poljane odhod ob 19.35 gostilna Peric; Doberdob odhod ob 19.40 izpred občine; Jamlje odhod ob 19.50 gostilna Pahor; Dol odhod ob 20.00 Boneti, Palkišče, gostilna Peric; Rupa odhod ob 20.15 Peč.
Kino
Gorim
VERDI 21.00 nastop gledališke skupine Tina Buazellija z delom Itala Sveva «La rigenerazione».
KORZO 17.00—22.00 «A un passo della morte». P. Duke in R. Thomas. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Le fem-me en bleu». L. Massari in M. Piccoli. Barvni film.
VITTORIA 17.15—22.00 «Psyco». A. Perkins in V. Miles. Barvni film. Prepovedano mladini pod 16. letom.
CENTRALE 17 15-21.30 «O ti spogU, o ti denuncio». Peter Sellers in S. Kusak. Barvni film.
i I z l.
AZZURRO 17.30—22.00 «La resa dei conti». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Un dollaro d'onore». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.ii0 «La notte del furore». Barvni film.
Gorica
SOČA «Pred milijon leti», angleški barvni film ob 18.00 m 20.00.
SVOBODA «Revolverašice». francoski barvni film ob 18 00 in 20.00.
DESKLE «Cvetje v jeseni», slovenski barvni film ob 19.30.
PRVAČINA Prosto.
RENČE «Peterica za pekel», ameriški barvni film ob 19.00.
KANAL «Nepozabni komiki», ameriški film ob 20.00.
DEŽURNA IKK ARNA V GORICI
Danes ves dan m ponoči ie dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan m ponoči je v Tržiču dežurna lekarna «Alla salute» Ul. Cosulich, telefon 12480.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA; Chiara Rcsetto, Luca Visintin, Cristina Cigoli, Stefano Blason, Maria Viscomi, Patrizia Mattioli, Fulvio Stacul, Gianluca Sciortmo, Francesca Lorenzini, Lara Anzanel, Sideral Rossi, Lorenzo Ceriani.
SMRTI: upokojenec 74 letni Silvio Alonzi, upokojenec 77-letni Anton Nanut, upokojenka 81-letna Tereza Sfiligoj, upokojenec 67-letni Adalberto Russian, upokojenec 88-letni Giuseppe Marega, invalid 69-letni Giuseppe Lo Curlo, delavec 45-Ietni Cesare Fontanot, gospodinja 66-let-na Irma Badin por. Tonet, gospodinja 79-letna Ines Chiodarelli vd. Mazzolini, prodajalka 68-letna Antonia Dussi vd. Serban, upokojenka 71-letna Marija Mermolja por. Lor-ja, upokojenec 85-letni Emilio lustu-lin.
PRIMORSKI DNEVNIK
4
28. novembra 1973
BORIS PATERNU
OD KMEČKE PUNTARSKE DO PARTIZANSKE PESMI
Predavanje v Slovenskem klubu v Trstu 13. novembra 1973
Vsekakor Chmelov prispevek iz leta 1851 priča o terr\ da je poleg gesla «stara pravaa», ki se je pri nemško pišočih zgodovinarjih v izvirni slovenski obliki pojavljalo vsaj že od Valvasorja (1689) do Heinricha Hermanna (1843), v o-sredje avstrijskega oziroma srednjeevropskega zgodovinopisja, celo v publikaciji dunajske cesarske a-kademije, prodrlo tudi izvirno rit-miztrano geslo slovenskih puntarjev «le vkup, le vkup... uboga gmajna». Vest o Slovencih in njihovih zgodovinskih dejanjih — Chmel je navajal 80.000 upornikov iz leta 1515 — torej sredi 19. stoletja prodira v svet ob petrefaktih njihove starodavne puntarske pesmi. Nemški zgodovinarji so se slovenščine začeli učiti ob pretei krvavem puntarskem refrenu HV).
Ti glasovi so počasi segli tudi na Slovensko. Zadevo je naposled vzel v roke dr. Janez Bleiweis, predsednik Slovenske Matice. V društvenem Letopisu za leto 1877 je objavil lepo litografiran posnetek dobro ohranjenega lancknehtov-skega letaka Ain netves lied von den kraynerischén bauern (18). Izvirnik je njemu oziroma Matici prepustil Peter Radicz, ki ga je kupil iz ostaline dunajskega ljubitelja knjig, gostilničarja Haydingerja, umrlega 1. 1876. In Bleiweis je to «redko bibliografično prikazen» predal široki slovenski javnosti. Toda zanimiv je njegov spremni komentar. Pesem pošilja v svet s pojasnilom in opozorilom, kako nekaj groznega so bili punti, ki so jih počenjali kmetje, «trdivši, da so jim vzeli njihovo staro pravdo». In potem, da so ti kmetje «planili na grajšine, samostane in cerkve, ropali, požigali in morili, dokler leta 1516. krvavi punt ni bil zatrt z vojno štajerskega glavarja Sigismunda Dietrichsteina in Jurija Herbersteina po povelji cesarjevem». Tako smo leta 1877 uradni Slovenci sprejeli svojo edino tradicijo upora in svobode kot veliko bibliografsko znamenitost in kot prav tako velik življenjski greh.
In vendar je bila Bleiweisova zapora že ena zadnjih, čeprav ne poslednjih zapor. Objavljena pesem z vtkanimi slovenskimi stihi je govorila močneje kot Bleiweisov komentar. Gesla slovenske puntarske pesmi so začela delovati in so v 80 letih postala pomembno inspiracijsko središče pesništva pa tudi pripovedništva (18).
Že leta 1882 je izšla prva daljša epska pesnitev Stara pravda, s prešernovskim podnaslovom «povest v verzih» in z obema starodavnima puntarskima gesloma v sklepnem besedilu, tokrat povezanima v en sam stih: «Za staro pravdo, vkup, le vkup!» (19). Pisec epa je bil Ivan Jenko, izšel je v njegovi zbirki Pesmi (1882). Ivan Jenko je bil s svojimi pesniškimi zmožnostmi daleč od brata Simona in njegova pesnitev ima zelo poprečno literarno vrednost. Motiv kmečkega punta je v njej obremenjen s precej naivno romantično ljubezensko zgodbo med grajsko gospodično in skrivnim puntarjem, zraven pa preobložen s stritarjanskim svetobolnim sentimentom. Vendar ima delo nekatere lastnosti, ki nas ob tej priložnosti zanimajo. V drugem delu se namreč okrepi socialna motivacija dogajanja: ko grajska gospodična zve, da ima opraviti s plebejcem, ga v hipu zavrže in to tudi njega potisne v skrajne odločitve. Postane glasnik radikalnega uporništva, človek, ki zavrže vsa načela pokorščine nebeškim «zakonom večnosti», zavrže tudi misel o nespremenljivosti sveta in vdanosti v usodo. Odloči se za pot osebnega in družbenega punta. Toda avtor le ni šel v skrajnost. Svojemu uporniku je postavil ob stran modrega starca, ki uči in svari v imenu božjih zakonov ter razumne vdanosti v trpljenje. Tako je Jenkova pesnitev v resnici še hibridno delo. ki stoji na meji med sprejemanjem in odklanjanjem pun-tarstva. Vendar je bila za takratnega bralca nota upiranja najbrž opaznejša in ideja kmečkega pun-tarstva razmeroma močno izpostavljena.
Prvi, ki je v slovenskem pesništvu puntarsko temo zares prenovil in jo notranje osvobodil, je bil Anton Aškerc. To je storil z «vencem» desetih epskih balad Stara pravda, prvič objavljenih v Ljubljanskem zvonu 1888. leta. Ob nemškem landcknehtovskem letaku, ki je temeljno inspiracijsko netivo cikla, je napravil popoln tekstni o-brat. Za naslov in glavno misel cikla je vzel slovenski puntarski gesli, medtem ko je nemške stihe poraztresel kot ilustrativne zgodovinske drobce pod naslove posameznih balad. S tem postopkom je v resnici docela zaobrnil nekdanji tekstni red stvari, ko je bilo nemško protipuntarsko besedilo gra divo v drobcih. Tako je Aškerc o-pravil svojevrstno «tekstološko rehabilitacijo» izgubljene slovenske puntarske pesmi in njeno aktualizacijo. Naslednjo odločno inverzijo je opravil ob Valvasorju.
Končno je Aškerc s svojim postopkom idejne inverzije oplazil tudi Jenkovo sentimentalno, napol pogumno napol boječo Staro pravdo, ki je bila najbrž (s svojim naslovom vred) ena izmed pobud njegovega epskega cikla.
Tako je bil prvi, ki je v slovenskem pesništvu obdelal in hkrati brez pridržkov potrdil temo in idejo kmečke puntarije. Podaljšek tradicionalne miselnosti je do neke mere ugotovljiv samo ob «cesarski tezi». V pesmi Pred cesar-
jem (IV.) je namreč cesarju še dal nastopati kot nekomu, ki je docela na strani prizadetih kmetov in jim tudi pomaga. V pesmi Tabor (VIII.) pa že pušča kmečke voditelje, da nad cesarjevo pomočjo obupajo in vzamejo zadevo v svoje pesti. Naposled je torej tudi na tej najbolj trdovratni točki puntarsko temo sprostil, odprl njene radikalne socialne razsežnosti in jo nazadnje povezal še z narodnoosvobodilno mislijo. S tem je temi odprl pot daleč v bodočnost in kasnejših obravnav te snovi si ni več mogoče misliti brez bližnje ali daljne navezanosti na njegovo Staro pravdo, ki je postala šolsko znani primer puntarske epike.
Z Aškercem pa se hkrati izteče literarno obdobje, ki je v svoji poetiki in v svojem programu še lahko dajalo epu ali «povesti v verzih» osrednjo mesto. Logika literarnega razvoja je naposled privedla do tega, da je tema, kakršno predstavljajo kmečki punti, morala pripasti predvsem območju proze in dramatike, kar se je tudi zgodilo. Kolikor je obstajala v pesništvu, se je pomaknila v območje epizirane ali dramatizirane lirike. Že Aškerčeva Stara pravda, «venec balad», ima na sebi vsa znamenja izstopa iz širše epike in prestopa v epizirano ter dramatizirano liriko.
Nova romantika oziroma njena «moderna» ni dala teksta z zgodovinsko temo kmečkih puntov. Ivan Cankar je dolga leta načrtoval, snoval in v pismih napovedoval «veliko zgodovinsko dramo» na to temo, vendar je ni napisal. Tudi v njegovih matjaževskih zgodbah motiv kmečkega puntarstva, kolikor se pojavlja, ni središčni motiv; poleg tega je zelo subjektiviziran in pravzaprav vržen iz zgodovinskih koordinat. Vendar pa nam zunanje evidentiranje teme v tem primeru, ko ne gre več za realistično literaturo, ne pove vsega. Problem je treba pregledati še iz drugega, bolj notranjega zrelišča. Pozabiti ne smemo na to, da je bil Cankar prvi, ki je v slovenski literaturi do resničnih skrajnosti sprostil temo človekovega osebnega in družbenega uporništva, temo eksistencialne in socialne revolucije. Obe območji sta pri njem globoko prepleteni in se med sabo utemeljujeta, kar za naše vprašanje ni brez pomena. V zgodovini slovenske herezije pomeni Cankarjeva Knjiga za lahkomiselne ljudi iz leta 1901 prelomno mesto. Nihče dotlej si na Slovenskem pred javnostjo ni upal tako naravnost' in tako do kraja razvrednotiti temeljnih sestavin krščanske moralne tradicije: duha pokorščine, ponižnosti, samozatajevanja in odpovedi. In zanimivo je, da hkrati ob tem svojem hoteno strupenem obračunavanju z našim duhovnim hlapčevstvom leta 1901 najbolj intenzivno snuje veliko dramo kmečkega punta in da v pismu bratu Karlu dne 19. marca 1901 poroča o obeh stvareh hkrati (21). Drame iz več razlogov, o katerih bi bilo vredno razmišljati, ni končal. Vendar je njen motiv do neke mere kompenziral v povesti Hlavec Jernej in njegova pravica 1. 1907. Temo uporništva je tu motiviral socialno, jo prenesel v kmečko proletarski svet, ob njej preveril in razvrednotil vse družbene ustanove od žma^a in župnika do cesarja ter končal z ognjenim simbolom upora. Vzpostavil je notranjo zvezo med kmečko in proletarsko puntarsko temo, in sicer do tolikšne mere, da je takratna literarna zgodovina besedilo lahko brala oziroma aktualizirala tudi kot «prepesnitev Marxovega komunističnega manifesta» (Ivan Prijatelj) (22).
17)	Slovensko geslo «stara pravda» navaja n. pr. tudi Martin Ma-yer v delu Der innerosterreiehi-schc Bauernkrieg des Jahres 1515, Wien 1883, s. 9.
18)	J. Bleiweis, Ain newes lied von den kraynerischen bauern. Le-top s matice slovenske za leto 1877, s. 200-201.
19)	Ivan Jenko, Pesmi. Ljubljana 1882, s. 200.
21)	Pismo Karlu Cankarju 19. marca 1901. Ivan Cankar, Zbrano delo XXVI, Ljubljana 1970, s. 89-90.
22)	Ivan Prijatelj, Domovina, glej umetnik. Cankarjev zbornik. Ljubljana 1921, s. 24.
V PRIMOSTEM V DALMACIJI
Letni obračun jug. likovnikov
Izvoljeno je bilo novo vodstvo
Primošten je prijetno mestece dalmatinske obale. Tu je te dni potekala deseta konferenca Zveze združenj likovnih umetnikov Jugoslavije. Ob tej priložnosti je dr. Karlavaris, slikar, v svojem referatu o mestu in vlogi likovne ustvarjalnosti v samoupravni socialistični družbi med drugim dejal: «Osnovni smoter likovne kulture je humanizacija človeka in človeške družbe nasploh, a prav zaradi tega
Akademski slikar Srečko Plani-nič pa je med drugim omenil, da se likovni ustvarjalci, zbrani v svojih združenjih, vsekakor niso dovolj družbenopolitično angažirali, postavimo, v širših razpravah okrog vprašanja ustavnih sprememb, da-siravno so imeli za to dovolj razlogov. Vrhu tega je razprava no-tekala tudi v znamenju posegov glede okrepitve strokovne organizacije, ki doslej ni pokazala dovolj
je treba na to področje gledati < življenjske aktivnosti. Na konferenci
z razrednih stališč, ob upoštevanju nujnosti kontinuiranega razvoja likovnih umetnosti in ob krepkem naporu, da se tudi v naprej gradi kvalitetno nova likovna kultura.»
Razprava je pokazala, da mnogi problemi, ki so jih likovni ustvarjalci že davno poudarjali, niso bili rešeni z ustrezno naglico. Izrečene so bili nadalje kritične pripombe, da je doslej nasploh bilo malo storjenega za razvoj likovne kulture. Nihče pa po drugi strani ni nasprotoval trditvi dr. Karlavari-sa, da «tudi likovni umetniki niso našli ustrezne oblike delovanja,» da se «ne prilagajajo spremembam družbenih razmer», kakor tudi, da «niso našli stvarnega stika med združenim delom in svojimi deli». Zaključek je jasen: Brez določenih naporov na obeh straneh niti ni moč pričakovati izgraditve neke nove kulture, ki bi odgovarjala novim družbenim odnosom v socializmu. Tako je dr. Karlavaris zaključil svoje misli.
je bil za novega predsednika Zveze združenj likovnih umetnikov Jugoslavije izvoljen črnogorski delegat, akademski kipar Drago Djurovič.
MOSKVA, 27. — Ukrajinska vlada je odobrila načrt za dokončno restavriranje tako imenovane konzularne palače, ki je del slovite genovske trdnjave v Sudaku, mestecu na obali Črnega morja. Trdnjava je nastala že v davni dobi, da bi se z njo zaščitili genovski trgovci. Trdnjavo so zgradili v dobi med 13. in 15. stoletjem. Odtod so genovski trgovci vzdrževali poslovne stike z vsem svetom, proti zahodu in proti vzhodu, posebno z Indijo in Kitajsko.
Trdnjava je razmeroma dobro ohranjena in odličen primer srednjeveške arhitekture. Trdnjavo so sovjetske oblasti ob samem prevzemu oblasti že koj po oktobrski revoluciji proglasile za kulturni spomenik. Sedaj bodo trdnjavo ponovno obnovili.
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
ERNEST HEMING WA Y:
Otočje v zalivskem toku
Delo ameriškega pisatelja, ki je izšlo deset let po avtorjevi smrti
Literarno podobo velikega ameriškega pisatelja Ernesta Heming-waya bo dopolnila, čeprav ne bistveno, njegova nova knjiga, ki je nedavno prišla v slovenskem prevodu na naš knjižni trg. Gre za roman OTOČJE V ZALIVSKEM TOKU, roman iz pisateljeve zapuščine, ki ga je deset let po avtorjevi smrti izdala njegova vdova, ta šele leta 1970 objavljeni roman Otočje v zalivskem toku, smo v prevodu Srečka Ba-lenta dobili torej v slovenščini. Roman je izdala založba Mladinska knjiga in tako pripomogla k dopolnitvi Hemingwayevega opusa v slovenskem prevodu.
Roman gotovo ne sodi med najboljša Hemingwayeva dela in verjetno ga tudi pisatelj sam ni smatral za najboljšega, najbrž pa ne za dovolj izdelanega, da bi ga objavil. Roman, zajet iz časa neposredno pred zadnjo vojno in iz časa med njo, se dogaja na otočju okrog Kube, tam, kjer je pisatelj živel in doživljal burni čas vojne. V romanu pisatelj pripoveduje o umetniku, slikarju
PRED DNEVI SMO GA PREIZKUSILI...
Novo vozilo «alfasud Ti» ima kar tedne lastnosti
Serijska «izdaja» ima zmerno ceno, «dodelana» pa visoko Brzina dobra, dobro drži cesto, pri višji brzini pije
Vsak nov avto tovarne Alfa Romeo je za ljubitelje avtomobila že od nekdaj neke vrste poslastica. To še zlasti velja za «novorojenca» iz Pomigliana d’Arca in sicer za vozilo «alfasud TI». Gre za limuzino, ki bo navdušila vse ljubitelje športne vožnje, z njo pa bo zadovoljen tudi družinski oče, ki mu je do varnega in prostornega vozila, ki pa pokaže, če : je treba* Audi Vsega tega seveda «Alfa Romeo» ne ponuja za-
THHNICM
PODATKI
Motor: 1.1S6 kubični boxer moč: 79 konjskih sil SAE pri 6000 vrtljajih na minuto navor: 10,5 kgm (SAE) pri 3200 vrtljajih na minuto dolžina: 3926 mm širina : 15S0 mm višina: 1370 mm teža: 810 kg
h '.rcsi: rad 160 km na uro pnevmatike: 145 SRxl3 ali 165/70 SRxl3 (proti doplačilu) mest: 5
električna napeljava: 12 voltov rezervoar: 50 litrov
stonj: začetna cena je sicer še nekako zmerna (1.700.000 + IVA), rcd.rokdo pa se bo odpovedal petstopenjskemu menjalniku, merilniku vrtljajev in drugim vragolijam, ki jih tovarna ponuja proti doplačilu. Za tako opremljen avto pa je treba odšteti kar pol milijona več.
«Alfasud TI» je športna verzija limuzine, ki jo je milanska tovarna predstavila pred dobrim letom. Na zunaj se razlikuje po štirih ha-logenskih lučeh, po prednjem in zadnjem spoilerju, po dvojnih vratih ter napisu alfasud TI. Ko smo že pri oznaki TI: siglo je pred leti skovala prav milanska tovarna, da je označila «zapoprane» avtomobile, nato so jo povzele tudi druge avtomobilske tovarne.
Nekaj pomembnih novosti je tudi v notranji opremi. Začnimo kar pri armaturni plošči, na kateri je zdaj prostor za brzinomer, merilnik vrtljajev, termometer za vodo in manometer za olje, poleg dnevnega in skupnega števca kilometrov ter običajne serije lučk, ki se prižgejo, če je vklopljen starter, če je vklopljena ročna zavora, če so prižgane kratke ali (Nadaljevanje sledi)	dolge luči, če primanjkuje ben-
.............................................................
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Z lahkoto boste speljali načrt do konca. Večje spremembe v čustvenih odnosih.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vsestranska zmaga nad poslovnim tekmecem. Tudi v ljubezenskih zadevah se ne boste imeli nad čim pritoževati.
DVOJČKA	(od	21.5.	do 22.6.)
Previdni boste morali biti. To velja za poslovne zadeve, kot tudi za odnose s komaj poznano osebo.
RAK	(od	23.6.	do	22.7.) Iz-
koristite edinstveno priložnost, da se uveljavite na delovnem mestu. Tudi v ljubezni boste imeli srečo.
LEV	(od	23.7.	do	22.8.) Če
boste preveč počasni, se vam bo priložnost izmuznila iz rok. V družini boste doživeli zadoščenje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Trdno	ohranite	svoje stališče,
tudi če vam bo kdo oporekal.
Izkoristite naklonjenost najbližjih.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaša spretnost bo preizkušena. Ohranite svoje gledišče. Veliko zadovoljstva v družini.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Priložnost, da uveljavite svoj smisel za organizacijo. Ne dopustite, da bi kdo vplival na vas.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Preveč trmasto vztrajate pri načrtih, ki niso prepričljivi. V družbi boste naleteli na nerazumevanje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Kdor se ukvarja s trgovino, bo imel danes svoj dan. Manj uspeha v čustvenih zadevah.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S svojimi načrti boste uspeli, samo če jih boste pravilno prikazali. V družini velik optimizen.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pozorni bodite na vsako finančno potezo sodelavcev. V ljubezni bodite skrajno previdni.
cina. Predviden je tudi prostor za električno luč, ki jo tovarna montira proti doplačilu, in prostor za radijski sprejemnik.
Sedeži so, v primerjavi s serijsko limuzino znatno boljši in prevlečeni z boljšim in bolj trpežnim blagom. Že serijsko so opremljeni z vzglavniki in so primerni avtu, ki doseže skoraj 170 km na uro. Čeprav so nekoliko trdi, dobro držijo šoferja in potnika tudi pri ostrem zavijanju in smotrno podpirajo hrbtenico. Tudi po večurni vožnji, vstane človek spočit in brez bolečin.
Petstopenjski menjalnik (proti doplačilu) ima ročico v pravilni razdalji, da šoferju ni treba odmakniti hrbta od naslonjača, ko spreminja prestave. Naslonjač, ki mu lahko spremeniš naklon, in volan, ki ga lahko po mili volji dvigaš in spuščaš, omogočata vsakemu šoferju, da se počuti udobno in vozi kot mu najbolj ustreza. K udobni vožnji pripomore tudi dejstvo, da je avto izredno tih tudi pn zelo veliki hitrosti.
V primerjavi s serijsko limuzino je notranjost bolje opremljena, za ceno avta, ki prav gotovo ni več zmerna, pa bi človek vendarle pričakoval nekaj več. Največja odlika avta pa je vsekakor njegova drža na cesti. Do bro preračunane Mc Phersonove «noge» spredaj in toga prema zadaj so dobesedno prilepljene na cestišče in skupaj s široko pasa-sto «obutvijo» zagotavljajo varno vožnjo v vseh vremenskih razmerah. Kot vsakemu avtomobilu z motorjem spredaj in pogonom na prednja kolesa, je treba nekoliko dodajati volan, ko pa je šofer izbral tir, avto z lahkoto izpelje tudi najostrejši ovinek. Moderno podvozje je tako dobro preračunano, da vam prizanese tudi za začetniške napake pri izpeljavanju ovinka.
Motor, 1.200 kubični, boxer z vodnim hlajenjem, je tudi vreden slovesa, ki ga uživajo vsi alfini motorji. Pri 6.000 vrtljajih na minuto premore kar 79 konjskih sil (SAE) ali 68 DIN. Kljub znatni moči pa je tudi prožen, saj ima največji navor (9,2 kgm DIN) že pri 3.200 vrtljajih na minuto. V odlično pomoč mu je tudi dober petstopenjski menjalnik s primerno izbranimi prestavami.
Značilno je dejstvo, da tehniki «Alfa Romea» niso stisnili iz motorja šest konjskih sil več (v primerjavi z motorjem limuzine) s pretirano kompresijo ali z navijanjem vrtljajev. Dovolj je bilo le nekoliko drugače preračunati odmično gred in opremiti motor z dvojnim uplinjačem, da je motor bolj «temperamenten». S tem so mu tudi povečali prožnost, saj je največji navor pri 3.200 vrtljajih na minuto proti 3.500 serijskim.
«Alfasud TI» je zato «temperamenten», tipično južnjaški avto v skladu z najboljšo tradicijo Alfa Romeo. Isker konj pa je tudi zelo varen spričo odličnega podvozja in izrednih kolutnih servo-zavor. Po podatkih tovarne avto prevozi km brez zaleta in z uporabo menjalnika v pičlih 35,6 sekundah, največja hitrost pa je zelo blizu 170 km na uro.
Kljub športnemu temperamentu je avto razmeroma skromen pri pitju. Pri sto km na uro porabi poprečno od 7 do 8 litrov super-bencina za sto km, pri 2/3 največje možne hitrosti (okrog 130 km na uro) pa 8,6 litra na sto km (po podatkih Alfa Romeo). Seveda postane znatno bolj «žejen», če ima voznik težko nogo. Pri zmerni vožnji, ki bo odslej celo obvezna, pa te ne bo veliko stal.
V FILMSKIH KROŽKIH
George Sidney:
«The Three Musketeers»
Lepa reprizna izdaja, ki je pa izšla v manjšem kinematogxpju A-slra, je Georgeya Sidneya film «The Three Musketeers» (I tre moschettieri, 1948). Sidney je režiser, ki je večkrat uspel v «mu-sicalu», kot pričajo njegovi filmi «Bathing Beauty» (z Esther Williams), «Anna prendi il fucile», «Bye bye Birdie», «Pai Joey» in razni filmi z Genom Kelly jem, Frankom Sinatro, Judy Garland.
V obliki «musicala» so režirani tudi- njegovi sabljarski filmi, kakršen je ta «The Three Musketeers», ki je z drugim Sidneyevim filmom «Scaramouche» med najbolj usoelimi hollywoodskimi proizvodi te zvrsti: dosežejo ju morda le Thorpejeve «Ivanhoe» in «Z cavalieri deVa Tavola Rotonda» ter Siodmakova burleska «Il corsaro dell'isola verde».
«The Three Musketeers» je film, ki obenem spoštuje (seveda v sintezi) bistvo Dumasove mojstrovine. njeno značilnost zgodovinske freske, ter jo zanimivo prevaja v dinamično filmsko formo «musicala». V filmu nastopa mnogo i-pralcev: Gene Kelly, lepa Lana Turner, June Allyson, čudoviti Vincent Priče, Angela Lansbury, Gin Younn. Keenan Wynn itd. Sedai ko pripravlja Richard Lester novo filmsko verzijo romana, bomo imeli morda še malo priložnosti, da gledamo Sidneyevo verzijo.
S. G.
Thomasu Hudsonu, ki živi na majhnem, odmaknjenem otočku in tam odmaknjen od civilizacije, slika in ustvarja. Ta njegov ustvarjalni mir zmotijo njegovi trije sinovi, ki pridejo čez poletje k njemu na počitnice iz Evrope. Nič posebnega se ne zgodi. Mladi fgntje z očetom in enim ali dvema domačinoma ter očetovim prijateljem, pisateljem, doživljajo prijetne dni ob kopanju, predvsem pa ob podvodnem ribolovu. Potem otroci spet odidejo, slikar ostane sam in spet se posveti ustvarjanju. Takrat pa iz Fracije pride nepričakova vest, da se je slikarjeva ločena žena z dvema sinovoma ubila ob prometni nesreči. In to je zaključek prvega dela romana.
V drugem delu smo sredi zadnje vojne. Slikar Hudson se je vrnil v Havano in tam sodeluje kot Američan z obveščevalno službo svoje države. Kaj vse se dogaja v Havani, kakšni ljudje tam žive in o čem se pletejo njih besede, to nam pisatelj prikaže v drugem delu romana. Tretji del pa je najbolj razgiban tekst. Pravzaprav bi bil lahko docela samostojen tekst, saj je s prvima deloma druži samo osebnost Thomasa Hudsona. Slikar se je zdaj aktivno vključil v vojno. Z majhno barko se vozi po otočju in išče nemške mornarje, ki so se z uničenih podmornic zatekli na otočke in tam poskrili. Ta svet surove vojne in discipline je seveda drugačen svet od umetniškega sveta. Toda slikar uspešno opravlja svoje naloge, živi v nevarnosti in se po opravljenih nalogah spet vrača v svojo Havano.
Roman je torej sestavljen iz treh ohlapno povezanih delov, od katerih je tretji skoraj docela samostojen, pa tudi sicer bi lahko sam zase bil samostojna celota. Pozna se, da so vsi ti deli romana nastajali bolj ali manj samostojno, da pa tudi tekst v njih ni dokončno izdelan in da so morda predstavljali šele zasnovo nekega večjega teksta, ki bi za popolnost 'moral dobiti še precej dostavkov, pa tudi nekaj črt. Tak, kot je, pa nam roman izzveni bolj kot fragment.
Roman Otočje v zalivskem toku je izrazito avtobiografski tekst, kot je večina '^Btfiingwayevih pripovednih del. V umetniško svobodno oblikovano pripoved vpleta pisatelj svoja doživetja, bodisi iz ribolova, bodisi iz podvodnega lova. Pisatelj slika svoja doživetja med vojno v Havani in na otokih okrog nje, vse skupaj, pa spleta v roman ali tekst, ki naj bi morda nekoč postal izčiščen roman. Tak, kot je, pa tekst, sedaj vzet iz zapuščine, kljub nekaterim odličnim in tenkočutno opisanim doživetjem pisatelja, ne more soditi v vrh Hemingwayeve pripovedne proze.
Pri tem pa ne gre samo za ohlapno kompozicijo, za enovitost teksta temveč tudi za sama poglavja romana, od katerih imajo le nekatera vse odlike velikega mojstra, mnoga pa še zdaleč ne dosegajo tistih imenitnih pripovedi, ki nam jih je posredovalo Hemingwayeva pero. Roman Otočje v zalivskem toku je torej bolj zanimiv tekst kot pa da bi nas osvojil z močjo umetniške pripovedi. Seveda ga bomo prebrali, čeprav nam bo podoba velikega pisatelja, avtorja romana Zbogom orožje. Komu zvoni ah nov^e Starec in morje, del, ki sodijo v sam svetovni vrh moderne proze, ob prebiranju tega teksta nekam zbledela.
Sl. Ru.
Šolski skrbnik prof. Fidenzi izroča Maji Ukmarjevi (gornja slika) in Albertu Zeniču (slika spodaj) diplomi za prvi mesti, ki sta ju prejeli na mednarodni razstavi v Forte dei Marmi
SREDA, 23. NOVEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - Šola
12.30	POLJUDNA ZNANOST Nacionalizem v Evropi
13.00	Ob 13. uri
13.30	DNEVNIK
14.00	Vzgojna problematika
15.00	- 17.00 Šola
17.00	Program za najmlajše
17.15	LOKOMOTIVA Lutke
17.30	DNEVNIK
17.45	Program za mladino MEDVED NAPO Risan film
18.15	Piistimo jih živeti Dokumentarni film
18.45	Portret aviaria GIACOMO MANZU
19.15	Poljudna znanost
Narodna pesem in družbene sprememba Peta in zadnja oddaja
19.45	športni dnevnik
Kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.30	DNEVNIK
21.00	PROBLEM VESTI VOJNA BREZ ČASTI
«Vojna brez časti» bi bil dobeseden prevod naslova, ki so ga dali tej rubriki, vendar menimo, da bi bil bolj primeren naslov «nečastna vojna», kajti le tako moremo označiti zlo, ki ga predstavlja vojna. Če temu zlu dodamo še nekakšno slo po mučenju in uničevanju. In tega je v vojnah veliko, več kot bi človek pričakoval, pa čeprav je že sama vojna zlo. Enzo Biagi je v zvezi s tem napravil nekaj intervjujev, pri katerih so sodelovali bivši mučitelji in njihove žrtve. Ernest L. Medina je danes pomočnik direktorja neke ameriške tovarne, še pred nekaj leti je bil kot kapetan a-meriške vojske, eden izmed protagonistov strahotnega zloči na v vietnamski vasi Mylai, kjer so ameriški vojaki pobili in poklali vse prebivalstvo in nato vas zažgali. General Massu, poveljnik francoskih padalcev v alžirski vojni, je tudi znan kot eden izmed mučiteljev. Henry Alleg pa je bil žrtev francoskih mučiteljev v Alžiru. Sicer pa je bilo žrtev med začrijo vojno na milijone in na sto tisoče je v Nemčiji in drugod mučiteljev, ki se jim za njihovo početje ni izkrivil niti las
22.00	Športna sreda
23.00	DNEVNIK
Danes v parlamentu, Vremenska slika, šport
DRUGI KANAL
21.00	DNEVNIK
21.20 Danny Kaye: Glasba in sen TAKO SEM DOBIL VOJNO
Film v režiji Elliotta Nugenta; v glavnih vlogah: Danny Kave. Dana Andrews, IJinah Shore, ansambel Goldwin Girls itd.
Nocoj se začne ciklus filmov, ki bo posvečen Dannyju Ka-yeju, ameriškemu komiku, ki je napravil celo vrsto dobrih filmov. Prvi film je film «Tako sem dobil vojno». Film so snemali že 1944. leta in predstavlja prvi uspeh tega ameriškega komika, ki se je do tedaj skušal uveljaviti le v gledališču. Pravzaprav je bil ta film njegova «odskočna deska», ki mu je odprla vrata ne samo v film, pač pa tudi na največje odre v Broadwayu. Do tedaj se je namreč Kaye potikal po majhnih podeželskih odrih, dokler ga ni Samuel Goldwyn poklical v Hollywood. Sicer pa je Gold-wyn odkril veliko talentov.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.45 in 11.00 Šola
Vrtec, Ob dnevu republike. Dan pionirjev, Glasbeni pouk
14.55	Nooometna tekma
CRVENA ZVEZDA — HAJDUK
17.45	Otroci naše šole Serijski film
18.00	Risanka
18.25 Na sedmi stezi športna oddaja
18.45	Marksizem
19.15	Kaj hočemo?
Ob ustavnih in kongresnih razpravah
19.45	Barvna risanka 20.C9 DNEVNIK
20.35	SLAVNOSTNA PRIREDITEV OB OBLETNICI H. ZASEDANJA AVNOJ
Prenos iz Jajca
22.35	G’asbeni nokturno ALOJZ SREBOTNJAK Koncert za harfo in orkester
22.55	POROČILA
KOPRSKA BARVNA (ELEVIZIJA
20.00	Risanka
20.15	POROČILA
j 20.30 Na sporedu je boks
Iz Subotice bodo prenašali polfinale
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Koncert; 19.15 Higiena in zdravje; 19.25 Zbor in folklora; 20.00 Šport ; 20.35 Simf. koncert; 21.25 Nove knjige; 22.10 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.30 Deželne kronike; 14.45 Tretja stran; 15.10 Glasbeno-govorni spored; 16.05 Simf .koncert; 19.30 Deželna kronika.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30, 19.30, 20.30 Poročila;
6.15	Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček: 29. november; 10.45 Pisan spored;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Samouprava v praksi; 15.00 Mala enciklopedija; 15.15 Simf. skladbe; 16.40 Vrstijo se pevci lahke glasbe; 17.00 Program za mladino: Glasbena šola Koper; 17.20 Ansambel B. Franka; 18.00 Popevke; 19.00 Iz priljubljenih oper: Don Pasquale, Madame Butterfly, Prodana nevesta; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 21.15 Pisana glasba; 22.00 Pop jazz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 četrti program; 13.20 Program z Gabriello Ferri; 15.10 Sodobna glasba; 15.25 Nogomet: Juventus-In-dipendiente, prenos iz Rima;
17.30	Popoldanski glasbeni spored; 17.55 Nadaljevanka «Trije mušketirji»; 18.10 U. Giordano: «Andrea Chénier»; 18.40 Program za mladino; 19.30 Plošče; 20.15 Nabožna oddaja; 20.20 «Andata e ritorno» z Mino; 21.15 Radijska drama; 22.10 Operni koncert;
23.00	Danes v parlamentu.
II PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.3C
22.30	Poročila; 7.40 Pojeta Diana Ross in Fausto Leali; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka «Trije mušketirji»; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeno-govorni spored; 12.40 Opravljivci; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče: 15.00 Spored s Fui vijem Tomizzo; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Orkester; 20.10 Nabožna oddaja; 21.0 Nove plošče lahke glasbe; 23.45 Spored z Fiordo Gentile; 23.40 Lahka glasba.
III. PROGRAM
9.30	Radio za šole; 10.00 Koncert za žačetek; 11.00 Šola; 11.40 Operni pevci; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas;
14.30	Schubert, Weber, Smetana;
15.15	Haydnove simfonije; 16.00 Slovenski filarmonični orkester;
16.15	Mozartove skladbe; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Glasba izven programa; 18.00 A. Braga, D. Perlongo, A. Zecchi ; 18.45 Kulturna oddaja; 19.45 Vsakovečerni koncert; 21.30 Bachovi koncerti;
22.40	Plošče.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Otroške igre; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja; 10.15 Urednikov dnevnik; 1.15 Z nami na poti; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi;
13.30	Priporočajo vam...; 14.10 Iz Mozartove «Figarove svatbe»;
15.40	Beethoven in Schubert; 16.00 «Loto vrtiljak»; 17.10 Skladbe S. Osterca in M. Kogoja; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Aktualnosti: 18.15 Pop ansambli; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Iz kasetne produkcije; 20.00 Reprodukcija koncerta simf. orkestra; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Pesmi upora in boja.
NOGOMET
DREVI V RIMU
NAŠE EKIPE V MLADINSKIH PRVENSTVIH
Bo Juventus osvojil Presenetljiva zmaga Juventine v Romanza
medcelinski pokal?
Indipendiente se za to nagrado poteguje že četrtič
RIM, 27. — Jutri se bosta v Rimu srečala nogometna kluba Ju-ventusa in Indipendienteja za dodelitev naslova medcelinskega nogometnega prvaka. Za dodelitev tega naslova bosta ekipi odigrali le eno samo srečanje, tako, da bo zmagovalec znan že jutri zvečer.
Srečanje pa je v zadnjih letih precej zgubilo na pomembnosti. S tradicijo je prelomil Ajax, ki ni hotel pred tremi leti igrati v Argentini, zaradi cele vrste nevšečnosti, ki so nastale pri srečanjih na južnoameriških igriščih. Nizozemci so nato lani vseeno igrali in tudi osvojili medcelinski pokal, letos pa so zopet odklonili, da bi nastopili proti argentinskemu Indipendienteju, zmagovalcu južnoameriškega nogometnega pokala. Na mesto Ajaxa je tako prišel Juventus, toda pod pogojem, da igra v Italiji. Argentinci so ta pogoj sprejeli.
Turinski nogometaši bodo imeli precej težko delo pri poskusu osvojitve tega pokala, saj bodo stali nasproti moštvu, ki že celo vrsto let brezuspešno skuša se polastiti tega prestižnega naslova. Indipendiente se za pokal bori že četrtič: dvakrat je moral podleči Interju, enkrat pa Ajaxu.
Tokrat bo znova stal nasproti italijanskim igralcem. Trener argentinskega kluba Ferreira je izjavil po današnjem treningu, da niso prišli v Italijo le iz turističnih nagibov, pač pa so trdno odločeni zmagati. Gostje niso niti občutili zamenjave podnebja in temperature ter so vsi v odlični formi. Indipendiente bi moral nastopiti v naslednji postavi: Santoro, Lopez, Pavoni, Cornino, Rai. mundo, Sà, Balbuena, Galvin, Maglioni. Bochini, Bertoni.
V popoldanskih urah je prispel v Rim tudi Juventus, ki čuti še vzdušje nedeljskega srečanja z Milanom in je pripravljen na trdo borbo. Tu-rinčani bi morali nastopiti s to postavo:
Zoff, Spinosi, Longobncco, Gentile (Marchetti) Morini, Salvadore, Cau-sio, Viola (Cuccureddn), Anastasi, Capello, Bettega.
Sodnika pa bodo, po pravilniku, izžrebali pol ure pred pričetkom srečanja med Avstrijcem Mayerjem, Špancem Ibanez - Sanchezom in Belgijcem Delcourtom. Izžrebanec bo glavni sodnik, ostala dva pa stran-ska.
Srečanje se bo pričelo ob 15.30 na olimpijskem stadionu v Rimu.
Italijanska televizija bo oddajala ob 22. uri na prvem sporedu med oddajo «športna sreda» izvleček tega srečanja.
je švedska v dodatni, tretji tekmi premagala Avstrijo z 2:1 (2:1) in se je uvrstila tako v finalno kolo.
Tekmo so odigrali na poledenelem in zasneženem igrišču.
KOŠARKA
DUNAJ, 27. — Košarkarsko srečanje osmine finala med albanskim Partizanijem in dunajskim klubom Wienersberg za pokal prvakov bodo redno odigrali jutri, potem ko je albanska vlada dala vstopni vizum tudi ameriškim košarkarjem, ki nastopajo za dunajski klub.
Tudi Breg in Primorje osvojila obe točki
Hud poraz Gaje in Uniona - Med naraščajniki točka za «plave»
OBVESTILO
Kulturni krožek Devin - Štivan (smučarski odsek) obvešča, da bo druga lekcija na snegu 2. decembra v Lomah pri Črnem vrhu. Obenem sporoča, da bo prvi teden na snegu od 2. do 9. decembra. Društvena vlečnica bo delovala. Informacije pri odbornikih, oziroma po tel. 209-161.
Mladinci
Pro Romans — Juventina 1:2
(0:0)
PRO ROMANS: Postir, Cabas, Zorzin, Tomasini, Zanca, Gobet, Cabas H, Donda, Boaro, Sersale, Zorzin n.
JUVENTINA: Tomasin, Mozetič, Kozlin, Bajc, Paškulin, Tomažič, Plesničar. Mučič, Mikluš, Tavčar, Colin (Sošol).
Strelci: v d. p. v 8. min. Bajc (enajstmetrovka), v 16. min. Mučič, v 22. min. Boaro.
Sodnik: Libri Claudio.
Pot do zmage si je Juventina v srečanju s Pro Romansom odprla šele z enajstmetrovko v drugem polčasu, potem ko je v prvem polčasu igrala napadalno in je prevladovala na igrišču, a brez vidnih uspehov. Obramba Pro Romansa, ki je bila stalno pod pritiskom, je skoraj nujno zagrešila napako, ki je privedla do enajstmetrovke, kajti predolgo je bila živčno napeta zaradi napadov štandreške enajsteri-
liiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
NOGOMET
V ZAHODNI CONSKI LIGI
GELSENKIRCHEN, 27. — V prvi evropski kvalifikacijski skupini za svetovno nogometno prvenstvo 1974
Jordan Leban letos najboljši strelec
Batagelj, lanski «ostrostrelec», je letos dosegel le tri gole
V zahodni conski nogometni ligi v Sloveniji so se primorski strelci tudi letos dobro uveljavili. Lanski najboljši strelec Batagelj je sicer v slabi formi in je s tremi goli precej nizko na lestvici. Izkazali pa so se drugi, zlasti Leban od Vozil, ki deli skupno s Klemenčičem (Sava K.) prvo mesto.
Lestvica samo primorskih strelcev (vključno igralci Kopra in Izole) je doslej taka:
8 golov: Leban (Voz.)
7 golov: Jerončič (Ad.), Prodan (Jad.)
5 golov: Dobrin (Kop.), Mimica (Tab.), Leban in Kanalec (Tol.)
4 goli: Marušič in Korpar (Voz.)
3 goli: Morato (Kop.), V. Gregorič (Iz.V B. Klanjšček «(Voz.), K. Klanjšček, Černe, Saksida (vsi Ad.), Batagelj (Prim.), Furlan (Tab.), Lenarčič (Tol.)
2 gola: Filipovič (Kop.), T. Gregorič in Lovrenčič (oba Iz.), Bene-detič in Fornazarič (oba Ad.), Cej-lin (Tol.), Doljak, Begič, Kotnik,
ailiiniiiiiiiiiixiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuuiiiiiinuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiii
Pri vodstvu Triestine nič novega
Po visokem nedeljskem porazu Triestine in po polemikah, ki so sledile srečanju s Seregnom, se ni v vodstvu tržaškega tretjeligaša nič spremenilo. Vodstvo je potrdilo Bo-nafina kot trenerja in Lupa kot tehničnega vodjo. V samem vodstvu pa kaže, da je prišlo do hujših polemik, saj je predsednik Colummi sporočil, da je s svojo skupino pripravljen odstopiti in prepustiti u-pravljanje kluba komu drugemu. Do sporov in nesoglasij naj bi prišlo baje med svetovalcem Venturo, ki bi hotel «napredovati» in nekaterimi člani upravnega odbora Triestine.
Trener Bonafin pa je medtem napovedal, da bo v nedeljo proti Vigevano vnesel v moštvo celo vrsto sprememb, da bi dal ekipi večji zagon. Res je, da ima na razpolago nekaj dobrih igralcev, toda v nedeljo je bilo vseeno preveč pomanjkljivosti, da bi jih lahko vse naenkrat odpravil, potem ko mu to ni uspelo od začetka prvenstva do danes.
NOGOMETNI POKAL UEFA
Danes na sporedu osmina finala
Danes bodo odigrali prva srečanja osmine finala za nogometni pokal UEFA. Vseh osem srečanj bi moralo biti na lepi tehnični ravni, najzanimivejša pa bi morala biti tekma med Lokomotivom iz Leipziga in Fortuno iz DUsseldorfa. Razen kakovosti si bosta stali nasproti dve nogometni šoli in antagonizem med vzhodno- in zahodnonemškimi klubi.
Tudi v drugih tekmah si bodo stale nasproti različne nogometne tehnike, kot na primer v spopadih Dinamo Kijev — Stuttgart, Dinamo Tiflis — Tottenham, Ipswich — Twente, Honved — Ruch Chorzow, Leeds — Vitoria Setubal, Olym-pique Nica — Koln. Osmo srečanje pa bo skoraj neke vrste derbi, saj se bosta spoprijela belgijski Standard Liege in nizozemski Feyenoord.
Povratne tekme bodo na sporedu 12. decembra, nakar bo mednarodni klubski nogomet počival do marca, ko bodo na vrsti četrtfinalna srečanja v vseh treh pokalnih tekmovanjih.
Kopatin, Blanuša in Janišek (vsi Prim.), Pahor in Živič (oba Tab.), Furlanič, Bertok in Černigoj (vsi Jad.)
1 gol: Ambrožič, Leban, Pavletič, Ivetac (vsi Kop.), Zore, Jurič, I-skra in Grbec (vsi Iz.), Pikula in Hvala (oba Voz.), Frančeškin, Beč in Ivčev (vsi Ad.), Čebohin, Lutman, Rešeta in Može (vsi Tab.), Curk in Brecelj (oba Prim.), Ve ličkovič in Podreka (oba Tol.).
B. R.
Dušan Jerončič od Adrie je na 2. mestu najboljših strelcev ZCNL
KOŠARKA
Košarkarska peterka New York je premagala v istoimenskem mestu jugoslovansko državno košarkarsko reprezentanco, ki gostuje po ZDA, s 74:62.
ce. Bajc je prvi zadetek realiziral zanesljivo.
Čez nekaj minut je gostujoča ekipa prišla do drugega gola po lepi akciji mladih napadalcev. Jurček Tomažič je z dolgo podajo poslal žogo na nogo Mučiča, ki jo je neubranljivo pognal v vrata. Pro Romans je zaradi nesporazuma v vrstah Juventinine obrambe nekoliko zmanjšal razliko. Branilci so žogo pustili nezastraženo in Boaro jo je brez težav pognal v mrežo.
Juventina je z zmago presenetila, zlasti ker je bil vratar Maraž odsoten in ga je v vratih moral zamenjati Tomasin, ki je sicer zelo uspešen v prvi vrsti, v napadu. D. R.
Primorj'e — Esperia Sv. Alojzij 1:0 (1:0)
PRIMORJE: Kapun, Blažina, S. Štoka, Timeus, Černjava, G. Husu, Guštin, V. Husu, S. Husu, Milič,
(’p cfp 11 ani
ESPERIA:	Petener, Bobblichio,
Pinzin, Favretto, Degrassi, Radoi-covich, Comisso, Peno, Rigo, Po-ser, Florean, 12 Richdedei, 13 Lanette.
STRELEC: Guštin.
Mladmci Primorja so v nedeljo igrali doma proti enajsterici Esperie od Sv. Alojzija, ki je trenutno zadnja na lestvici. Prosečani so začeli napadati takoj v začetnih minutah srečanja, vendar so bile vse njihove akcije precej neurejene. To je le koristilo taktiki nasprotnikov, ki so stopili na igrišče z namenom, da remizirajo.
Zmagoviti zadetek za proseško moštvo je dosegel Guštin, ki je izkoristil negotovost tržaške obrambe, preigral dva branilca in poslal v gol.'Pri tem se je srednji branilec Esperie nehote dotaknil žoge, tako da je zadetek bil pravzaprav avtogol. Prosečani so nato precej popustili, predvsem na sredini igrišča. Poleg tega pa je bila tudi napadalna vrsta precej neučinkovita.
Igra obeh moštev je bila poprečna, saj sta na obeh straneh manjkali borbenost in požtrvovalnost. Samo proti koncu srečanja je nasprotnik nekoliko bolj pritisnil in domačinom je le s težavo uspelo, da so se branili. Le utrujenost iii netočnost v zaključevanju sta Tržačanom preprečili remi.
Kljub nedeljski zmagi pa Primorje ne deluje tako, kot zna, saj manjka igralcem odločnosti. H. V.
Isonzo Turjak — Mladost 2:0
(1:0)
ISONZO: Narduzzi, Gallo (v 17. min. d. p. Bergamasco), Ferfoglia, Paeor, Piani, Fabbro, Gregoris, Mičen, Cechet, Trehtin in Buttignon.
MLADOST:	Boscarol, Ferfolja,
Grilj, Cijan, A. Jarc, Gergolet, Zu-Ijan (v 14. min. d.p. M. Marušič), Uršič, Cotič, Armando Jarc in Aleksander Marušič.
Strelca: v 16. min. p.p. Mičen iz enajstmetrovke in v 39. min. d.p. Cechet.
Koti: 9:4 za Mladost. Gledalci: 60. Sodnik: De Falco iz Tržiča. Sodnik je v 21. min. opomnil A. Marušiča, v 14. d.p. pa Gergoleta. V 32. min. je zaradi ugovarjanja izključil Cijana (vsi Mladost).
Nezaslužen poraz Doberdobcev v prvi tekmi v Turjaku. Igralci Mladosti so na igrišču prikazali uigran nogomet, s hitrimi napadi. Usodni pa so bili prenagljeni streli, ki so šli vsi mimo vrat. Več priložnosti sta zamudila Aleksander Marušič in Zuljan. Slednji se je znašel v 8. in 18. minuti drugega polčasa sam pred vratarjem in je obakrat zapravil ugodno priložnost. V obrambi sta se dobro izkazala Aldo Jarc in Žarko Grilj, na sredini igrišča pa obetajoči Uršič. Domačini, ki so na drugem mestu lestvice, niso prikazali lepe igre. Do zmage so prišli s pomočjo nasprotnikove obrambe. V prvem polčasu iz enajstmetrovke, ki jo je preveč radodarni sodnik prisodil Lahom zaradi Uršičevega dotika žoge z roko. Drugi zadetek pa so dosegli v zadnji minuti igre iz prostega strela, ki so ga prvič zgrešili. Sodnik pa je izvedbo ukazal ponoviti in s tem je omogočil domačinom doseči še drugi zadetek.
K. F.
Aurisina — Gaja 5:0 (3:0)
AURISINA:	Cosutta, Meriuzzi,
Maizan, Ravalico, Penko, Dobrila, Lanza, Ulcigraj, Babič, Pertot in Negrini.
GAJA: Kalc, Milič, Stojkovič (Ra-žem), Brass, Davanzo, Milkovič D., Angelucci, Kralj D. in M., Grgič in Guštin.
SODNIK: Zoch iz Trsta.
KOTT: 8:2 za Aurisdno.
GLEDALCI: okrog 40.
Zopet hud poraz Gaje: tokrat proti prvouvrščeni ekipi Aurisine. Vzrok visokega poraza je treba spet iskati v nepopolni postavi. Manjkal je standardni vratar Škabar, ki v letošnjem prvenstvu pravzaprav ne bo mogel več nastopati ter branilca Križmančič in Ladi Milkovič. V vratih je moral nastopiti prvič Kalc, ki je kar zadovoljivo opravil svojo nalogo, kljub temu, da se je njegova mreža petkrat zatresla.
Tekma je bila borbena in razburljiva. Čeprav so Nabrežinci za razred boljša ekipa smo morali čakati precej časa na prvi zadetek, nasprotno pa so imeli prav «zeleno-rumeni» z Guštinom prvo zrelo priložnost za gol. Njegov lep strel pa je šel za las preko vratnice. Prav tedaj so Nabrežinci pokazali svojo zrelost, napadalci so prevzeli igro v svoje roke in do konca polčasa zasluženo vodili s tremi goli razlike.
Čeprav so domačini že visoko vodili, niso popustili, tako da so se gostje morali le braniti in so v nadaljevanju še dvakrat podlegli.
S tem porazom, ki je že peti po vrsti, so sedaj «zeleno-rumeni» na spodnjem delu lestvice in imajo malo možnosti, da bi svoj položaj po pravili.
Darko Grgič
Breg
Naraščajniki
Fortitudo
0:0
BREG: Krmec, Kalin, Košuta, Novello, Grizonič, Krevatin, Kuret M., Ferluga, Žerjal, Polese.
FORTITUDO: Zupancich, Candu-sio, Renzulli, Apolonio, Spazzapan, Jurincich, Predonzani, Baldassin, Antoneli, Perossa.
Bregovi enajsterici je uspelo zaustaviti korak vodečega Fortituda. V lepi in borbeni tekmi so namreč naši fantje bili enakovredni gostom in so tako iztržili remi, ki je moralno enakovreden zmagi. Po začetnih potezah je bilo razvidno, da Miljčani niso dvomili o svoji zmagi, saj, so zaigrali dokaj lahkomiselno. S tem so omogočili Bregu, da je sam režiral igro in da je bil v zaključevanju mnogo nevarnejši od svojega nasprotnika. V obrambi sta lepo čistila Novello in Košuta, medtem ko je bil Ferluga v napadu praktično neukrotljiv. Slednji je imel tudi sredi polčasa (po odličnem podvigu) stoodstotno priložnost, vendar pri streljanju ni imel sreče.
Po počitku so stopili gostje na i-grišče z novimi navodili. Postopoma so prevzeli od naše ekipe povodce igre in so prodirali z večjo intenzivnostjo. Brežani so se strnili okoli Krmca, ker jim je remi zadostoval, ter so prepustili Ferlugi in Žerjalu vse razbremenilne akcije. Kljub premoči gostov niso domačini nikoli u-stvarili vtisa podrejenosti, saj so se v kočljivih trenutkih znali rešiti iz zagate z izredno hladnokrvnostjo. Ob končnem žvižgu je bilo veselje v brežanskem taboru veliko, nekoliko manj pa so se veselili Miljčani katerim sta bili potrebni v tej tekmi obe točki.
IST
Union — Lib. Trst 0:5 (0:2)
UNION: čepar, Malalan. Del Bosco, Deros, Benčič, Ballarin. Ancona, Koc, Sassi, Bonetti (Stule), Krevatin.
LIB. TRST: Orsini, Scarda, Can-ziani, Basile, Cosina, Gallitelli, Benčič, Ceccarelli, Moccia. Musich, 12. Carboni in 13. Azzolin.
Strelci: 7. min. p.p. Benčič (avtogol), v 21. min. p. p. Gallitelli, v 15. min. d.p. Benčič (iz enajstmetrovke), v 17. min. d.p. Musich, v 22. min. d.p. Gallitelli.
Sodnik: Beni iz Trsta.
Naraščajniki Uniona so doživeli vi-
sok poraz proti močni ekipi Liber-tasa iz Trsta. Že v prvih minutah je kazalo, da bo moral Union kloniti pred močnejšim nasprotnikom. Do prvega zadetka je prišlo zaradi avtogola mladega Livija Benčiča, ki je nehote poslal žogo v lastna vrata. Seveda, so sedaj «plavo-rumeni» sicer reagirali, a brez uspeha. Poznala se je odsotnost srednjega igralca Colje, tako da žoge niso prišle do prednje vrste. Po tej neučinkoviti reakciji je moral Union spet kloniti in se je prvi polčas končal z rezultatom 2:0 za Tržačane.
V	drugem polčasu se ni nič spremenilo. Nasprotniki so še trikrat realizirali in bi lahko še večkrat, če ne bi bil v vratih odlični Čepar, ki je izredno ubranil drugi kazenski strel. Omeniti moramo še, da je bil zaradi protesta izključen Benčič. Treba bi bilo še povedati, da so tudi v mladinskem nogometu uvedli rumene in rdeče kartončke: prvi so za opombo, drugi pa za izključitev.
V	nedeljo bo igral Union proti Cremcaffčju, katerega je v prvi tekmi premagal.
Mauro
Začetniki
Zaule — Breg	0:1 (0:1)
ZAULE: Marsich, Pecchiar, Flaminio, Kavalich, Loiter, Sant, Mon-saini, Zorzut, Piarri.
BREG: Mauri (Sancin), Kocijančič, Grizonič, Lovrečič, Klabjan, Ra-žem, Divis, Kralj, Prašel, Racman, Viola.
Strelec: V 14. min. prvega polčasa Prašel.
Najmlajši Brežani so po dolgem času zopet zmagali. Spoprijeli so se z Zaulami na razsvetljenem milj-skem četverokotniku. Postava naših fantov je bila najboljša in vsi so zaigrali po svojih sposobnostih; borili so se od prve do zadnje minute. Že od prvih udarcev je bilo razvidno, da so Brežani boljši od domačinov. Predvajali so lep in učinkovit nogomet. Na sredini igrišča sta gospodarila Prašelj in Kralj ki sta bila za razred boljša od vseh ostalih. Sad Bregovih napadov je prišel po štirinajstih minutah igre, ko je Prašelj na sredini igrišča prejel žogo od Divisa, preigral vrsto nasprotnikov ter jo potisnil v mrežo. Po odmoru so se Žaveljci opogumili ter so pritiskali pogosteje v napad. Naša obramba, pod vodstvom Lovrečiča, je bila vedno na pravem mestu, tako da se je vratar ; Mauri le : redkokdaj dotaknil žoge. Po kratki krizi v začetku drugega polčasa so «plavi» še dalje napadali, da bi po-1 večali svoj izkupiček, vendar so se domačini precej urejeno branili.
V	nedeljo bo zadnje kolo zimske-
ga dela prvenstva. V tem kolu čaka Breg težka tekma s Fortitudom. Če bo zaigral kakor tokrat, bo lahko o-svojil vsaj točko.	Jolo
Košarkarska peterka tržaškega Bora med srečanjem z Interjem 1904 iiiuiiiii milil milil unii min n iiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiHiiiiiin
V NOGOMETNI PODZVEZI NOVA GORICA
ADRIA IZ MIRNA JESENSKI PRVAK
V tem tekmovanju nastopa sedem enajsteric
Sedem nogometnih mladinskih e-kip podzyeze Nova Gorica je končalo jesensko klubsko prvenstvo. Za 1. mesto se je v glavnem bila borba med mladinci Adrie iz Mirna in Vozil iz Nove Gorice. Obe ekipi sta dosegli po 11 točk ter sta ostali ne-
ZSŠDI sklicuje v soboto, 8. decembra 1973 ob 8.30 v prvem in ob 9. uri v drugem sklicanju, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Ceppa 9/A (I. nadstropje)
3. REDNI OBČNI ZBOR
z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev in pozdrav gostov
2.	Izvolitev delovnega predsednika in treh skrutinatorjev
3.	Poročila"^"
Odmor
4.	Razprava o poročilih
5.	Predlogi' za špčemembe in dopolnila nekaterih določil statuta
6.	Poročilo nadzornega odbora
7.	Vstop ZSŠDI v SKGZ
8.	Volitve
9.	Razno
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KOŠARKA m
V NARASCAJNISKI LIGI
premagani sploh, kajti med seboj sta igrali v Mirnu 1:1, kar pomeni, da bo spomladi gostovala Adria v Novi Gorici, kjer bo padla odločitev za končnega prvaka Goriške. Tu bodo imela nekoliko več prednosti Vozila.
Ostale ekipe so precej slabše, tako da bi mogli edino mladinci NK Renče še poseči v borbo za prvo mesto, ker bodo doma igrali z A-drio, Vozili in Tolminom.
Bilje in Vodice (Šempas) letos prvič tekmujejo z mladino, zato je razumljivo, da še nimajo izkušenj.
Pred začetkom prvenstva je b lo predvideno, da bodo tekmovali tudi mladinci iz Vipave ter Idrije, toda zaradi tehničnih razlogov so odstopili od tekmovanja. Novoustanovljena kluba NK Brda in NK «2. junij» (Cesta) pa sta bila za eno leto o^oščena od mladinskega tekmovanja.
Iz same prvenstvene tablice je razvidno kateri nogometni klubi so najbolj skrbeli za svoj nogometni naraščaj. Lestvica je namreč taka:
Adria
Vozila
Renče
Tolmin
Bilje
Primorje
Vodice
29 4 27 3 19 13 15 19 17 24 3 16 6 37
11
11
8
6
2
2
2
Kontovel visoko odpravil borovce
Klavdij Starc najboljši strelec tekme
Kontovel — Bor 90:33 (42:18)
KONTOVEL: K. Starc 23, Regent 6, S. Bukavec 2, Perini 6, I. Starc 21, I. Nabergoj 18, Ukmar 14, A. Nabergoj.
BOR: Race 9, Udovič 5, Pegan 2, Lozej, Bufon 2, Koren 4, Čok 2, F. Mazzucca 9, Gombač, Dougan.
PROSTI METI:	Kontovel 6:22,
Bor 3:22.
SODNIKA: Tommasi in Deboni.
PET OSEBNIH NAPAK: Klavdij Starc (88:30) in Race (51:24).
Derbi med Kontovelom in Borom se je končal z visoko zmago Konto-velcev.
Že od prvih trenutkov dalje je bilo razvidno, da še neizkušena ekipa Bora ne bo zdržala hitrih prot na padov moštva Kontovela. Razlika v koših se je tako stalno večala. Požrtvovalni borovci so se sicer trudili, da bi obdržali poraz v častnih mejah, toda to jim ni uspelo.
V drugem polčasu je Borova peterka močno popustila, tako so Kon-tovelci še hitreje polnili njihov koš. Borova obramba je slabo igrala, v napadu pa so se skušali borovci bolj potruditi. Tako se je srečanje končalo z visokim porazom Bora.
I. S.
S to zalogo točk bodo mladinske ekipe nogometne podzveze Nova Gorica prezimovale, da bi se spomladi kar najbolje pripravile. Prihodnje leto v maju bo namreč nogometna podzveza morala izbrati kar dve mladinski reprezentančni ekipi za nogometni turnir, ko bo gostovalo v Novi Gorici ostalih 6 mladinskih reprezentanc iz ljubljanske podzveze ter iz Maribora, Celja, Kranja, Murske Pobote in Kopra. Pod-zveznega mladinskega selektorja Mi-Ijenka I/nzendra torej čaka zahtevna naloga.
• • «
Končano je tudi občinsko pionirsko nogometno prvenstvo Nove Gorice. Premočno je osvojila jesensko prvenstvo ekina Vozila I, brez poraza z 10 točkami, pred Adrio in Renčami, ki imata po 6 točk. Pravijo, da bo pionirski nogomet spomladi ož vel tudi v Tolminu, Ajdovščini in Vipavi, pionirji iz Idrije pa že uspešno nastopajo na področju ljubljanske podzveze. Izvršni odbor nogometne p-dzveze Nova Gorica pa je sklenil, da bo v bodoče posvetil več dela za mladinski nogomet, ker se to izdatno obrestuje.
R. Varl
SPECTATOR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES
Glavni racket gangsterjev v mafiji mesta Detroita so mamila in prostitucija. Umori služijo za izraz moči in okrepitev discipline v gangsterski organizaciji. Tako je bil, na primer, neki mladenič iz bande, Ubai ali Roy Calabrese, osumljen, da je zaupnik policije. Našli so ga zadavljenega, zaprtega v prtljažniku avtomobila v nekem predmestju Detroita. Gangsterji, ki so ba ubili, so vrgli mrtvo svinjo pred bar, kamor je najpogosteje zahajal omenjeni Calabrese, to pa je bil opomin vsem drugim: zaupniki bodo ubiti!
Ko je Licavoli prišel v zapor zaradi neplačanja davkov, se je med njegovimi tovariši v podzemlju raznesla govorica, da so tudi njega nekje ubili. Licavolija so izpustili 30. septembra 1960, dva dni kasneje pa je priredil sprejem za 2000 povabljencev. Tudi to je imelo svoj pomen ali sporočilo: Pete se je vrnil živ in zdrav, denarja pa ima še vedno v izobilju.
20. oktobra I960, leta so našli razmetane ostanke nekega zločinca, ki se je pisal Chris Scory, a je bil izginil brez sledu kako leto poprej po nekem prepiru z ostalo mafijo.
Šef policije Edwards sodi, da je bilo truplo izkopano, raztrgano in namerno razmetano in tudi to je bilo neko sporočilo:
«Pete se ni samo vrnil, ni samo bogat, temveč ima tudi vso svojo nekdanjo moč.»
Edwards je govoril o mafiji, sodil je, da obstaja v De-
troitu neka splošna organizacija gangsterjev, toda ni čisto prepričan, če je to tudi Cosa nostra, čeprav ne izključuje, da je.
Govoril je tudi o gangsterstvu v sindikatih, pa je omenjal Jamesa - Jimmyja Hoffo, znanega predsednika sindikatov transporta (v prvi vrsti voznikov tovornjakov), ki je bil že vrsto let osumljen, da se je do tega položaja in do izkoriščanja tega močnega sindikata povzpel s pomočjo gangsterjev, ki terorizirajo sindikaliste. Toda Edwards je povedal tudi primer, iz katerega je razvidno, da gangsterstvo deluje tudi proti Hoffi, oziroma njegovemu sindikatu. V Detroitu obstaja zelo rentabilno podjetje za odvoz smeti Tricounty Sanitation Co., ki se noče podrediti Hoffi. Lastnik tega podjetja je Joseph Barbara Junior, sin enega izmed šefov mafije, ki izkorišča tudi sindikate v New Yorku, a je pred kratkim umrl Podjetje ima najmodernejšo opremo, ima manj personala na tovornjak in plačuje voznikom manj, kot pa so le ti plačani v Hoffo-vem sindikatu in zato konkurira uspešno tovrstnim podjetjem.
«Čudna je ta neodvisnost», je rekel predsednik komisije McClellan, «in to prav na tistem območju, kjer dominira Hoffa »
Edwards je na to odgovoril, da je povedal omenjeni primer zato, da bi pokazal, da imajo včasih gangsterji obzir celo do sinov nekaterih vrhunskih gangsterjev, kakršen je bil tudi pokojni Barbara. Barbara Juniorja je ščitila avtoriteta njegovega očeta in je zato lahko kljuboval drugim gangsterjem.
Šef policije Edwards je navedel štiri motive, ki so temeljni in odločilni za širjenje gangsterstva in kriminala v ZDA. Predvsem je pomemben odnos javnosti do gangsterjev. Gangsterji se zlahka mešajo z drugimi ljudmi, ki z njimi normalno občujejo, namesto da bi jih odbijali od sebe. Pomemben je tudi politični vpliv gangsterjev. Toda gangsterji se vsiljujejo tudi s terorjem, pa vlada zato zakon molka In policija je pogosto brez moči, ker ni dokazov o zločinu. Pomembna je tudi korupcija, h kateri se gangsterji zelo pogosto zatekajo, pogosto pa tudi organi oblasti in pravica ne funkcionirajo
tako kot bi morali.
«Prav zato,» je dejal Edwards, «je zelo koristno vse to, kar je bilo doslej pred senatno komisijo odkritega in ponude-nega široki javnosti iz zasliševanja gangsterja Valachija. To pomaga, da razsvetlimo vso gnilògo podzemlja.»
Prea senatno komisijo je nastopil tudi šef policije iz Chicaga O W. Wilson. Začel je s številkami:
Na njegovem območju je bilo od 1919. leta dc zdaj 976 umorov, za katere niso izrekli kazni, pripisujejo pa jih gangsterski organizaciji. Samo v dveh primerih je bilo mogoče do neke meje ugotoviti krivdo, toda nobeden od omenjenih slučajev ni mogel biti popolnoma razsvetljen. V vseh ostalih primerih bodo storilci ostali za vedno nekaznovani.
V Chicagu je podzemlje dobro organizirano in tako disciplinirano, da lahko samo v enem izmed 500 slučajev gangster pride pod udar policije in sodišča. Javnost ne pomaga policiji tudi zato, ker sodi, da umor kakega gangsterja tudi ni resničen zločin, temveč nekakšno deljenje pravice med gangsterji.
Wilson je izrazil željo, da bi iz te akcije senatne komisije končno prišli tudi novi zakoni, tako tudi zakon, ki bi dal policiji večja pooblastila. Nesreča za policijo je tudi v tem, da pogosto med kriminalno bando, ki jo predstavljajo kaki trgovci ali poslovni ljudje dostojnega videza in resničnimi izvrševalci umorov stoji šest ali sedem posrednikov, ki jih je vse nemogoče aretirati na temelju sedaj obstoječih zakonov. Policija na podlagi sedanjih zakonov ne more, na primer, prijeti zločincev niti tako, da si pomaga s prisluškovanjem telefonskih raz-go***>v.
Četrti del
VOJNA PROTI MAFIJI NA DVEH FRONTAH I. MAFIJA IN ANTIMAFIJA
Med tistimi, ki so se v najnovejšem času «zagrizli» in storili velike napore, da bi se lotili problema mafije kar se da
odločno, da bd jo tako temeljito likvidirali, se odlikuje še posebej Pasquale Garofalo, glavni državni tožilec za pokrajino Palermo, na zahodnem delu Sicilije, kjer je mafija najmočnejša, kjer pa se je v zadnjem desetletju tudi sama spreminjala in se preobrazila iz agrarne mafije v urbanizirano, mestno mafijo. Garofalo je o današnji govoril 11. januarja 1964. leta ob otvoritvi novega sodnega leta na sodišču omenjenega mesta, kar običajno opravijo na svečan način. Njegov govor je bil zelo vsebinski, vse pa je bilo koncentrirano na mafijo, ki je poglavitni kriminalni fenomen v njegovi kompetenci.
Garofalo je predvsem povedal nekatere številke za pokrajino Palermo:
V sodnem letu 1963 je bilo 177 namernih umorov, odkrito je bilo 48 mafijskih kriminalnih organizacij...
«Nobenega dvoma ni,» je rekel Garofalo, «da je na našem območju najhujši in osrednji problem tisti, ki ga ustvarja mafija, ki je v zadnjih letih, še posebej pa v minulem letu, storila vrsto dejanj z zelo hudimi posledicami za temeljne človečanske pravice, to je pravice do življenja in svobode, toda s prav tako hudimi reperkusijami za normalen razvoj ekonomskega življenja in napredka. Mafija se danes predstavlja kot koncept in volja železne in neukrotljive predominacije, postala je sistem življenja posameznikov in skupine oseb, ki ta sistem uresničujejo in ga vsiljujejo z grožnjami in nasUjem, pa tudi s hudimi zločini z namenom, da bi dosegli eksploatacijo različnih ekonomskih aktivnosti, izven vseh zakonov in proti njim, ob popolnem nepriznavanju slehernega moralnega načela. Da bd uresničili takšen program, se šefi mafij poslužujejo številnih elementov, ki jih rekrutirajo iz okolij bede, neznanja in moralne dekadence. Ti elementi opravljajo naloge za majhne nagrade ali pa so k temu preprosto prisiljeni, pa počenjajo umore in druga nasilja. V zameno pa dobivajo ti elementi, ki počenjajo zločine, včasih za nagrado zaščito šefov, ko na svoj račun počenjajo vlome, tatvine in druga kriminalna (Nadaljevanje sledi) dejanja.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	' 28. novembra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/tl nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT - Trst
NOVI ATENTATI V SEVERNI ŠPANIJI
BASKOVSKA ETA V PROTINAPADU
Zažgan elitni klub pri Bilbau Šest duhovnikov spet v Zamori
BILBAO, 27. — Zdi se, da je baskovska organizacija ETA začela ponovno izvajati teroristične napade. Sest oboroženih moških je sinoči vdrlo v neki jadralni klub, kjer se zbira elita meščanske družbe v Guechu pri Bilbau. V tistem trenutku je bila dvorana polna gostov, ki so bili deležni nekega slavnostnega uradnega kosila. Oboroženi možje so prisilili navzoče, da poležejo po tleh, nakar so s steklenicami, napolnjenimi z vnetljivo snovjo, zažgali lokal. Takoj nato so ušli. Policiji se ni še posrečilo, da bi jih izsledila.
Atentat ni povzročil človeških žrtev, ker so uslužbenci in javni organi poskrbeli za takojšnjo evakuacijo vseh gostov. Gasilcem pa se ni posrečilo, da bi rešili poslopje pred popolnim uničenjem. Iz pogorišča štrlijo le še počrneli zidovi stavbe.
Kot smo že omenili, so se v tem klubu zbirali predstavniki baskovske (oziroma španske) buržoazije. Baskovski rodoljubi so ga napadli že 1. 1969 in dve leti pozneje.
Medtem sporočajo, da je prišlo v treh mestih španskega severa do treh atentatov. Zgoreh so neka tr-govna, avtomobil in neki javni lokal. Tudi v teh primerih gre baje za a-tentat baskovske ETA. Človeških žrtev ni bilo.
Iz Madrida se je zvedelo, da so o-blasti ponovno prepeljale v zapor v Zamori šest duhovnikov, ki so bili nekaj časa priprti v zaporu Cara-banchel. Kot je znano, je šest duhovnikov priprtih v konkordatskem zaporu v Zamori izvedlo 13-dnevno gla rirvno stavko, ker so zahtevali, naj bi oblasti ravnale z njimi, kot z di-ugimi laičnimi zaporniki.
šesterica duhovnikov je prenehala gladovno "tavko v zaporu Cara-banchel v Madridu (gre za zaporniško zoravstveno ustanovo, kamor so jih premestili, ker je bilo njihovo zdravstveno stanje zelo kočljivo). 19. 1. m. so duhovniki prenehali stavkati. Zaporniška ustanova pa jih je za kazen spravila v samice, kjer bi morali preživeti 8(1 dni v popolni saputi. Prepovedani so jim bili tudi o-biski sorodnikov, znancev in celo nji-hovih cerkvenih predstojniKOV. Tako 3“ na primer škofoma Anov,‘rosu iz Bilbaa in Setienu iz ban Sebastiana ni posrečilo, da bi ju obiskala.
No, sedaj so duhovnike spet prepeljali v Zamoro . Kakšna bo njihova nadaljnja usoda, se še ne ve. Madridska vatikanska nunciatura še ni podala v tej zvezi nobene izjave. Zdi se, da so oblasti sklenile, da jih ponovno zaprejo v konkordatsko kaznilnico, ker njihovo življenje ni več v nevarnosti.
Protesti španske katoliške duhovščine so v zadnjih dneh precej saalih odnose med Francovimi oblastmi in
V Madrid sta se medtem vrnila dva spanska misionarja iz Mozambika, ki sta bila v tej portugalski koloniji priprta dve leti pod obtožbo, da sta podpirala mozampiške gverilce. Misionarja sta potrdila na tiskovni konferenci, da portugalske oblasti izvajajo v Mozambiku pravcat g*rocid. Potrdila sta tudi, da so pri akcijah proti mozambiškim rodoljubom sodelovale rodezijske čete.
PALERMO, 27. — Palermsko sodišče je danes oprostilo časnikarja Etria Fidoro, bivšega glavnega urednika levičarskega lista «L’Ora», obtožbe, da je obrekoval pokojnega demokrščan-skega senatorja Cusenzo. Sodni postopek je bil povezan z objavo izbora zapisnikov protimafijske komisije.
Tajnik sovjetske komunistične pani je je včeraj prispel na 5-dnevni uradni obisk v Indijo. Na slikk Brežnjev
in indijski predsednik V. V. Giri
POMEMBNA KULTURNA IN POLITIČNA MANIFESTACIJA
«Revolucija in glasba» na festivalu v Ajdovščini
Prireditev naj bi utrdila umetniška izročila ljudskih revolucionarnih obdobij
AJDOVŠČINA, 27. — V Domu kulture v Ajdovščini se je nocoj začela izredno pomembna kulturna in hkrati tudi politična manifestacija': festival «Revolucija in glasba». Festival, ki se bo zaključil jutri, so priredile Kulturna skupnost Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, Zveza kulturno-prosvetnih . organizacij Slovenije, Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojske Slovenije, RTV Ljubljana in skupščina občine Ajdovščina.
Zamisel o festivalu, na katerem bi zajeli v dolgovrstno glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje tistih del, ki so jih spodbudila odporniška obdobja, se je uresničila v mestu, kjer je bila leta 1945 ustanovljena prva slovenska vlada. S to edinstveno prireditvijo Ajdovščina najdostojne-je slavi 30-letnico splošne protifa-

MED VČERAJŠNJO RAZPRAVO PRED POROTNIM SODIŠČEM V TRAPANIJU
Obtoženec Michele Vinci povedal ime domnevnega mandatarja okrutnega zločina
Gre za 44-letnej>a profesorja Franca Nanio, brata lastnika podjetja, pri katerem je bil zaposlen Vinci
TRAPANI, 27. — Nepričakovan razplet sodne obravnave proti Mi-cheleju Vinciju zaradi ugrabitve in umora Antonelle Valenti in sestric Virginie in Ninfe Marchese: obtoženec je priznal, da je ugrabil deklice na ukaz profesorja Franca Nanie, brata lastnika papirnice v San Giovanniju pri Marsali. Na ukaz državnega pravdnika v Marsali dr. Faina so orožniki priprli Nanio in ga odvedli na državno pravdništvo, kjer ga je dr. Faina začel zasliševati.
Michele Vinci je stopil v sodno dvorano ob 9.45, ime domnevnega mandatorja trojnega um c,-a pa je izustil ob 10.09 'v moreči tišini nenavadno natrpane dvorane porotnega sodišča v Trapaniju.
Ko mu je predsednik De Maria nreb-al obtožnico (prvič od začetka procesa, ker se na preišnjih obravnavah obtoženec ni javil), je Vinci izbruhnil: «Ni res, ni res, ni res, saj sem samo peljal deklice do Guarratovega travnika.» Nato je obnovil potek dogodkov.
«Tri dni pred ugrabitvijo — se mi je približal moški, čigar ime bom povedal pozneje. «Bi rad —
»    — ------------- ... mi je zažugal — da bi se kaj pri-
Vatikanom. Prišlo je celo do formai-1 petilo tvoji ženi, da bi se ti pokva-nega protesta španskih oblasti, ker rile zavore avtomobila, ali da bi
kdo od tvoiih sorodnikov, recimo tvoj brat ali tvoja sestra, umrl?» Še danes sem zaskrbljen zaradi te grožnje, zaskrbljen sem za usodo
se je v nunciaturo zateklo v prejšnjih dneh več kot sto ljudi, ki so tam vprizonli pravcato protestno akcijo.
svoje nečakinje Liliane, sestrice nesrečne Antonelle. Nato so mi poslali vrsto grozilnih pisem, ki so mi jih puščali v mojem 'fiatu 500’. V zadnjem je bil omenjen tudi datum ugrabitve.»
«Moral bi ugrabiti Antonello — je nadaljeval Vinci — in obljubili so mi, da ji ne bodo skrivili niti lasu. Nečakinjo bi moral zapeljati na Guarratov travnik in se hitro oddaljiti. Bil sem pa prisiljen ugrabiti vse tri deklice, ker se Antonella ni vračala nikoli sama domov. Tistega usodnega dne, preden sem ugrabil Antonello, m® je neznanec prosil, če ga zapeljem v mesto. Nisetp g^,,,poznal, a vzel sem ga v avto, saj ne odrečem nikomur usluge. Medtem ko sem vozil, mi je neznanec dejal: «Vi ste zaposleni pri papirnici San Giovanni. Danes je četrtek in prišel je čas, ko morate izpeljati tisto akcijo.» Razumel sem, da je tudi moje življenje v nevarnosti. Neznanec me je nato peljal v bar na aneritiv, ker je razumel, da se počutim slabo.»
V popolni tišini je Vinci nadaljeval: «Medtem k0 sem pil, je neznanec izginil. Stopil sem iz bara, da bi ffa poiskal, a moškega ni bilo več. Zato sem šel rio šole. kjer sem počakal Antonello. Mislil sem, da bo sama, a z njo sta bili tudi sestrici Marchese. Peljal se jih do Guarratovega travnika in mislil,

VČERAJ V RIMSKI ČETRTI EUR
Nad sto milijonov lir plena banditom ki so oropali uradnika Blagajne za Jug
Neapeljski policisti na sledi zlikovcem, ki so se v ponedeljek polastili 220 milijonov lir v tovarni Derriver v Torre Annunziati
RIM, 27. — Banditi, ki so danes zjutraj oropali urad Blagajne za Jug v rimski četrti Eur, so imeli srečno roko pri izbiranju cilja za svoj napad: plen drznega ropa presega namreč sto milijonov lir. Bliskovit poseg (vse se je odigralo v nekaj minutah) in hladnokrvnost banditov, dokazujeta, da gre za profesionalce, ki so natanko preračunali vsako kretnjo.
Banditi, bili so v treh, zakrinkani in oboroženi z brzostrelkami, so počakali blagajnika ustanove in pomočnika, ki sta danes zjutraj dvignila na banki denar za plače uslužbencev na dvorišču. Komaj sta se uradnika vrnila, so ju roparji prisilili, da sta jima izročila torbo z denarjem. Takoj nato so se mirno oddaljili in sedli v avto, ki je čakal nanje nedaleč od sedeža ustanove.
Čuvaj poslopja, Marino Salvatore, je skušal preprečiti banditom roparski podvig, a eden od zlikovcev ga je močno sunil in ga podrl na tla. Tudi to dejstvo dokazuje, da so bili roparji profesionalci, ki niso izgubili živcev, kljub nepredvidenim težavam.
Preiskovalci letečega oddelka rim-ske kvesture, ki so prišli nemudoma na kraj drznega roparskega podviga, so ugotovili, da so se roparji pripeljali pred palačo Blagai-ne za Jug ? dvema avtomobila. E-nega so rabili za beg, drugega
pa so pustili na cesti.
• » •
NEAPETJ, 27. — Neapeliski policisti ir. karabinjerji, ki vodijo pre iskavo o včerajšnjem ropu v tovarni «Deriver» v Torre Annunziati, so preoričani da so na dobri poti. Danes so aretirali mo'keva. ki so mu zaplenili puško, samokres
in vrvi, ki jih je imel v avtomobila «Preiskava je težka — trdijo — upamo pa, da bomo v kratkem našli sled za roparji.»
Trije banditi, ki so se polastili okrog 220 milijonov lir v gotovini, so vdrli v tovarno pod večer. Mejni zid so preplezali s pomočjo vrvi, nato pa so se neopaženi prikradli do blagajne, kjer sta uradnika pripravljala plače za delavce in u-radnike. Z orožjem v roki so ju prisilili, da sta izročila denar, ki so ga zložili v veliko vrečo. Ko so odhajali so se odprla vrata in vstopil je tehnik Alfonso Amitrano, ki se je ob pogledu na orožje onesvestil.
Banditi so takoj izkoristili priložnost in jo pobrisali skozi odprto okno ter se nato hitro oddaljili z avtom, ki so ga parkirali pred tovarno. Tudi v tem primeru gre za profesionalce, ki so pri načrtu za drzni roparski podvig računali tudi na posredno pomoč državnih železnic. Medtem ko so se banditi oddaljili je bila cesta, ki povezuje tovarno s Torre Annunziato zaprta, ker je bil zaprt železniški prehod. Zaradi tega so agenti, ki sta jih uradnika nemudoma obvestila, prišli v tovarno, ko so bili banditi že daleč.
• » *
MTLAN, 27. — Banditi, ki so skušali oropati blagajno milanskega travmatološkega centra, pa niso pokazali iste hladnokrvnosti, kot njihovi rimski in neaneliski «kolegi». Ustrašili so se nepričakovane ovire in segli po orožju. V snopadu je bil čuvaj centra hudo ranien.
pačen urad. Skušali so popraviti napako in zaviti v blagajno, ko so na hodniku srečali pogumnega čuvaja Giovannija Galbusero. Ta se je brez oklevanja zakadil v bandite, ki so izvlekli orožje in začeli streljati. Galbusera se je zgrudil zadet v trebuh. Roparji pa so jo urno pobrisali proti avtu, v katerem jih je čakal pajdaš s prižganim motorjem.
« « #
AQUILA, 27. — Začetniško napako so zagrešili tudi trije zakrinkani in oboroženi banditi, ki so davi napadli poštni vagon na postaji Paganica pri Aquili. V sili so zamenjali vrečo, v kateri je bila navadna pošta, s tisto, v kateri je bilo 150 milijonov lir v gotovini. Železvjčarji so nemudoma poklicali agente letečega oddelka, ki so postavili cestne bloke, a zaman. Za roparji ni bilo več ne duha ne sluha.
na to, kar so mi rekli: «Ne boj se, ne bomo jim storili nič žalega. Vsega bo konec v nekaj u-rah ali kvečjemu v enem dnevu.» Pustil sem deklice na travniku. «Naberite cvetje», sem jim dejal. Antonella mi je stalno sledila. «Kam greš, stric, kam greš,» me je vpraševala in odgovarjal sem ji, naj nabirajo cvetlice. Izgovoril sem se, da moram na malo potrebo in sem zbežal.»
Obtoženec je nato povedal, da ga je izsiljevalec še naprej obsipal z grozilnimi pismi in mu ukazal, naj o dogodku ne črhne besedice. Medtem ko je Vinci pripovedoval svojo drugo verzijo tragičnega umora, je občinstva postopno utihnilo, napetost pa je na-a-ščala in proti koncu je bila skoraj otipljiva. Oči vseh so bile uprte v drobno figuro obtoženca, ki se je držal za jeklene palice ograjenega prostora za obtožence. Od časa do časa je grabil za mikrofon, ki je bil pred pregrado, da bi vsi lahko slišali, kar je pripovedoval s tihim, živčno visokim glasom, z desnico pa je iskal majhen robec, s katerim si je brisal potno čelo.
«Nekaj dni pozneje — je nadaljeval — so mi razbili kolo mojega fiata Zgodilo se je kmalu po obisku prj podčastniku Nicotri, kateremu sem hotel priznati svojo vlogo v zločinu. Podčastnik pa je bil zaseden. Agenti so se vrteli okrog mene in me silili, naj povem njim. Zbal sem se in zbežal. Kmalu nato so mi razbili kolo avtomobila. V avtu sem tudi dobil pismo, v katerem so mi sporočali, da sta sestrici Marchese živi in da lahko grem pon ji. Kupil sem vrv in zapeljal do vodnjaka. Klical sem ju in klical,, a nisem dobil odgovora. Skril sem vrv in zbežal. Nato so našli truplo male Antonelle in zato sem ostal z družino, z ženo, taščo in Antomellini-mi starši.»
Med odvetniki je medtem nekdo zaklical: «Ime, gospod predsednik, naj pove ime mandatorja!» Vinci se je zdrznil in kazalo je, da se bo še enkrat zaprl vase ter zamolčal ime izsiljevalca, ki ga ni hotel povedati ne javnemu tožilcu, ne preiskovalnemu sodniku in niti svbjemu odvetniku.: Vidno je bilo, kako je napel vse sile preden je izustil: «Bil je profesor Franco Nania.» Prisotni so si oddahnili, občjnstyo na je zaploskalo izmučenemu Vinciju.
V 80 dn^h z jadrnico od St. Maloja do Sydncya
SYDNEY. 27. — Francoski plovec samotar Alain Colas, ki je zmagal v zadnji čezatlantski regati, je postavil nov izreden rekord: v samih 8ft dneh je s svojo jadrnico «Pen Duik IV.» preplul 14.500 milj od St. Maloja do Sydneya. Bolj ali manj isto progo je ookojni britanski plovec samotar Francis Chicester preplul pred sedmimi leti v 107 dneh.
Ob prihodu v Sydney je Colas dejal, da je bila plovba zelo naporna zaradi razburkanega morja in dru-Banditi, verjetno gre za nebkuše-i g'h nevšečnosti: neke noči se je sre ne golobradce, so se zmotili že vidi neurja zastrupil s plinom, ki je samem začetku, ko so zavili v na-1 uhajal iz električnega generatorja.
Predsednik sodišča je prekinil o-bravnavo. Po posvetu s porotniki je sklenil nadaljevati razpravo za zaprtimi vrati, državni pravdnik Trapanija pa je v spremstvu majorja karabinjerjev Cagnazza odpotoval v Marsalo, kjer je izročil kolegu Paini zapisnik z Vinci-jevo izjavo. Kmalu nato so orožniki priprli Panca Nania in ga odvedli na državno pravdništvo. Dr. Faina je potrdil pripor in okrog 15. ure so ga orožniki odvedli v zanor San Giuliano v Trapani.
Obravnava za zaprtimi vrati se je zakllučila okrog 14.30. Kaže, da je med zasliševanjem Vinci odgovoril na razna vorašarfla iti po-jasnil ozadje zločina, tiste olati, ki niso bile v skladu z okvirom, k* ga ie začrtal pre^koValni sodnik. Povedal je ore-’vsem, zakaj nima več grozilnih pisem ki naj bi lih moral sproti vračati.
Po današnji obravnavi je Vinci-jev odvetnik dr. Elio Esposito izjavil časnikarjem: «Men;m, da ie danes zjutraj Vinci odgovoril na vrsto vprašanj, ki jim preiskovalci niso znali odgovora. Prav zaradi teh nejasnosti, teh dvomov sem sprelel obrambo človeka, ki so ga sodni kronisti opisali kot izrodek človeške družbe, zaradi zločina, ki naj bi ga zagrešil.»
Obravnava se bo nadaljevala jutri.
i Kdo je Franco Nania
MARSALA (Trapani), 27. — Franco Nania, človek, ki ga Vinci dolži, da je mandator umora se je rodil pred 44 leti v vasi Piazza Armerina pri Enni. Po diplomi na agrarnem zavodu v Marsali je nekaj let poučeval v srednji šoli v Pan-tellerii, po ugrabitvi Antonelle Valenti in sestric Marchese, pa je pustil poučevanje in se posvetil bratovemu podjetju. Samskega stanu, Franco Nania živi v Marsali v Ul. delle Sirene 41. Vedno je živel zaprt sam vase in v Marsali ga poznajo kot nenavadnega človeka, molčečega in nikoli pripravljenega na razgovor.
Njegov brat Benvenuto, ki je sedem let mlajši, je lastnik papirnice San Giovanni. Do leta 1971 je to bilo majhno, vendar, kot kaže, dobičkonosno podjetje. Odkar mu je Franco Nania posvetil svoj trud (izumil je neke vrste container iz polistirola) pa se je tovarna prelevila v veliko podjetje in prav pred kratkim je Benvenuto Nania zgradil v Catanii še drugo tovrstno tovarno. V Marsali je, . razširjeno prepričanje, da je Benvenuto Nania organizator, "ki je'znal dobro izkoristiti bratov izum. Velik del poslovnega uspeha podjetja San Giovanni pa gre pripisati Francu Nan-nii, ki je izumil container vrste «pallet».
Suh, srednje postave, molčeč in slabo oblečen, je Franco Nania, kot smo že dejali, pustil poučevanje in se posvetil bratovi industriji. Delavci in uslužbenci tovarne ga skoraj ne poznajo: v laboratorij je hodil ob nedeljah in praznikih, kjer je delal pozno v noč. Laboratorij je prostorna soba, ki je razdeljena na tri dele. Čudno je le, da v njem povsem manjkajo naprave za merjenje odpornosti polistirola.
šistične vstaje primorskega ljudstva, 30-letnico kočevskega zbora, 30-letnico zgodovinskega zasedanja Avnoja in obletnice kmečkih uporov, katerih se letos spominjajo na Slovenskem in Hrvaškem.
Želja organizatorjev in prirediteljev festivala «Revolucija in glasba» je bila, da bi ta prireditev pripomogla k ohranitvi umetniških izročil, ki so nastala v revolucionarnih obdobjih, obenem pa naj bi bila vzpodbuda ustvarjalcem za o-življanje in umetniško obdelavo stvaritev iz teh obdobij. Festival naj bi prenašal v sedanjost najkvalitetnejša dela vezana na angažirano protestno, puntarsko, socialno, partizansko in delavsko tematiko in to v izvedbi najboljših amaterskih in poklicnih pevskih zborov. Že prvi večer je pokazal, da se zamisel pobudnikov in organizatorjev dejansko uresničuje.
Na nocojšnji prireditvi so nastopili:	mešani pevski zbor «France
Prešeren» iz Celja, moški pevski zbor «Partizan» iz Maribora, akademski pevski zbor iz Kranja, moški zbor «Vasilij Mirk» s Proseka -Kontovela pri Trstu, mešani pevski zbor «France Prešeren» iz Kranja, mešani pevski zbor iz Izole, prvo slovensko pevsko društvo «Lira» iz Kamnika in učiteljski pevski zbor «Emil Adamič» iz Liubljane.
Jutri zvečer bodo v ajdovskem mestnem kinu nastopili še naslednji pevski zbori: moški pevski zbor «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine, mešani pevski zbor «Jeka Primorja» z Reke, ženski zbor «66 Devojaka» iz šabca, Komorni moški zbor iz Celja, Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, moški pevski zbor «Po-chodnia» iz Vojvodstva Katowice (Poljska) in akademski pevski zbor «Tone Tomšič» iz Ljubljane.
O pomenu festivala je spregovoril podpredsednik Zveze kulturnih prosvetnih organizacij Slovenije Andrej Vujičič. Med drugim je izrazil željo, da bi ideja revolucije, kakor so jo ustvarjalci doživljali in podoživljali v umetniških delih, zajela v bodoče vse poglavitne glasbene zvrsti da bi lahko dokazali dosežke solistične, komorne, simfonične, scenske, vokalne in instrumentalne glasbe. Vsebinsko naj bi v bodoče zajemali tako iz zakladnice preteklosti kakor. Audi nied najboljšimi storitvami sedanjosti. Med drugim je Vujičič rekel tudi, naj bi letošnji festival pojmovali kot stopnjo k bodočim obsežnejšim bienalnim prireditvam.
Za njim je predsednik skupščine občine Ajdovščine Martin Greif pozdravil pevce ter med drugim poudaril, da ne bi mogli lepše kot tako proslaviti 30-letnico zasedanja AVNOJ, saj je bila pesem tista, ki je pozivala v boj za svobodo. Poseben pomen pa je pesem imela na Primorskem kjer je bil zbor vse bojujoče se ljudstvo, dirigent pa je bil sam bolj za svobodo.
Mirko Kapelj
Še nobene vesti o ugrabljenem Paulu Gettyju III.
LONDON, 27. — Vse kaže, da se je rimski dopisnik britanskega lista «L’Observer», ki je objavil vest, da je družina Getty plačala odkupnino za Paula ILE, prenaglil. Po izjavi predstavnika fantovega očeta je družina le pristala na plačilo odkupnine, denar pa je še v nek; londonski banki.
«Družina Getty — je dejal glasnik — je pristala na brezpogojno plačilo. V ta namen je zbrala milijon funtov šterlingov (poldrugo milijardo lir), plačala pa bo, ko
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHinmiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiii
PREUSMERITEV HOLflNDSKECfl LETALSKEGA ORJAKA
«Jumbo» odletel iz Dubaja
Ugrabitelji niso naleteli na odobravanje arabskega sveta
DUBAJ, 27. — Holandski «jumbo» družile KLM, ki so ga trije neznani gverilci preusmerili takoj po vzletu z bejrutskega letališča, je danes o-poldne ob 12.32 (po srednjeevropskem času) pristal po dolgem križarjenju na letališču pri Dubaju (ena od državic arabskih emiratov pri Perzijskem zalivu, ki so kot je znano med najvažnejšimi proizvajalci petroleja na Bližnjem vzhodu). Takoj potem, ko so na letališču napolnili rezervoarje z gorivom, je letalo odletelo v neznano smer, morda proti Adenu.
Ob odhodu z letališča v Dubaju
so bili na holandskem «jumbu» samo posadka, tolmač ter podpredsednik družbe KLM Withhoìt, ki se je ponudil za talca, da bi dosegel že na Malti osvoboditev vseh potnikov ter osmih stevardes.
Preusmeritev holandskega jumba je potekala zelo burno. Letalo je najprej pristalo v Nikoziji, kjer so gverilci skušali doseči osvoboditev šestih arabskih gverilcev, ki so priprti na Cipru. Letalo je nato poletelo proti Malti, kjer je pristalo že v poznih sinočnjih urah. Libijski diplomatski predstavnik je zahteval, da stopi na letalo kot talec
Zgoraj: ugrabljeni jumbo na letališču La Vallette. Spodaj: osvobojeni potniki preusmerjenega letala
v zameno za osvoboditev potnikov (v večini Japoncev). Gverilci niso sprejeli ponudbe, češ, da so z njimi ravnali v Libiji zelo slabo. Po posredovanju Dom Mintoffa so izpustili pohiike in stevardese.
Gverilci, ki so odpotovali iz Dubaja neznano kam. zahtevajo, naj Holandska zapre zbirna središča za Jude, ki prihajajo iz SZ, naj preneha pošiljati orožje v Izrael in podobno.
Egipčani so odrekli solidarnost ugrabiteljem, ker menijo, da niso ravnali v prid arabske stvari.
Eksplozija v Parizu: ponesrečen maščevalni naklep
PARIZ, 27. — Eksplozijo na vlaku pariške podzemske železnice, ki je zahtevala dve človeški žrtvi in 9 ranjencev (v bolnišnici se sedaj zdravita samo še dva), je povzročil 41-letni Bernard Covaciek, ki je bil svoj čas narednik v francoski vojski ter se je boril v Afriki in v Indokini. Pri eksploziji je on sam izgubil življenje, a skupaj z njim tudi neki drug do sedaj še neidentificiran moški.
Covaciek je sam pripravil peklenski stroj, ki ga je nameraval namestiti pred niso, kjer stanuje njegova žena, ki se je ločila cd njega. Peklenski stroj pa je eksplodiral že v podzemski železnici pri prevozu do kraja nekdanjega skupnega zakonskega stanovanja.
Covaciek je bil sicer dober človek, toda vdan pijači. Ni mogel prenesti dejstva, da se je družina razbila in da so ga zapustili tudi otroci.
POKOJ
Indijska vlada je po 39 letih neutrudne službe upokojila delavnega slona in mu priznala mesečno pokojnino v višini 67 dolarjev (okrog 40 tisoč lir). Žival so formalno sprejeli v službo leta 1934, ko ji je bilo 12 let, v gozdarski korpus države Tamil Nadu. Od takrat je slon sodeloval pri lovu in udomačitvi drugih slonov in je dan za dnem, leto za letom pridno ril in nosil drevesna debla. Danes je star 51 let in je zelo znan v državi Tamil Nadu, kjer mu pravijo «generalni inšpektor».
Kot vsi upokojenci pa bo moral tudi slon kljub činu «zategniti pas», saj je doslej potrošil za hrano 134 dolarjev na mesec, odslej pa bo moral shajati s 40.
ZAKLAD V SMETIŠČU
Kakih sto smetarjev neapeljske občinske službe je danes nekaj ur neutrudno brskalo po smetišču v Qualianu in iskalo majhen zavoj, v katerem je bilo za 20 milijonov lir dragocenosti.
Kako je prišel zaklad na smetišče? Trgovec Gaetano Mu-sella iz Neaplja je včeraj prešteval in užival ob pogledu na svoje dragocenosti. Ko ga je blesk draguljev in «vonj» vrednostnih papirjev že omamil, je spet skrbno zavil dragocenosti v star papir, da bi jih spravil v jekleno blagajno. Njegovi vnukinji pa se je zdelo, da je ded očistil blagajno in zavrgel staro šaro. Kot pridno dekletce je vzela zavojček in ga vrgla v smeti.
Musella se je zavedel prepozno, kaj je storilo uslužno dekletce in v obupu je telefoniral na 113. Po dolgih urah so smetarji našli dragoceni zavoj, nekdo, ki ga je opazil pred njimi pa si je kar sam odštel nagrado (vrednostne papirje), ki jo je trgovec obljubil poštenemu najditelju.
MOSKVA, 27. — Danes je umrl v sovjetski prestolnici inženir Nikolaj Kamov, ki je pripravil načrt za prvi sovjetski helikopter.
se bo sporazumela z ugrabitelji za vsoto.»
Zastopnik Paulove matere, odvetnik lacovoni, pa je v tej zvezi izjavil rimskim časnikarjem, da so pogajanja z ugrabitelji še v teku. V zadnjih dneh ni bilo nobene novosti, je poudaril odvetnik, ki ni hotel povedPti drugega. Prosil je nadalje predstavnike tiska, naj re kličejo fantove matere, da bo telefon vedno prost za morebitne stike z ugrabitelji.
Nkon izročil sodišču posnetke o zadevi Watergate
WASHINGTON, 27.	- Ameriški
predsednik Nixon je včeraj končno izročil sodni oblasti magnetofonske posnetke svojih pogovorov s sodelavci, ki zadevalo zadevo Waterga-te. V posnetkih, ki so bili povod za zelo ostro polemiko in zaradi katerih je Nixon odslovil posebnega javnega tožilca Coxa, so preiskovalci odkrili novo 18-minutno «luknjo». Gre za pogovor med predsednikom in bivšim šefom njegovega kabineta Haldemanom. Pogovor naj bi «po pomoti» zbrisala Nixonova talnica, ko je prepisovala posnetek, če gre za pomoto, je vsekakor pomota, ki pride zelo prav ameriškemu predsedniku.
Znani časnikar Jack Anderson pa je v zvezi z vohunsko afero objavil v listu «Washington Post» članek, v katerem trdi, da je Nixon skušal prikriti vlom v urad EUsbergove ga psihiatra, časnikar trdi, da ima neizpodbitne dokaze o tem predsednikovem protizakonitem posegu.
Daniel EUsber, znanstvenik, ki je delal za Pentagon, je pred nekaj leti dal v objavo tisku tajne dokumente o ameriškem vojaškem posegi: v Vietnamu. Pred nedavnim ga je v tej zvezi sodišč»? oprostilo vsakršne krivde, ker mu je izvršna oblast onemogočila vsakršno obrambo.
ŽENEVA, 27. — Po mnenju znanstvenikov ženevskega zavoda «Battel-le» bi v kratkem lahko pridobivali petrolej iz smeti s postopkom piro-lize (kemijsko razkrajanje z ogrevanjem).