AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY y \ ij'^m državam restori- Do 3,000 zavezniških bombnikov, z Anglije in z Itali- R"s"i.io'7. rinvoli velikimil v . »•• < vj . .1 je, je včeraj zopet razbijalo nemške tvornice letal, železnice in druge važne tarče. AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINfl DAILY NEWSPAPER f CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, APRIL 25, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII gospodarskega stališča i j j» . qrzavni oddelek namerami igrati vlogo Miklav-1ankirja obenem. Poma- Bombe dežujejo brez prestanka na Nemčijo, Romunijo in Jugoslavijo ""ijo z dovolj velikimi) enako tudi postaviti zo-poljedelstvo. Toda J1 kredit bo vknjižen na 1 odplačila dotičnih dr-odplačevale posoji- ali z raznimi kon-P in surovinami. lil v.* * * k*^ivilska administraci-ai°čena, da izvabi koruzo, kašč na trg. En pravi ta urad, da( t ada farmarjem stroške ZAVEZNIŠKA ZRAČNA OFENZIVA SE VRŠI NEPRESTANO NOČ IN DAN l^kih London, 24. aprila. — Do 2,000 ameriških bombnikov je poletelo danes z Anglije na nemške tvornice letal, dočim je armada 1,000 letal z italijanskih baz bombardirala Bukarešto, Ploesti in Belgrad. b>i to, nravi t« urad. da' Mestna postava zahteva kar moi-ajozdaj:podpis onega, ki napada l,1 krmari i sami. To bi ver0 a]j pjeme Clevelandska mestna zbornica je sinoči soglasno sprejela * * * J predlog, ki zahteva na vsaki Za vojno produkcijo bo tiskani literaturi, bodisi v ča-d°biti Ženske za delni sopisih ali letakih, ime osebe, tovarne, ki izdelujejo ki bi s pisano besedo hotela za- Ij, -mar j i sami. To bi L.0- če hila zvišana | a Uzi za 10. centov pri. 'M 4 si j' % ^ s ij Zavelike tovarne. Gos- netiti versko ali plemensko so-■% u-iteljice- strojepiske irij vraštvo. Iat 1 šle morda rade delat] S tem ni nikomur vzeta svo-r la dan v kako malo boda govora in pisave, ampak doma, dočim ne | postava ima samo namen, da 0s6m ur v vojno indu-j pride tisti, ki hoče napadati, na dan s svojim imenom tako, * * * j da napadeni ve, s kom ima k ,1 °dsek, ki varje intere- opravka, to varen, pritiska naj — Produkrijo, da se \' ltn tovarnam premeni-% ^ v°-'nih produktov na :titoJotrebšČine, prej kot ve-% to^nam. To se pravi, da •var kda narjem ne bo treba klikih aJ bodo dobili naroči-1 industrij, ■h. * * * M , \ 0ntrolo cen upa dr-' (^.^knjam iz kožuhovine ^d *}a ceni lanske£a le"| ^l^že na delu, da določi dovoljeno ceno. Naj-' Vo'Žal ceno kožam tuljna,1 •tteter za vse druge ko- * k * 1 'CU na'ie sv°.iim IZ BOJNE FRONTE (Torek, 25. aprila) PACIFIK—Admiral Nimitz naznanja, da so letala, ki so prideljena mornarici, na 1 Novi Gvineji ob času invazije v soboto razbila Japoncem 101 letalo. RUSIJA—Iz Moskve se poroča, da so ruski letalci potopili Nemcem 12 nadaljnih ladij, ki so vozile vojake'iz Sevastopola. V ZRAKU—Tekom noči so zavezniki bombardirali Mona-kovo in Karlsruhe ter zbili Nemcem 152 letal. INVAZIJA—Nemci so ustavi, in vsak promet med Dansko in švedsko. Vzrok je pričakovana invazija. -o-- Za Lauschetovo kampanjo W * * j Za Lauschetovo kampanjo so f^,;,6 Zrakoplovne družbe bili izročeni v na^m uradu sle-Ho&t e s Potniki in prevo- deči denarni prispevki: Louis ; e v .Prvih treh mesecih | Balant, 1808 E. 32. St., Lorain, leta 465 milijonov'o. nam je izročil $15. in sicer je za 40% več kot ob', dal on $5, $10 pa Mr. in Mrs. lanskega leta. Pošte! Joseph Urbas, 205 W. Erie Ave., X't v tem času 36 mili-! Lorain, O. Mrs. Ivan Culig, L°v> dočim so jo v istem' 1724 E. 28. St. Lorain, O. je po-Vga leta le 23 miliJ°" slala $8 in sicer so prispevali: ' Mr. in Mrs. Ivan Culig $5, John so plačale ameriške delničarjem ^ vsoti 354 milijonov sa- , ity v marcu 1943 pa ' O^Jonov. Zaenkrat \ 0l'acijam še ne grozi Ameriški avijatičarji so napadli tovarne v Friedrichshafenu in letališča pri Monakovem. Poročila iz Švice javljajo, da je osem ameriških bombnikov pristalo pri Dubendorfu v Švici in eden pri Genevi. Poročila trdijo, da je pristalo na švicarskem ozemlju, blizu nemške meje, še več ameriških bombnikov, ki so prej napadali po Nemčiji. Nemški radio je poročal o velikih zračnih bitkah nad Nemčijo med ameriškimi in nemškimi letalci. Drugi ameriški in angleški bombniki so pa bombardirali po Franciji in Belgiji. Od sobote popoldne in tekom nedelje so vrgli nad Nemčijo do 10,000 ton bomb. Formacije ameriških bombnikov so se dvignile iz Italije in letele na Balkan. Eu del je letel nad Bukarešto, glavno mesto Romunije, kjer so ameriški letalci metali bombe na železniške naprave, drugi del1 je napadel oljne naprave pri Ploesti, tretji del je pa bombardiral tvornico letal v Belgradu. Berlinski radio je poročal, da so se spustili v boj z ameriškimi Anglija je ustavila vse potovanje h dežele j od 27. aprila naprej | London. — Angleška vlada je ustavila vsako potovanje preko' morja razen v slučaju, če je to potovanje v zvezi z nujno po-' trebo in za korist dežele in če se tako potovanje ne moro odložiti.; Vlada pojasnuje to odredbo iz' "vojaških ozirov.!' Osebe, ki imajo že v rokah [dovoljenje za potovanje, ga s ni« j o rabiti do polnoči 27. aprila.! Potem bo pa ustavljeno vsako izdajanje dovoljenj za potova- Naši fantje ne trpe žeje v Italiji Med drugimi potrebščinami, ki so dosegle ameriške vojake na fronti pod Rimom, je bilo tudi 20,000 /jalovi- piva, ki so ga vojaki sami zvarili v Neaplju pod nadzorstvom bivšega ptyo-varja iz St. Louisa. Drugi ameriški vojaki po Italiji bodo dobili pivo, kakor hitro ga toliko zvarijo, da ga bo dovolj za vse zahteve. To je prvo pivo, ki so ga deležni ameriški vojaki v Italiji in varjeno je popolnoma po ameriškem receptu. Če je pivo S.2, ali ima kaj več "kika," pa ne poročajo. Na zdravje, fantje! --o--- RUSI SE PRIPRAVLJAJO ZA NAPAD NA ROMUNIJO Moskva, 24. apr.—Rusi, ki so v 10 mesecih osvobodili Leningrad nemškega obleganja, ki so prodrli prav v Romunijo ter od Kurska napredovali 500 milj v smeri proti Berlinu, zbirajo zdaj nove sile za ofenzivo. Tako v Londonu kot v Berlinu so prepričani, da bodo Rusi kmalu udarili na poljsko-ro-munski fronti. Morda bo prišla ta ofenziva istočasno, kot invazija zaveznikov na zapadno Evropo, trdijo vojaški opazovalci. Rusi, ki so v zimski ofenzivi dosegli važne točke, so se ustavili, da zbero bojne sile k nove- Demokratska organizacija ni odobrila nobenega j kandidata v Cuyahoga j Demokratska organizacija nje, ako ni skrajne važnosti Prej okraja Cuyahoga je sinoči: je že Anglija ustavila vsako po- sklenila, da v kampanji za pri-! tovanje na Irsko, zatem je prepo- marne volitve ne bo indorsira-j vedala inozemskim diplomatom la nobenega kandidata. Načel-! oditi z dežele in zdaj je prišla s 11 i k Ray T. Miller je naznanil,] to odredbo, kar vse je v zvezi s'da ne bodo vardni vodje, niti j tovariš, niso povzročile nobene-predstoječo invazijo, kot se za- klubi, ki so člani demokratske !«a Prahu v Ameriki, še posebno mu zagonu. Nemci so izvedli več izpadov južno od Stanislawowa v južni Poljski in južno od Narve v Estoniji. Toda Rusi so jih z uspehom vrgli nazaj. Osiška garnizija na Krimu, ki se skriva za utrdbami okrog Sevastopola, nima nobenega pomena. kot bojna sila za kako ofenzivo proti Rusom. V tem, ko nimajo dosti prilike za beg po morju, jih bodo Rusi počasi uničevali, in to z najmanjšimi izgubami za svoje čete. Zdaj, ko imajo Rusi to nemško in romunsko garnizijo v pasti, se jim nikakor ne mudi. Z onstran morja prihajajo pritožbe, da imajo ameriški vojaki preveč denarja Washington.—Pritožbe z onstran morja, da ima ameriški vojak ^eč denarja in boljšo obleko kot pa njegov zavezniški trjuje. Nov predlog v senatu se glasi: delat ali pa na bojno polje j organizacije, priporočali nobe-i nega kandidata. To pa ne jemlje pravice posameznim članom stranke izraziti svojega mnenja o tem ali onem kandidatu. Da ne bo demokratska orga-Washington. —- Senatorja nizacija priporočala nobenega Brewster in Bailey sta vložila v kandidata, je bila javna taj-senatu predlog; ghfeom katerega nost. javna tajnost je tudi to, bi se odredilo v uniformo ali na da se je organizacija odločila kako drugo odločeno delo vsake- za ta korak radi tega, ker naga iz 4-F, ki bi ne hotel delati v; gelnik Ray T. Miller ni v "pri-vojni industriji. To bi zadelo tu-' jateljskfh odnošajih" s kandi-di vsakega drugega, ki bi brez datom Za guVernerja, Fran-dovoljenja zapustil vojno delo. |kom Lauschetom. No, radi te-Ako bo ta predlog postal po- ga bo Lausche prav tako sladkava, bo imel administrator za k0 spal, kot je dozdaj in bo na obvezno vojaško službo pravico 9. maja nominiran tudi brez Millerjeve pa ne v senatu. Senator Stewart .je na primer rekel: "Odvisno je od drugih dežel, da izboljšajo plačo svojim vojakom; mi bomo skrbeli za naše." Zadevo je spravil na dan oh i j ski senator Taft, ki je opomnil napram mornariškemu tajniku Knoxu, da prihajajo poročila z dežel, kjer so nastanjeni naši vojaki, da je tam toliko denarja, da ne vedo kam ž njim. Odgovoril mu je sena t o r Clark: "Mi imamo pravico plačevati našim vojakom, kakor mi hočemo. Kaj pa druge države plačujejo svojim vojakom, je pa njih zadeva." TRAGEDIJA V SLOVENSKI NASELBINI Ob času tragedije je bila letali nad Srbijo in Romunijo, poslati vsakega registriranca, ki blagoslova nemški in romunski avijatičar-i je iz katerega koli vzroka opro organi- I -- --------------------------------zacije. ji. Vrnivsi ameriški letalci po- j ščen vojaščine, na kako važno j _0_ ročajo, da je bil napad uspešen delo. Ako bi ne hotel ubogati, bol gg DOBE NA in vreme ugodno za napad. j šel v uniformo in bo dodeljen vo-1 gyETU POŠTENJAKI -o--— i jaški službi, aktivni ali omejeni.1 k Pogreb Amalije Duša ! -o- V četrtek zjutraj ob devetih! Va ^ bo pogreb pokojne Amalije Duša! Norwood Appliance & Fur ni-iz Zakrajškovega pogrebnega za-! ture naznanja, da ima v zalogi voda v cerkev sv. Vida in na Kal- j novo Jankovičevo ploščo: Ne po-varijo. j zabi me! Zelo lepa melodija! Včeraj zjutraj' se je'zgodila v slovenski naselbini v Cleve-landu žalostna tragedija, ko je zakonski mož v pijanem stanju streljal na svojo ženo in jo ubil, dočim si je sam skušal vzeti življenje, kar se mu pa ni posrečilo. Žrtev je 50 letna Terezija .iMatos, stanujoča na 1138 E. 60. St. Kot pripovedujejo sosedje, je prišlo med zakoncema do prepira že v nedeljo večer. Takrat je mož, 52 letni Anton Matos, z nožem navalil na svojo ženo, ki mu je pa ušla in prebi- * * * S ^kontrolo cen bo s 1. ceno avtnim kole- Cerne iz 29. St. je dal $2. in Anton Kriznar, 2118 E. 29. St. je dal $1." Po $5 sta dala Frank pega kavčuka. Kolo Lorber, 1053 E. 71. St. in An-ki je največ v rabi thony Rudman, 719 E. 157. St., '5, i h avtih, bo stalo $3 sta dala Mr. in Mrs. Josip Se-\ 0tim je zdaj cena dej, 713 E. 160. St., $2 Mr. in Mrs. Lawrence Bandi, 1017 E. 72. Place, po $1: Stanley Koren sek, 7415 Aberdeen Ave. in Joe ^xixxxzrzyxxixxirxixxxxxixixxiixxxTiiixxxxxzxxzizix: Mi fantje - vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Mrs. Frances Lisjak, 722 E. tra. 160. St. je naročila Ameriško 1 w Domovino za sina v Angliji in' Slauco J. Skerl, sin družine J. sicer je njegov naslov: Pvt.) Skerl ^ James City, Pa., ki je Frank E. Lisjak, 35048267 Btryj SV0Je čase delal v Addressograph A,463rd AAA, AWBn. AP0 652 c/o Postmaster New York, N. New York. — Martin Brozo-vič, star 72 let, je gledal za kakim delom. Nič primernega ni la noč pri sosedih. Ko se je zju dobil za svoja,leta. Vračal se je'traj vrnila, se je prepir obno-proti domu. Na cesti pobere de-|vil- M°ž je pograbil puško in narnico, v kateri je bilo $28. začel streljati po hiši. Po ste-Brez pomišljanja jo nese na bli- "ah in po stropu so luknje od žnjo policijsko postajo. Tam po- nabojev. kaže s prstom na svoje srce in reče: "Tukaj notri mi ni nekaj toda I j pustilo, da bi si denar pridržal,jstrel Zena je zopet zbežala iz hiše, čeprav sem ga silno potreben. Odvrnjena stavka V Park Drop Forge Co. na E. 79. cesti ni prišlo do stavke, ker je v zadnjem trenutku urad za moz jo je je skočil pogodi zanjo m v desno stran. Naglo so jo odpeljali v Mt. Sinai bolnišnico, kjer je eno uro zatem umrla. Po tem strašnem dejanju si je skušal mož vzeti življenje. ty'V * * * Vu bomo dobivali za ne-' !,\e j^j mesa, to se pravi Ivančič, 20750 Goller Ave. Naj-Na ve* razpolago bo pa lepša hvala vsem skupaj. Jagnjetine. !_ \ ■ * X * * e ,w15- aprila 799,965 to-W To Ifyjv k^iiu ^ - železnice so naloži- Mot je za 19,057 voz lstem tednu lanskega ^ m h;- : * * jU'lja naprej bo mogel \ hSam° °ni, ki bo uradu HC0(lukcijo dokazal, da an° potrebuje. Ne pozabite V nedeljo zvečer 30. aprila bo priedila Glasbena matica lep koncert v SND na St. Clair Ave. Pevovodja Ivan Zorman je pripravil za ta koncert zelo izbran program. Ne pozabite si preskrbeti vstopnico pravo- časno nm m Mrs. Jennie Maver, 1059 E. 61. St. je naročila sobotno Ameriško Domovino za sina na naslov: Pvt. Albert A. Maver, 35304066 Hq. Co. Shore Bn. 543 E. B & S. R. 3 E. S. B., APO 928 c/o Postmaster San Francisco, Calif. RS KS S® Mr. in Mrs. John Brodnik, 6727 Edna Ave. sta naročila sobotno Ameriško Domovino sinu na naslov: S/Sgt. Anthony J Brodnik, 35011575 Hq. 198th Ord. Bn. Camp Roberts, Calif. Ka n iw Mrs. Agnes Offak, 5801 Dibble Ave., ki je naročila Ameriško Domovino za Pvt. Math Corela, ni njegova mati, kot smo pomotoma poročali, ampak mu je bo- Multigraph Co. v Clevelandu slu ži Strica Sama v Kentucky in sicer ,ie njegov naslov S/Sgt. Slauco J. Skerl, Co. A 1271 Engr. (C) Bn. Camp Breckinridge, Ky. M pt Rb Joe Ivančič iz 20750 Goller Ave. je naročil sobotno Ameriško Domovino za sina, ki je v Maxey, Texas, za inštruktorja. Njegov naslov je: Cpl. Frank Ivancic, 446 Ord. H. A. M. Co Camp Maxey, Texas. r« Bat »a Na dopustu clo srede je Steve Tumbry, ki je obenem pričakal tudi teto štorkljo, ki je prinesla njegovi ženski krepkega sinkota. Materino dekliško ime je bilo Agnes Godec. Tako sta postala Mr. in Mrs. Godec iz 20795 N. Vine St. prvič stari ata in stara mama, ravno tako tudi Mr. in Mrs. Bartel Tumbry iz 195. ceste. čestitamo! vojno produkcijo ukazal tovarni, Večkrat je sprožn pugko droti naj obratuje po takem redu kot;sebij to(Ja vgak strd je šel mi- dozda.i, dokler ne bo o tem odlo-jmo Rončno yze] kuhinjski no^ in si zadal več ran, ki pa niso nevarne. Zdaj se nahaja v mestni bolnišnici pod policij- čil vladni delavski odbor. Fir-' ma je hotela vpeljati 10 ur delaj na dan, šest dni v tednu, dočim delajo zdaj po 8 ur, sedem dni v tednu. John Asseg bo zibal Poznani slovenski grocerist in mesar na Holmes Ave., John Asseg, in njegova soproga bosta zibala! Postala sta namreč prvič stari ata in stara mati, ko je teta štorklja prinesla njiju hčerki Millie omož. Planišek krepkega novorojenčka. Vse je zdravo in veselo. Srečni ata Edward Planišek, služi Strica Sama v taborišču Aberdeen, Maryland. Naš poklon je na mestu. Zelo moker april je skim varstvom. Lausche bo vrnil mestu plačo za vseh 10 dni župan Lausche, ki gre danes za 10 dni na kampanjsko turo po državi Ohio, bo vrnil v mestno blagajno okrog $400.00, kar znaša njegova plača za teh 10 dni. Pravi, da ne bo delal kampanje za guvernerskega kandidata na mestne stroške. V bolnišniei Mrs. Josephine Slapnik iz Vremenski urad trdi, da če bo| Dayton Road, Madison, O., ki je še nekaj moče, bo letošnji aprili prej živela v Collinwoodu, se na-najbolj moker v zadnjih 15 letih.j haja v Memorial bolnišnici v Vsled neprestanega dežja ljudje Painesville. Zadel jo je mrtvoud.; zdrobite skorjo, da dobe rastline ne morejo pričeti z obdelova- Obiski so dovoljeni od 2 do 3 po-' lahko zrak. Pazite pa, da ne ra-njem vrtov. i poldne ter od 7 do 8 zvečer. I nite koreninic. hiši na bolniški postelji 72 letna mati umorjene, Terezija Pi-žem, ki je bila tako preplašena, da ni mogla niti povedati policiji, kaj se je zgodilo. Mož je bil zaposlen v Clark Mfg. Co., na 1830 E. 38. St. Dva sinova nesrečne družine sta v službi Strica Sama, oba pri mornarici. Eden je v Greni. Lakes. 111., v treningi, star 19 let, drugi, star 22 let, se p<< nahaja nekje na m iriu. Pokojna Terezija Matos, roj. Pižem, je bila rojena v Clevelandu. Bila je članica sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Pogreb se bo vršil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, čas pogreba še ni določen. " Deloii? j na ! vrtu ^ Kako .velik zelenjadni vrt naj bi napravili? Nekdo je gledal tega pametno povedal: napravi samo tolik vrt, da ga bo mogla žena obdelovati. To se pravi, da posejmo ali posadimo samo toliko, da bomo komodno obdelovali čez poletje, ker zanašati se moremo samo na svoje roke. Tisti, ki imate težko ilovnato zemljo, pazite na sledeče. Po močnem deževju se napravi vrhu zemlje skorja, ki ne pusti rastlinicam skozi. Zato vselej, kadar sejete semenja v vrsto, pokrite ista z rahlo zemljo, ali pa z šoto (peat moss), pomešano s peskom. Ni treba dosti, samo da semenje dobro pokrijete in to zemljo pritisnete na semenje. Tukaj se po dežju ne bo napravila skorja in rastlinice bodo lahko pognale iz zemlje. Pozneje, ko so rastline že iz zemlje, po dežju vselej z motiko AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 25, 1944 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER • (JAMBS DEBHVEO, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderxm «628 Cleveland S. Oblo. _____Published dally axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalclh: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente i « 11 milil 111111 inn i Ti n lini n n nm n n im m BESEDA IZ NARODA K strašnim novicam iz domovine SUBSCRIPTION RATES: Cnited States and Canada, $650 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year U. 8. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall, $4.00 for 6 months C. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year: $350 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 97 Tue., April 25, 1944 Politične iveri Ob času, ko to pišemo, ni demokratska organizacija okraja Cuyahoga še'odobrila kandidature Franka Lausche-ta za guvernerja. Ob tem času nam tudi ni znano, če ga bo odobrila ali ne. Glavni vzrok zavlačevanju je hladnost med kandidatom Lauschetom in načelnikom Ray T. Millerjem. Kar je nam uganka je to: če je organizacija ustvarjena samo za Millerja, ali je za koristi demokratov v vsem okraju. Kandidat Lausche ne potrebuje odobrenja demokratske organizacije domačega okraja, ker bodo volivci glasovali zanj, pa če ga organizacija odobri ali ne. Vendar bo za organizacijo precej nerodno, če bo po volitvah videla, da ni prav nič doprinesla k zmagi domačega kandidata, dočim bodo druge organizacije po državi dobile velik kredit, ker so stopile ob stran najmočnejšemu kandidatu. Koncem konca načelnik Miller pozablja, da je Frank Lausche nekoč veliko pomagal, da je bil Ray T. Miller izvoljen županom. In kandidat Lausche je nekoč velkio pomagal, da je bil vržen iz sedla demokratski načelnik Burr Gongwer, s čemer je bila uglajena pot Ray T. Millerju do načelstva. Ako demokratska organizacija okraja Cuyahoga ne bo indorsirala Lauscheta, bo izgubila le tisti vpliv, kolikor ga danes ima. Demokratski državljani bi namreč radi vedeli, če je organizacija ustanovljena samo za koristi nekaterih, ali za koristi državljanov v splošnem. Ako Miller ne mara Lauscheta, s tem še ni rečeno, da bi morali biti proti njemu vsi demokrati. i,': >\i :]« Na 10. maja se bo vršila konvencija republikancev iz Pennsylvanije. Ako bodo odobrili kandidaturo za predsednika newyorskega guvernerja Deweya, bo imel ta nominacijo toliko kot v žepu. Pennsylvania ima namreč 70 delegatov. # sj: Vzrok, da naša vlada ne more dosti vplivati na nevtralne države je, ker te mislijo, da vojna z Nemčijo še dolgo ne bo končana. To mnenje jim dajejo neuspehi zaveznikov pod Rimom, kjer so dosegli obrežje, pa tam tudi obstali. Iz nevtralnih in vazalskih držav se poroča o sledečem mnenju: Nemčija se umiče iz Rusije iz strategičnih ozirov in se bo ustavila s svojo armado tik pred nemško mejo. Tam bo držala Ruse, dočim bo vrgla vso moč proti invaziji na za-padu, kjer bo zadajala Angležem in Amerikancem velike izgube. To bo povzročilo, da se bo zrušila Churchillova vlada in predsednik Roosevei't bo poražen pri volitvah. Pot'em bo nemška armada iskala premirje s tem, da bo zavrgla Hitlerja in ponudila svojo pomoč proti Japoncem. To se zdi nekaterim fantastično, toda prav to je vzrok, da nevtralne države nočejo prekiniti kupčijskih zvez z Nemčijo in iz tega vzroka se vazalske države nočejo ločiti od Nemčije. Nekateri vojaški strategiji pravijo: ruska armada ne podi Nemcev iz Rusije! Pet milijonov ameriških vojakov v Angliji je vzrok, da vleče Nemčija vojaštvo iz Rusije in bližje domu. :;< 51« :!s Na zahtevo zaveznikov, naj Švedska preneha dajati Nemčiji važne potrebščine, je Švedska odgovorila: "Če to storimo, kdo nam bo pa potem dajal premog tekom dolge vojne, ki bo v zapadni Evropi?" Po vojni bo padlo največje breme patruljirati svet na ramena Zed. držav. To bo preskrbela naša mronarica. in pa armadni bombniki. Evropsko celino bodo pa. patruljirale Anglija, Francija in Rusija. Na ta način bo preprečena vsaka nadaljna vojna, vsaj toliko časa, dokler bodo te patrulje na straži. »s * >:< Kot je poročal New York Times, je Titov minister Smodlaka izjavil, da si bodo narodi v Jugoslaviji po tej vojni sami izbirali obliko vlade. To se pravi: če bodo hoteli imeti monarhijo, jo bodo dobili, če bodo hoteli imeti republiko, jo bodo imeli. To so zelo lepe besede, ki so slučajno v popolnem nasprotstvu z mnenjem Lojzeta Adamiča in ata Kristana, ki hočeta imeti brez vsakega kompromisa tam sovjetsko republiko. Sicer naj se pa Adamič in Kristan kar potolažita. Mi ne verjamemo, da je minister Smodlaka tako mislil, kot je govoril. N jegove besede so bile najbrže samo aja-tutu za opozicijo. >1' Oni dan smo čitali, da je v dogovorih maršal Tito z italijanskim premierjem Badogliem. Morda je res, morda ni. Če je, potem je Tito pogazil vse nauke Lojzeta Adamiča in ara Kristana, ki pošiljata k vragu, ali kamor že, vse tiste, ki imajo kake zveze s fašisti. In kdo je bolj podpiral fašista Mussolinija, kot ga je Pietro Badoglio? >|t :J< Značilno je, da so komunisti in socialisti požrli svoje principe in so stopili v vlado eks-fašista Badoglije. Kdor je enkrat v opoziciji iz principov, ostane do konca, pa naj že zmaga ali doživi poraz. Ali ni tako, g. izvršni tajnik Sansa? >'fi :'fi Pravijo, da moški porabi na dan osem vžigalic; eno svojo, sedem si jih pa izposodi od drugih. Na ta način se Ze dolgo nisem nič pisala, sedaj pa, ko berem take strašne novice iz stare domovine, kaj so počenjali in še^počenjajo ti morilci in razbojniki partizanski z našimi reveži. Tukaj jih povzdigujemo do nebes in zanje zbiramo dolarčke, da jim s tem pomagamo, da lažje morijo, pa ne Nemce, morijo svoje lastne brate — svoj lastni narod. Celo tako daleč smo prišli, da celo večinoma katoliška društva zbirajo Izanje prispevke in nekateri naši katoliški listi pa so jim pomagali razširjati njih laž-njvo propagando. Taki so se dobili celo med našimi duhovniki, da so zagovarjali partizane. Tužna mi majka. Kam smo prišli tukaj, ubogi narod tam doma pa trpi zaradi teh razbojniških morilcev. Nekaj poročil smo že dobili, kaj so počenjali in morili tiste, ki se niso strinjali z njimi in njihovim komunizmom. Le zakaj smo Slovenci tako naivni, da nasedemo vsaki pritepeni barabi, ki se vsili med nas in nas potegne, da ji nasedemo kot ptiček na limanice. Kje so pa bili ti falotje pred desetimi ali petnajstimi leti, zakaj se pa takrat niso zmenili za nas? Ali mislite, da so jim res Slovenci tako pri srcu? O j a, taki bi radi visoko splezali, pa jim ni uspelo med drugimi narodi, zato so pa upali, da jim bo tu med nami in pa tam doma, ko bo enkrat zavladal komunizem. Zato se je pa najbrže hodilo v stari kraj in pa na pojedine k "smrkavim kraljičkom," kakor jih vsoko naobraženi gentleman izvoli imenovati. Potem se je pa pisalo knjige in se nas predstavilo pred drugimi narodi, da .smo narod vražjevercev in menda še petdeset let za luno. Vsaj tako so si mislili o nas drugi narodi, ker sem jih sama cula, kako so se izražali. No, sedaj pa imam črno na belem poročilo, v katertem je sporočeno, kaj so počeli ti morilci in toliko opevani partizani v starem kraju. Naš ubogi narod so morili kar odkraja in kakor je videti tudi otrokom niso prizanesli. Morili so vse vprek dečke in deklice in kaj so jim ti nedolžni otroci prizadejali. Iz teh poročil je razvidno, da so ti morilci grši kot divje zveri. Koliko očetov in mater s številnimi družinami je bilo pomor j enih. Dalje berem v poročilu, da je bil v okraju Litija umorjen rudar naj stih otrok. Do sedaj sem že naštela dvajset župnij, v katerih je bilo pomor j enih v eni več in v drugi manj naših ljudi od ,svojih lastnik rojakov—partizanov. V župniji gmihel pri Novem mestu je bilo umorjenih štirinajst ljudi; med temi sta dva očeta ki sta imela po deset in eden enajst otrok. Te umorjene sem osebno poznala, ker sem tam blizu doma. V vasi Veliki Pod-ljuben sta bila med drugimi umorjena tudi dva brata, moja sorodnika, eden je bil star 24 in drugi pa 26 let. Kaj neki so iskali morilci partizani v tej vasi, ki je bolj revna in daleč proč od prometnih krajev. Vas Veliki Podi j u-ben, vas Vrh in Bovičevo nimajo nobene dobre ceste, samo blatna pota in steze. Vsaka je oddaljena od fare od eno do dve uri. V vasi Veliki Podi j u-ben niti tekoče vode nimajo, pač pa vporabljajo samo kap-nico, ki se nateče od streh. Vsaj tako je bilo tedaj, ko sem bila jaz večkrat tam, ko sem hodila k stricu, ki je živel v dotični. nih izobražencev. Iz seznama, ki ga imam pred sabo, vidim, da so razbojniki najraje morili po zakotnih vaseh. Tako so najbrže umorili tudi mojega sina, ki ga Rdeči križ ne more nikjer izslediti in prav tako njegovo družino. Poskusili smo ga najti že dvakrat, ko smo poskusili prvič, bo sedaj dve leti in pred enim letom pa smo poskusili že drugič. Pa bo kdo rekel, da je tam revolucija. Kaj bi tisto, ljudem po vaseh se niti ne sanja ne o kakšni revoluciji, ker so zadovoljni, da se jih pusti v miru žive.ti. Cenjeni rojaki; ali se vam ne bodo še oči odprle, da bi prenehali podpirati te divje morilce s svojim težko prisluženim denarjem, da oni tam lažje morijo. Zdi se mi, da podpirati morilce kot so partizani v starem kraju, je vnebovpijoč greh. Na tem mestu tudi apeliram na našo predsednico SŽZ, da odstopi od Sansa. Biti član take skupine, se mi zdi sramotno za 'celo Slovensko žensko zvezo in da bi poleg tega še z denarjem podpirali Sans, ki je zajadral v komunizem, ali ki ga kontrolirajo taki komunistični blufači. Koga mislim pri tem, lahko vsak sam ve. Ni čuda potem, da so naši reveži tam doma razočarani kaj mi tukaj delamo, seveda vse radi propagande se meče vsem pesk v oči. Samo lažejo in blufajo nas, kako se bore z Nemci; oja, se borijo s tem, da pobijajo domače ljudi, pa ne Nemce. Potem ■se pa še kakšen trikraten lažnivec oglasi in trdi, da je tam vse za partizane. Saj po tem mora biti, čeprav ne mara, ker takih razbojnikov se boji vsak. Kajti če se jim ne pridruži, ga pa mučijo in končno umorijo, saj vidimo, da niti nedolžnim otročičkom ne prizanašajo. Ni čudno, da pravi poročevalec, da bi dotičnega, ki v Londonu po radiju pošilja v svet take laži, na mestu ustrelil, če bi ga dobil v roke. Poleg tega pa je to najbolj zanimivo, da to poročilo ni poslal kakšen klerikalec, pač pa ga je poslal eden izmed poznanih naprednjakov, pa se pritožuje čez partizanske morilce. Mi jih tukaj pa poveličujemo in opevamo. Prav nič čudno ni, da jim je nasedla tudi naša in angleška vlada, ko pa imajo denar, da lahko trosijo v svet laži po radiju o zmagah. Ce bi nehali lagati in bi svet izvedel za vsa grozodejstva, ki so jih in jih še uganjajo partizani, bi bilo kmalu konec njih opevane oče tri- lažihvale. Pozdrav vsem naroč-i nikom, Terezija Rtfzman -o-- "Trnjeva krona" Zadnji torek večer se je sestal odbor, ki je imel v oskrbi igro Trnjeva krona, da je zaključil račune dohodkov in stroškov. Ker je odbor mnenja, da so do tega časa že vsi računi vposlani, je naredil zaključek bilance čistega preostanka, ki ga je bilo: $574.18. Mr. Jakšič, blagajnik mi je naredil ček, na ime Zveze Slovenskih župnij za imenovano vsoto, ki je vložen v blagajno za revne v stari domovini. Sam sem zelo zadovoljen za tako lepo vsoto preostanka, za kar je bilo pa obilno dela in posla, to prireditev izpeljati v teh tako zaposlenih časih. Za to si pa tudi, kot blagajnik Zveze Slovenskih Župnij štejem v dolžnost se zahvaliti za naklonjenost in sodelovanje. Prva zahvala gre igralcem društvu "KRKA." Ti so, ki so se žrtvovali. Prihajali so na vasi. Mislim, da tam ni poseb-' vaje precej daleč, dvakrat igra- vzdržuje Adamičev "združevalni odbor": sedern delov mu plačuje za vzdrževanje Sans, ostalo pa vsi drugi jugoslova-" Vsaj tako se sliši. ni li in vporabljali čas, ki so si ga drugje prikrajšali. Ne vem, kako bi se mogel dovolj zahvaliti. Nagrada zanje, kakor tudi za vse druge, ki so kaj doprinesli, bo šele takrat, ko bodo v stari domovini za ta denar revni ljudje dobili podporo. Spoštovanim igralcem in igralkam, bo naša fara ohranila hvaležno priznanje. S temi igralci in igralkami je bil v zvezi mojster odra in maskiranja Mr. Matt Grdina, brez katerega pa bi igralci ne mogli nastopati. Tako gre vse to v naklonjenosti in v zvezi drug z drugim. Uredba na odru in pa pravilno maskiranje oseb, da nastopajo pravilno vloge, je vse kar se potrebuje. Vsem zahvala za sodelovanje. Dalje, naj bodo igralci in njih mojster tudi pri rokah, vse nič ne bi štelo, če pa ne bi bilo publike. Pripeljati v gledališče publiko, je tudi veliko delo. Tudi to je bilo fino izvršeno, imeli smo pisatelja v osebi Rev. Julius iSlapšaka, ki je tako natančno opisal zamisel cele drame v obširnem poročilu; poleg tega pa lokalni list Ameriška Domovina, ki je iz prijaznosti prinašala poročila in vabila za to udeležbo. Zopet moram reči, da je reklama za take stvari najpotrebnejša podlaga. Za to velja zopet ista zahvala pisateljem in poročevalcem v listu. Kljub temu, da se piše in vabi, se mnogi za vse to ne zmenijo, potreba je še posebej osebe, ki gredo v hiše k svojim prijateljem in jih še'posebej povabijo in jim prodajo vstopnice. Tudi to je bilo v lepi meri storjeno in s tem veliko poma-gano, da je bila udeležba tako zadovoljiva. Radovoljno so se' prijavile vrle žene in dekleta: Mrs. Oražem, ki se je med vsemi tako odlikovala, da je prodala, blizu 200 vstopnic. Priglasile so se tudi: Mrs. Brezo-var, Mrs. Baraga, Mrs. Otoni-čar, Mrs. Brancelj, Mrs. Hra-star, Mrs. Švigel, Mrs. Joe Grdina jih je prodajala v trgovini in pomagala na prireditvi, kjer je imela v oskrbi tudi ročne izdelke Mrs. Jennie Sintič kar je prineslo še posebej čistega $48.27. Za to vsoto, se moram se posebej zahvalit, Mrs. Jennie Sintič, ki je s tem že v drugič pokazala svojo veliko naklonjenost z ročnim delom pomagati revnim v starem kraju. Pomagala je te številke prodajati tudi Mrs. Marian Kuhar. Mrs. Makovec je tudi veliko pripomogla v naklonjenosti za pro-speh. Da bi se za igro Trnjeva krona bolj razvedelo med ljudi, sem si vzel neko prednost in sem na svojo roko razposlal vstopnice mojim zanesljivim prijateljem in družinam ter jih še posebej povabil, da naj pridejo. Mogoče sem katerega užalil, ker sem tako usiljiv. Prosim oproščen j a, namen sem imel blag, za to naj mi oproste, če se je kdo čutil za to nejevol-nega. To sem storil radi tega, ker se mi je zdela igra vredna jo priporočati. Zelo sem pa hvaležen vsem, ki ste vstopnice kupili ali pa vrnili, da ni bilo s tem nobene sitnosti. Zelo hvaležen se tem, ki so vstopnice na moje priporočilo prodajale. V Collinwoodu in Euc^idu: Mrs. Ivogovšek, Mrs. Kocin, Mrs. Ižanč, Mrs. Kosten, Mrs. Rupert, Mrs. Praust, Mrs. Robert, ki je pa bila srečna, da je zadela številko za ročna d^la, je podarila potem še en dolar v blagajno. Moram priznati dobro voljo ljudi, nekateri, ki se niso mogli udeležiti igre radi opravkov ali drugače, so vstopnice vseeno plačali z namenom, da pomagajo blagajni. Naj bo izrečena zahvala tudi upravi dvorane (avditorija), da je bila postrežba, ter da je bila cena zmerna. Povsod zadovoljnost, to še največ velja, kar se stori v dobri volji več zaleže in šteje. Častitim gospodom župnikom in kaplanom se delalo v vseh zadevah mec katoličani roka v roki, posebno v teh časih in za take namene ko se v naši stari domovini tako na strašen način uganja tragedija bratomorstva, kakor prihaja na dan v poročilih. Za brate v domovini smo to storili, zanje smo priredili to igro, kaj pomaga, ko jih že to liko iskrvavelo! Kako naj se zacelijo tolike rane in popravi jo take krivice! Še pozni rodovi ne bodo mogli tega pozabiti kar se je v letih od 1941 in do sedaj dogodilo našemu narodu v starem kraju. Bodite prepričani vsi, ki ste za to igro, ki je bila vsestransko, moralno in finančno dobro uspela in bo ko ristila njim k trfce, da ste i tem storili koristno in hvale vredno delo bratske ljubezni do bližnjega, do bratov doma. Lepa hvala tudi Baragovemu klubu za red v dvorani in tem ki so pomagali na odru, Mr Žagarju in pomagačem, kakor tudi vsem, kateri bi morda njih imena pozabivši izostala. S tem preostankom $574.18 in pa tem, kar se je nad $10,000.00 nabralo do sedaj v Ameriški Domovini $389, dalje od ročnih del $48.27, je skupaj blagajna $11,011.45. Za nadaljna darila se Zveza priporoča. Vsak dar bo v Ameriški Domovini sproti objavljen Anton Grdina, blagajnik Z. S. Župnij Ameriki. Za okrajnega sodnika Sodnik Samuel H. Silbert je naznanil kandidaturo za ponovno izvolitev okrajnim sodnikom za termin, ki se prične 2. januarja 1945. Sodnik Silbert je sedaj že četrti termin na tej sod rii ji. Sodnik Silbert je bil, predno je bil izvoljen sodnikom, štiri leta kot policijski prosekutor in leta 1915 pa je bil izvoljen za sodnika na mestni sodniji, kjer je ostal devet let. Leta 1924 pa je kandidiral za sodnika na okrajni sodniji in je bil izvoljen z veliko večino in potem trikrat ponovno izvoljen. Sodnik si je to zaupanje volivcev v polni meri zaslužil, ker se je vselej izkazal dobrega in pravičnega sodnika v vseh slu čajih, ki so prišli pred njegov sodni stol, pa naj so bile to civilne ali kriminalne zadeve. Pravico je delil vsem enako in nepristransko. Sedemnajst zlatih porok v eni občini Pokrajina Touraine, vrt Francije, ni le ena najlepših, marveč tudi najbolj zdravih pokrajin v Franciji. V mali občini Fondettes, ki je blizu mesta Tours, sredi samih njiv in trat, je leta 1939 obhajalo 17 zakonskih parov zlato poroko. Tourški škof, ki je bil sam zlatomašnik je bil osebno prišel na to izredno proslavo. Se-demnajstkratna zlata poroka v Fondettesu je bilo pa tem bolj slovesna, ker je istočasno tudi domači župnik praznoval petdeset letni jubilej mašništva. --o-- Teritorijalna zakonodaja v Washingtonu je sprejela žensko volivno pravico že leta 1883, toda ta zakon je bil pozneje v m mm Pustimo za trenutek.^* vrši sprejemanje odliCI1 tov pred našo kemP°: su bom pa našim vedal par drugih zel0 stvari, ki bi jih drug pozabil v nepopisno $ tovni zgodovini. Ke^Pf počakala, saj jo a osem mesecev in je vse vanje ni podrlo. Torej to-le bi rad P^ sem včeraj zvedel izsJ{ ij nesljivih in povsem ver nih virov. I Ko so naši marini i^'JTJe i • f* — w imoi nit**— n j, obrežje nekega otoka, ku, se je pri tem, ko J® J J ko obrežje, nek marin C M vzroka ni, zakaj bito'« ^ naših slovenskih falltol,j« .^i mu pomozi Bog in ^ vi N čka) pomotoma vsede' jj | posodo, ki je bila P0.,! S p, barve. Naj je bila P080,.^ čo barvo tam iz tef. ^Sf-vzroka, glavno je, d» Je ičie bi je ne bilo, bi if/^po godka ne mogel poved« j { M 1 Ufa je morala biti tam rdečo barvo, PoteV 1IK J da z moral tje priti marin sti v barvo. Razume se, da Je ^ ga važnega dogodka j« ^ hlač našega marina Vs 'L -bi jih poslal v žehto, 1 t % časa za to. Sem z otoK« - % reč brenčale svin^31® naš marin je planil z ^' bližnjo vzpetino, se trebuh, naslonil P11 . jg| začel pridno upihav^1 luč njih nepotrebne^1 V tem se je P 'a .^fp naših marinov sani^' ^ lja, da pomaga ranje'Je j » j, do našega marina f ^itff^es jec, ki opazi na voj^ f njem delu telesa vel' {0«| 1 so. Smatral je, da Je rej mora biti marin n1^, ga tudi še nikdar v » j: o sva slišala. Vbij*1 ^ fh — Bin skušal nrtj, J LH vor, ker ni dobro, ne odgovori na sta v t ? nje, pa naj bo že očS ^ % pa tak. Drugače si " , slilo, da ima z»hlt?p najsi msili, karh°%>^ proglašen nepostavnim. Ponov-se ravno tako zahvaljujem za t no je bil tak zakon sprejet leta S vso naklonjenost. Tako naj bi'l910. najboljši volji nise^ j vora. Končno sern da mo a to nalašč delaj« ^ io da ljudem ^ N obljubil, da' bom o ^ ^ ^ s Srpanovim »tric®^^ < fl1 ' p in razumen krt>ja^'. v^f^'l bodo vedeli o tem ■ P ^ dati. Jimmy se p zdaj čaka, kdaj panov stric in m11 vo razrešili. | io H t > s t h % to v V s S $ I AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 25, 1044 Tri novele Miguel Cervantes se v hišo F tefl juHjiu 1» (nO1 'w^11? reč, in jaz spet r lsj, Šel sem pogle- in ga našel od- tiebilfiea l°r grob> ki pričaku- 0V,2jl fe'b f.^rlič bi moral bi- & moj razum zmo- il* j »J in Pretehtati tožečo. ----- svoje ki mi je rekla, da .5a Doni Estefani. ,Ze Poznam vse nje-Je in sleparije. Ona pr£»šala, kak je bil jega obraza pri teh pa ji je od. a lič posebno ugo-l aa sem bil videti po ko sem jo bil J, amenjen za nič do-„ °Cen za še hujše. Na kaPorožila, da je gospa P°brala iz mojega V8e>kar je bilo v njem, en° samo popotno M /^udo ■J tp>vx V i, da mestu licenci i a' ie Dona |s| Toda saj veste, ^^ts;. gov°r: Vsi tepeži O^^m^^m tm je to, se je m* smrtjo, in tako izeub0 sem prenesel av» je odgovoril ■jrftih. Sak&j tudi jaz 011 Simueque je fif priiu ji $ '^tn V6 °Peharil s svo- % R rj'° L azUin, Vac m' v kakem srni-*se KI "'agorodje te be- no, ,iaz pa kruljav! er j Je ta, je odgovoril "i0 Ha- VSa tista ropoti- if0 zaponkami in [j ni bila vredna „1 dvajset skudov. te?,°80če! Je ugovar-Zakaj že tista gospod pra-»• 111 okrog vratu, je vsaj za dvesto !«'§ W bilo če bi bil vi-a> je odgovoril IjA, j., kakor ni V se sveti, je bi- # SJQr[g>igel in za* :„ Sx^oli;! sama, in so s tem, da so parsta" f 1 Jim mogla pro- 0 Pila r^iile že ite" !ne njih pokvarjeni;, in vročina. jV ?Cn> Je rekel licen-^ J Vašemu blagorodji fy^tefaniji takorekoč .....- / S °P°lnoma enak, jc ^^Porščak, da bi \ takoj iznova pre-ftioja nesreča je v cijat, da se % S& vLiicen' m h kaj lahko otre- <»', Ue- i- .......... ,/ zuh posledic nje-J Zakaj, >za A ■e^ • ^Kaj, naj rečem, v Vse življenje mi § < .„, / \,-K0č zastavljena tCl ' (Ja vam je bila za ,„ se Bogu, gospod • da mS i x s ■il Am^0 Z nogami! je ? S te°- In da je porabili n°ge za rezstavi- prav m ^ \ ^ s, je odgovoril pra-/ kljub vsemu jo Vsvoi-Ceprav je ne bom , j)o2,' d°mišljiji, in ved-: je a^l6dovala sramota, na svetu ne • kako bi vam bolje i.l rekel Peralta ,ne- ^tNol0ftlniin dveh Petrar- tJ[iV' ki pravita: I {°f(]tende diletto di far "a cli l^mentar s'altrc iif 'Nti .^ePiti, se ne sme i\'„ Ce tudi njega en- dim, da sem hotel varati, in sem bil sam prevaren, ker sem se ujel v lastno zanko. Toda nikakor se mi ni mogoče toliko ubrzdati, da bi se ne smilil samemu sebi. Da pa naposled povem še to, kar je v ti moji pripovesti—in mislim, da zasluži ta naziv — najpoglavitnejše, naj omenim, da je gospo Esta-fanijo odpeljal tisti njen bratranec, ki je bil na najini poroki, in ki je bil že od davna njen prijatelj na življenje in smrt. Seveda je nisem šel iskat, da si spet ne nakopljem zla, ki sem se ga bil rešil. Premen j al sem svoje stanovanje in v kratkem času tudi svojo dlako. Zakaj najprej so mi začeli izpadati obrvi in veki, potem pa so me polagoma zapuščali tudi lasje, tako da sem postal plešast veliko pred svojo starostjo. Vse to je prišlo od neke bolezni, ki ji pravijo "lupicia" ali po domače goia-vost. Postal sem res popolnoma gol, saj nisem imel niti^če-tine na sebi, niti solda v žepu: samo še bolezen je spremljala mojo revščino. In kakor siromaštvo uniči čast ter spravi tega, na vislice, onega v bolnišnico, tretjega pa prisili, da stopa s ponižnimi prpšnjami v hiše svojih sovražnikov, kar je ena največjih nesreč, ki mdrejo zadeti nesrečnega človeka, sem šel — da med zdravljenjem iie pokvarim oblek, ki naj me pokrivajo in dičijo, ko bom spet zdrav — v času, ko se tam dajejo znoj ne kopeli, v bolnišnico Vstajenja, kjer sem jih opravil štirideset. Rekli so mi, da se popolnoma popravim, če se I bom pazil. Zdaj imam samo še , ta meč — za yse drugo naj skrbi Bog! II. MOč KRVI. Neke vroče poletne noči se je šel star plemenitaš s svojo ženo, malim dečkom, šestnajstletno hčerko in s služkinjo šetat k reki v Toledu. Noč je bila jasna, ura enajsta, pot samotna. Da ne bi si okvarili užitka, ki ga nudi v tem mestu izprehod ob vodi ali po poljani, se niso preveč podvizali. Ker za javno Urnost ni jamčila le skrbna oblast, ampak tudi dober glas prebivalstva samega, blagemu plemiču in njegovi spoštovani rodbini še na misel ni prišlo, da bi se bali kake nesreče. Toda kakor pride večina nesreč nepričakovano, jih je nocoj čakala taka, da jim ni pokvarila samo izprehoda, ampak jih je za več let pahnila v njvečjo žalost. V tem mestu je bil mlad gospod, ki je imel blizu dvaindvajset let. Bogastvo, visoko rojstvo, temni nagoni, neovirana prostost in slaba druščina, vse to je bilo krivo, da je počenjal stvari in uganjal reči, ki mu niso bile v čast in ki je z njimi prišel na glas razbrzdanca. Ta plemič, — katerega za zdaj iz 'posebnih ozirov nočemo imenovati s pravim imenom, ampak mu porečemo Rudolf — ta plemič je pridrvel s štirimi drugimi prijatelji, ki so bili tudi vsi samci, vsi razposajeni in predrzni, po istem obrežju navzdol, po katerem se je vračal plemenitaš. Tako sta se srečali četi — ovčja in volčja. Z nesramno predrznostjo so Rudolf in njegovi tovariši, ki so imelj pokrite obraze, zijali v mater, hčer in služkinjo. To je starca tako razka-čilo, da jim je njih grdo vedenje glasno očital. Oni so odgovorili sicer, z roga njem in norčevanjem, toda več se niso predrzni-li ter so odšli naprej. (Dalje prihodnjič) AMERICAN RED CROSS RDEČI KRIŽ IŠČE LJUDI, KI BI SE UČILI DOMAČE-GA ZDRAVSTVA Pred kratkim se je v Passia-cu, New Jersey, sestalo 28 žena ruskega in poljskega poko-lenja v šoli Rdečega .križa, ki jo drži bolničarka gdča. Mary G. Drozed. Vsak teden gospodična Drozed posveti svoj prosti večer sestanku s svojimi učenkami, katerim pokazuje, kako je treba varovati bolne; predava v poljskem in ruskem jeziku. V Bridgeportu, Conn., se poduk domačega zdravstva vrši v poljskem in grškem jeziku. V Fort Kent, Maine, so bili na-prošeni direktorji Rdečega križa naj ena od bolničark predava po francosko. V Calif orni j i v Manzar War Relocation Pror ject podučuje Catherina Ya-maguchi, bolničarka Rdečega križa, preseljene Japonce, kako naj v slučaju bolezni pomagajo drug drugemu. V Wilmingtonu, Del., so v zadnjem letu imeli predavanja s podukom v italijanščini. V Texasu in drugih državah podučujejo po špansko; in še drugje še po litvan-sko, po nemško in drugih jezikih. Tu zgoraj je našteto samo nekaj predavanj v tujih jezikih, ki jih je organiziral Rdeči križ po celi državi. Pomoč bolnikom odklanja vse zapreke med rasami, barvo, verami; tudi prejšnji politični nasprotniki delujejo seclaj skupno na konstruktivnem polju zdravja. Poduk se večinoma vrši v cerkvenih dvoranah. Ameriški Rdeči križ je ravnokar začel z veliko kampanjo da bi se v kurze domačega zdravstva vpisalo tri milijone ljudi. Verjetno je, da bo ta kampanja trajala več lety ker je pričakovati da se teh kurzov letos ne bo udeležilo več kot 800,000 ljudi. Lansko leto je dobilo spričevalo o skončanem kurzu 553,483 oseb. Za v bodoče bo treba še vsaj 26^399 bolničark za po-dučevanje kurzov. Zato so bolničarke, ki znajo vsaj en tuj jezik in ki morejo prostovoljno delovati kot učiteljice Rdečega krža za domače zdravstvo, na-prošene, naj se javijo svojemu okrajnemu Rdečemu križu. Rdeči križ je ravnokar natisnil podučno knjižico o domačem zdravstvu v španskem jeziku; v teku je tudi izdaja iste knjižice v portugalskem jeziku. Portugalska knjižica je na-tisnjžena v tej deželi pod pokroviteljstvom br aziljanskih društev Rdečega križa; španska knjižica pa je natisnjena v Santiago de Chile pod pokrovitelj stvom Pan- Ameriškega Urada Lige društev Rdečega križa. Prenos te knjižice v Združene države bo sicer počasen radi težav pri transportu. Toda, ko bodo enkrat tu, je pričakovati, da bodo razdeljeni v velikem številu v južnih državah in v tistih drugih krajih, kjer so naseljeni Španci. -o-- Tudi ribe se prehlade Neverjetno se sliši, pa je vendar resnica, da se tudi ribe lahko prehlade. Ribe sicer zelo lahko prenašajo počasen prehod v drugačno toploto, ne prenesejo pa nenadne spremembe toplote. ■Če položimo krapa hitro v vodo,' ki je samo tri stopinje hladnejša, se navadno prehladi, kar se spozna po tem, da se del kože loči od telesa in visi od njega kakor cunja. -o- DELO DOBIJO HALI OGLASI Iz urada Carniola Tent št. 1288 T. M. Obveščam članstvo gori imenovanega društva, da bom pobiral asesment nocoj v spodnji dvorani SND. Opozarjam vse one, kateri so zaostali še zadnje mesece, da pridejo gotovo plačat. John Tavčar, tajnik. Hiša naprodaj Proda se Ifiša 7 sob, vse v izvrstnem stanju, trd les, furnez, garaža. Zglasite se na 1092 E. 72. St. (99) Stanovanje v najem V najem se dajo 4 sobe na 1003 E. 63. St. Vse nanovo de-korirano. Oddajo se odrasli družini. Vprašajte na 1007 E. 63. St. (Apr. 25, 27.) Stalno delo za Sestavo ogrodja Težake Delo pri lesu Press operatorje Mehanike Učence Dobra plača in overtime American Coach & Body Co. 9503 Woodland Ave. GA 3160 (104) DELO DOBIJO Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA Najstarejša slovenska podporna organizacija . Posluje že 50. leto v Ameriki . Članstvo 39,200 Solventnost K. S Premoženje $5,500,000 K. Jednote znaša 127.24% ( Če hočefi dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer se lahko zavaruješ za ssnrtninc. razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. <• , f ton »rrrl-or K. S. K. JEDNOXA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5.000.00. K. S. K. JEDNOXA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse dmge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote. ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. > Joliet, 111. 'i| Ue pritožujem, je aPorščak. Jaz se i^ai 'VJem- Zakaj- kdor ..%0j a,č ne pomaga, da 5 ° Zgreši«) — kazen Jle uide. Dobro vi- WINNER OF 5 ACADEMY AWARDS including "Best Actress of the Year" to JENNIFER . JONES K urnimi IMENITNA... se kaže v vseh 3 GLEDIŠČIH! W CENE V VSEH 3 GLEDIŠČIH Pop. - 76c Zv. - $1.10 OTROCI Pop. — 40c Z v. — 55c vklju-čivši davek vklju-■ člvši davek "To sliko se ne bo kazalo po običajni ceni vstopnic pred 1945 letom." lQ CENTURY-FOX Preset THE SONG OF bernaoeJTJ , VINCENT PRICE • LEE J c lUWi ptRLBERG Directed by PRIČNE SE V SKEDO ZVEČER 26. APRILA OB 12. OPOLDNE S POLNOČNO PREDSTAVO ZA VOJNE DELAVCE J. I WARNER BROS. [ HIPPODROME Prične "r četrtek 27. aprilaJ[ I R K O — KEITH'S E. 105th Euclid Ave. in E. 105th St, Prične četrtek i 27. aprila f WARNER BROS. > VARIETY ^ W. 118 in Lorain ^ Vsak dan oci 1. pop. ' Vrata odprta 12:43 MOŠKI . Splošno tovarniško in kovaško delo Plača od ure poleg "overtime" Zglasite se pri Steel Improvement & Forge (o. 970 E. 64. St. ___(99) MALI OGLASI Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini na E. 71. cesti blizu St. Clair Ave. 7 sob spodaj, 4 zgorej, 3 garaže. Se lahko vselite začetkom maja. Podrobnosti izveste pri J. Tisovic 1366 Marquette Rd. blizu 55. ceste in St. Clair Ave. (97) Lepo posestvo Naprodaj je krasno posestvo, obsegajoče 5 akrov, moderna hiša 15 sob colonial tip. Cena je samo $16,500, Odprto za ogled v nedeljo. Nahaja se na Chardon Rd. 1000 čevljev vzhodno od Bishop Rd. Za več informacij pokličite IV 0090. (99) Ugoden kup Naprodaj je hiša na 663 E. 96. St., 6 sob za eno družino, velika sprejemna soba, zidan fire place, 3 spalnice, avtomatični vodni grelec, zimska okna in vrata. Tudj pohištvo se proda. Lastnik odide iz mesta. Zglasite se istotam. t (98) Iščemo farmo V okolici Geneva ali Harpers-ville bi radi kupili 25 do 35 akrov farmo, na kateri so prilič-no dobra poslopja. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči Mr. Kranjc R. F. D. 3, Geneva, O. (97) Naznanilo selitve Okrog 15. maja bomo preselili svojo delavnico in urad iz 6521 St. Clair Ave. v svoje lastne prostore na 6721 St. Clair Ave. Rezidenco bomo pa preselili na 8912 Parmelee Ave. V novih prostorih bomo tudi naprej izvrševali točno vsa dela, ki spadajo v našo stroko. Joseph Mohar & Co. Plumbing, Heating and Electric Sewer Cleaning HE 5188 ____(x) Hiše naprodaj Fina hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, garaže, lot 170 čevljev dolg, na Schaefer Ave. med Addison Rd. in E. 71. St. Tudi za 2 družini, 5 in 5 sob, garaže, na Lockyear Ave, Za podrobnosti vprašajte C. G. O'Bell 1266 E. 71. St. HE 8726 (97) Učenci in izkušeni Na Lathe stroje Turet Lathe operatorji Roll Grinderji Milling Machirre operatorji Delavci za kafeterijo Težaki in pomagači Najvišja plača za začetek Delo 55 ur na teden in plačano za 621/<;ur The Yoder (o. w. 55th St. in Walworth Ave. 2 cesti od Lorain in W. 53. St. __(98) OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noči v tednu V MESTU-. 750 Huron Rd., ali 700 Prospect Plača $31.20 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. 700 Prospect Ave., Soba 901 (x) -IILW-WW i Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAI? 16131 St. Clair Ave. (Tuea. x) Moške in ženske splošna tovarniška dela i ae potrebuje e» 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZACET1K Moški 77Vic na aro Ženske 62ysc na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. 1 National Carbon Co., Inc. (97) PRESS OPERATORJI Moški in ženske DELO NA STROJIH Plača od ure in bonus ZA TRUCKE ZA DELO NA JARDU ZA MATERIAL Visoka plača od ure The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (98) Jo Van Ammers-Kullert AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 25, 1944 sko in omejeno. Žena vendar lahko ski-bi za svojega moža in svoje otroke in ima zraven svoj lastni delokrog. Človeku ne sme biti prišivanje gumbov, ogrevanje copat in kuhanje okusnih jedi vse na svetu, to ti pričajo stoteri primeri, in ne naj zadnji, zgled tvoje matere." "In če bi bil prav ta zgled?" Dekličin glas je bil zdaj hri-pav in razdražen. "Nikdar nisem hotela govoriti o tem, tudi s Toonom ne ;tako brez ljubezni in nehvaležno zveni. Vem, koliko neskončno mnogo je mati zmeraj delala in koliko ljubezni do nas vseh je zmogla pri vsem svojem težkem delu in pri številnih interesih, ki so jo klicali ven iz hiše. Toda da bi mi bila zgled za moje lastno življenje? Že kot majhen otrok sem se s svojimi punčkami igrala obiske pri čaju ; razposadi-la sem jih okrog mize in še sama sedla k njim s svojim priborom za punčke. Tako sem vedela, ne da bi si morala še jasno povedati: kadar se poročim, hočem biti prava gospodinja, gospodinja, ki je zmeraj pri roki, kadar pridejo otroci domov, ki jim namaže maslo na kruh, preden gredo v šolo, ki jih spravi v posteljo in odene, kadar gredo spat, in ki ^ j , prto uho, kar otroK« . kar bi radi povedan111 /talk Če vso zadevo trezno pregledaš, razložil mi je svoj načrt, pa sva ves večer govorila o tem." Zdravnica je čutila, kako je oživelo njeno zanimanje; namenila se je, da bo budno poslušala. Tu je bilo vsaj prijemljivo dejstvo in ne samo brezupno razgrebanje vsakovrstnih vprašanj strasti, s katerimi ni mogla stara devica nič prav sočuv-stvovati. "To me res veseli," je vzkliknila prisrčno, "ti boš na vsak način dobra zdravnikova žena in najbolje je, da skočiš čimprej z obema nogama v zakon." "Zaradi tega se ravno prepirava," je vzkliknila mlada deklica s svojim bledikastim smehljajem. "Toon bi rad napravil čisto drugačno zdravnikovo ženo iz mene ,kakor sem si pa jaz zamišljala. Pravi, da bova imela mnogo lepše in bogatejše življenje, kakor če bi se zabubila y kaki vasi ali v kakem zaspanem malem mestu. . . . Tovariš, ki se namerava umakniti, mu je predlagal, naj prevzame njegpvo privatno kliniko v Amsterdamu; pravi, da je to redka, sijajna prilika, kakršna se ponudi redko katere-ji trudni glavi, vendar ni j mu mlademu zdravniku." imela srca, da bi potrdila toplo,, "In ti nisi videti nikakor na-boječe vprašanje mlade deklice, j vdušena," se je smehljala sta- bijeve stari, popolnoma vsakdanji boj dveh žensk za enega moža . . . Človek bi se skoraj smejal! Ti seveda misliš, da si na višku svojega časa in da si obsegi avse probleme današnjih dni, toda jaz ti povem, da se ti niti ne sanja, s kakšnim orožjem vodijo moderne deklice tak boj!" "Ne . . ." je odvrnila stara žena po dolgem premolku. "Jaz ne verjamem več, da sem na višku svojega časa . . . Prav tako nočem več poskušati, da bi ga razumela in vam pomagala pri vaših problemih ..." Obšel jo je občutek neskončne utrujenosti. "Vendar bi mi bilo ljubše," je na tihem pristavila, "če bi me s temi problemi navzlic temu ne nadlegovali dan za dnem." Doroteja je použila uspavalno sredstvo, ki ga ji je dala stara zdravnica. Ko se je stara žena vrnila v svojo sobo, je zagledala tam Elly, ki je sedela pred dvignjenim oknom. Čeprav si je živo želela miru in samote, in čeprav bi rada obilico begajočih jo vtisov razporedila v svoj če jo morda moti. Prižgala je svojo nočno svetilko ,se spustila v naslanjač in-vprašala: "Ali je Toon že odšel- Mislila sem da bo ostal do jutri zjutraj." Elly je vstala in primaknila stol k svoji teti. Pletla je jumper in njene roke niso pustile dela, ko je odgovorila z brezbarvnim glasom: "Ah, bilo je najbolje, da je odšel; ves večer sva se prekljala in zbadala." ra dama; "lahko si mislim, da je bil Toon kaj malo vzhičen spričo te mrzle prhe! Ali bi rajši' prebivala na deželi, ali pa imaš kaj posebnega proti Amsterdamu?" "Ah, ne, teta," je vzkliknila deklica in zdravnica je v njenem glasu zopet čula malce nestrpno, usmiljeno prizanašanje, s katerim so jo drugi tako cesto žalili. "To razočaranje bi „, . . , • „v„ • ze se nekako prebolela. Toda Zdravnica je dvignila obrviiv F ' ... ce Toon prevzame vodstvo kli- in molčala na to priznanje; vedela je, da se je mladi rod odvadil plahega strahu, s kate- ... • v .. , i mocnica, potem moram prevzeti rim je prejšnji rod vse zadeve ___ ______[ " . , nike, potem moram, tako vsaj je dejal, postati njegova po- svojih čuvstev zaklepal globoko v srce. Kajpada je bila tako dolga zaroka zla zadeva. To dolgoletno čakanje je bilo za oba dela nezdravo stanje in Elly je bila v nevarnosti, da zamudi svoja najboljša dekliška leta, preden bo malo počasni Toon z vsemi pripravami za zakon nared. Kakor bi mlada deklica sledila mislim stare žene, je zdaj planila: "Toon bi rad, da bi se že prihodnji mesec poročila; NOVA PLOŠČA! Ravnokar smo prejeli novo Yankovich ploščo Ne pozabi me (Yankovich polka) nadzorstvo strežnice in razen tega še vse gospodinjstvo. Tudi sedanji lastnik je s svojo ženo sam vse opravljal, bolniki so tega vajeni in dobri glas klinike je v veliki meri posledica tega, da sta mož in žena tako sijajno delovala skupaj . . ." Eliza Wijsman je molče strmela v luč. Ne brez svečanega prizvoka je naposled dejala: "To se mi zdi prekrasno; če bi bila še mlada in bi imela še vse življenje pred seboj, bi bila zame to največja sreča, kakršno bi sploh kedaj mogla učakati; i deliti delo z možem, katerega , imaš iz srca rada!" | Toda Elly, katera sicer res ni bila potrebna pridig o miru in ovladanju same sebe, je vrgla pletenje na tla in je stresla staro ženo za rame. "Kako veš, da I je to res tako lepo in krasijo? . Take zakone si videla kvečjemu I nekajkrat od zunaj pri tem ali onem tovarišu ali tu pri naših starših. Odkod veš, da so žene, ki so se odločile za ta način življenja, zares našle v njem sre-|čo in zadovoljstvo . . . In tudi j če so bile same zase zadovoljne, kako se je pa godilo z njihovimi otroki? Ali niso ti zme-jraj nečesa pogrešali, česar jim ne more nič in nihče nadomestiti?" "Otrok moj," jo je presenečena mirila stara žena, "trudna sem, mislim, da sem izpočetka napak razumela. Ti si se torej Imamo tudi druge slovenske in odločiIa> da kot poročena žena hrvaške plošče. Norwood Appliance & Furniture 6104 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK nočeš vršiti nobenega poklica več, in zdaj so nanesle okoliščine, bodočnost tvojega moža zahteva, da postaneš pomočnica pri njegovem delu. To je pač nekaj drugega, kakor si si pa ti mislila; toda če hoče on tako "To je ravno hudo, da hoče tako," jo je prekinila Elly in solze so ji jele polzeti po ozkem, bledem licu. "On ne razume vsega tega, kar mene teži; zasmehuje me in pravi, da sem staroverska in omejena ... On resnično verjame, da bo najino življenje bogatejše in svobodnejše brez vsega balasta gospodinjstva in služinčadi — kajti potem bova seveda stanovala v kliniki in bova imela le eno spalnico in eno sobo . . . In naj neznosne j še, teta doktor, najhujše pa je bilo, da je tako lahkotno govoril o prednostih, če ne bova prva leta imela nobenih otrok. Saj veš, od očeta noče pač ničesar vzeti in tudi jaz bi morala imeti možnost, da se z vsemi silami posvetim dokončni ureditvi klinike . . ." "Ali ne gledaš te zadeve malce preveč osebno? V svoji praksi sem poznala precej mladih žen, ki same niso, prav za prav brez razvidnega vzroka, prva leta marale otrok." "Saj vem to sama najbolje, teta doktor, jaz pač nisem moderna deklica, kakršni sta Puck in Kitty, moja zamisel o domači sreči je morda nekaj zelo navadnega, toda jaz si zase ne morem misliti nič lepšega, kakor skrbeti za svojega moža in za svoje otroke . . ..Jaz nočem biti nič drugega kakor tiha, preprosta zdravnikova žena." "Toda, ljubo dete, kar govoriš zdaj, je res malo starover- 1944 Louis Shamrov NAZNANILO IN ZAHVALA or°" I S potrtim srcem naznanjamo vsem s° . kom, prijateljem in znancem, da je po ^ mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, dno zatisnil oči naš ljubljeni sin in brat Anthony Bencina in sicer dne 17. marca 1944. Po opravlj«1"^ maši v cerkvi Marije Vnebovzete smo £a.!jpir žili k večnemu počitku 21. marca na Kalv®* p|i kopališču. Ranjki je bil rojen v Travn« ^ Loškem potoku pred 35 leti. V Ameriki J val 24 let. sr Ob tej priliki se želimo zahvaliti vselfl ((r rodnikom, prijateljem in znancem, ki so ^ lazili v tej naši žalosti. Iskreno se mo vsem, ki so ga prišli pokropit, ki so C^]js)(' krsti in ga spremili na njegovi zadnji zettt poti na mirodvor. Najlepša hvala Rev. Joseph Cele«"* opravljene cerkvene obrede in za obiske mu. Prisrčna hvala Rev. Victor Tomcu iske na domu in podelitev sv. zakramentom Najlepša hvala vsem, ki so ranjkeg®. kovali v njegovi bolezni ter mu s tem lajša" gove zadnje ure. , ^ Iskrena zahvala naj bo izrečena vse,n'Jl)i darovali za sv. maše, ki se bodo brale pokoj duše pokojnega in sicer: ^ Adeline in Rose Maric, Mr. in M1"8, j|i Fink, Sr., Mrs. Antonija Mlakar, Mr. C»r ^ zen, Mr. in Mrs. Walter Bunge, Mrs. Jenn, Mrs. Martin Vinšek, Marise Olesinski, MrS' ^ is Laurich, Sr., Mr. in Mrs. Jack Kraso^^j' Anthony Zaller, Jr., Mr. in Mrs. Joseph šek, Mrs. Joseph Ulepic, Mr. in Mrs. Tom zek, Mr. in Mrs. John Prijatel, Mr. in („ thony Strnad, Mr. in Mrs. Joseph Ponikv»r'^| in Mrs. Joseph Sablak, Mr. in Mrs. Ant°nj( ler, Sr., Mr. in Mrs. Leskovec, Mr. in MrS" Asseg. .j. Najlepša hvala sledečim, ki so P°'°. j^Jr* ko krasne vence na krsto pokojnega: M*"« 10 jen' John Asseg, Mr. in Mrs. J. Zakrajšek, nie Lausin, Lillian and Marian, Lou John and Frances, Frank and Alice, E* . veland Lamp Co., Easterly Sewage Plan*« ^ na Lušin, družina Stefančič, podružnic* Slov. moške zveze. r Prisrčna hvala nosilcem krste, ki SO g'gjt' ložili k večnemu počitku: Emil Koss, )r tence, John Kozlevcar, Martin Leonhar ' seph Trobentar in Martin Romih. 5t f' Lepa hvala pogrebnemu zavodu A1"*11 Svetek za lepo urejen pogreb in vso »'' jazno postrežbo. Najlepša hvala p0if 3 SMZ in Mr. Urbasu za ganljiv govor ob tem grobu. . Še enkrat najlepša hvala vsem, ki 50 ^ lažili v naši veliki žalosti. Ako smo po*"1" kako ime izpustili, prosimo, da se nam ker se želimo vsem enako zahvaliti. . v, Ranjkega priporočamo v molitev ^ spomin. Tebi pa, Anthony, bodi lahka ^ zemlja, počivaj v miru. A"' j t f Žalujoči ostali. JOHN in MATILDA BENCINA, »t*1? JOHN, CHARLES, FRANK, LOU*5, EDWARD, bratje LILLIAN, MARIAN, sestri in veliko drugih sorodnikov Cleveland, Ohio, 25. aprila 1944. JSaznantlo in j&ah*)ala Globoko potrti in tužnih src naznanjamo sorodnikom in vsem prijateljem prežalostno vest, da je angel smrti posegel v našo družino ter pretrgal nit življenja našemu nikdar pozabljenemu soprogu in očetu MARY SHAMROV, soproga ANNA omožena Ambrožič, hčerka DONNA M. in MARILYN J., vnukinji JOHN AMBROŽIC, zet V starem kraju zapušča brata Matijo in Antona ter sestrb Marijo, v Clevelandu pa nečaka Leopolda Barberton, Ohio, 25. aprila 1944. Vdan v voljo božjo ter spreviden s sv. zakramenti je mirno zatisnil svoje oči dne 25. marca 1944, star 62 let. Doma je bil iz Rakeka, Jugoslavija. « Po opravljeni pogrebni sv. maši v cerkvi Presv. Srca Jezusovega v Barber-tonu, Ohio, smo ga položili k večnemu počitku dne 28. marca 1944 na pokopališču sv. Križa, Akron, Ohio. V globoki hvaležnosti se želimo tem potom najprvo prisrčno zahvaliti Rev. Matt. A. Jagru, Rev. E. Stanko in Rev. J. S. Maro, za lepe cerkvene obrede. Posebna zahvala pa Rev. Matt. A. Jagru za ginljiv govor in molitve na domu in na pokopališču. Najprisrčneljšo zahvalo naj sprejmejo številni darovalci krasnih vencev in cvetja, s katerimi so okrasili krsto v blag spomin našemu nepozabnemu pokojniku in sicer: Mr. in Mrs. Thomas Terček in družina, Library, Pa., Mr. in Mrs. V. Jereb in družina, Mr. in Mrs. F. Smrdel, Mrs. Rose Bizjak, Cleveland, O., Mrs. J. Hiti, Mr. in Mrs. J. Opeka, Mr. in Mrs. Joe Opeka, Mr. in Mrs. J. Mekina, Mr. in Mrs. A. Oz-bolt, Mr. in Mrs. Pat Brncik, Mr. in Mrs. Welch, Mr. in Mrs. J. Meglic, Mr. F. Ambrožič, SMZ št. 1, društvo Domovina, Summit County Employees, Copley Station Boys, sosedje, Local No. 10 Seiberling Bead Room. Naša prisrčna hvala naj velja tudi onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše in sicer Mrs. J. Hiti m družina, Mrs. Rose Bizjak, Cleveland, O., Mr-in Mrs. F. Smrdel, Mr. in Mrs. F. Bizjak, Cleveland, O., Mr. in Mrs. F. Zni-daršič, Mr. in Mrs. F. Stainer, Mr. in Mrs. J. Lukežič, Mr. in Mrs. H. Muren, Mr. in Mrs. A. Gradišar, Mrs. J. Ujčič, Mr. in Mrs. Joe Ujčič, W. Tuscarawas Ave., družini Jereb in Velch, Mr. in Mrs. F. Ambrožič, Jr., Mr. in Mrs. J. Rody, Sgt. in Mrs. Emil Hanic Bog Te je poklical in moral si se lo čiti od nas, ki smo Te ljubili in Te težko pogrešamo. Toda tolaži nas misel, da si rešen trpljenja in utrujen si legel k zasluženem počitku. Tužnih src pošiljamo prošnje k Bogu, da naj Ti podeli večno srečo v večnosti in mir in pokoj Tvoji duši. Žalujoči ostali: from Georgia, Mr. in Mrs. John Rupert iz Kalifornije, društvo sv. Jožefa KSKJ, podružnica št. 1 SMZ. Mrs. Mary Zeleznikar, Mr. in Mrs. A. Korach, Cleveland, O., Mr. in Mrs. G. Lavrich, Cleveland, O., Mr. in Mrs. J. Branisel, Cleveland, O., Mr. J. Mekina, Sr., Mr. in Mrs. J. Brncik, Mr. in Mrs. A. Čekada, Mr. in Mrs. A. Oshaben, Mr. i? Mrs. J. Vujoyič, Mr. in Mrs. J. Grbec, Mrs. A. Zalar, Mr. in Mrs. C. Polh, Mr. in Mrs. M. Sedej, Miss Anna Belavec, Mr. in Mrs. P. Palčič, Mr. in Mrs. E. Sancen, Mr. in Mrs. F. Krajnc, Mr. in Mrs. A. Praznik, Mr. in Mrs. Joe Mekina, Jr., Mr. in Mrs. F. Dolez, Mrs. J. Skerl, Mr. in Mrs. J. Belčič, Mr. in Mrs. T. Pavlič, Mr. N. Jovan. Iskrena zahvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Obenem zahvalo vsem onim, ki so prišli pokojnika kropit ter nam ha en ali drugi način kaj dobrega storili. Hvaležna zahvala nosilcem krste in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti na kraj miru in počitka. Prisrčna zahvala onim, ki so se nas spomnili s sožalnimi karticami in pismi. Končno lepa hvala pogrebniku Mr. J. Topoloski za postrežljivo naklonjenost ter lepo urejen pogreb. V slučaju kake pomote pa prosimo, da oprostite, ker naš najboljši namen je naša vedno hvaležna zahvala vsem in vsakemu posebej.