Pismo sekretarju Docela te razumem, ko praviš, da ne občutiš pripek t^a dne. To je človeško. Verjametn ti, da ti delo povzroča zadovoljstvo in skrbd. Tudi to je flovesko. Ni vzroka, da no bi verjel tvojim obljubam, da se boš jufcri še bolj poprljel dela. Vse to Je verjetno. No, vendar zdi-se rrki, da nas vse v tem hipu odnaša veliko navdu-šenje, katero pravzaprav ni bree vzroka, ki pa deluje kot op^, kot uspavalna tableta. Toda spatl ne smemo. Celo obstati ne smemo. Moramo se gibati. Nenebno. Na tem pohodu moramo reševati.vse probleme. Vem, d? se tega tudi ti zavedaš. Prepričan sem tudl, da sl pripravljen. Seveda, tudi drugi. Toda vendar, ali se zave-daS, da je to naže sedanje dalo zapleteno, sestavljemo ia št«vil-nih elementav, kl nas zahtevajo vse in docela. Zdi se ti, da se tega ne zavedamo. Tudi menl se dozdeva tako.. Tcxia preddimo na konkretno. Po VII. kongresu ZK Slovemdje so t4 prišll v roke njegovi sklepl tn odločitve. Prebral si jih. Na-Sel si velitoo zadolžitev in obvez-nosti. In začel si delati. SkHcal si sestanek organlzacije. Na nj«n sd predočil vse obveznosti, ki so pred vainl. Navzočd so z veliikim zanimanjem poslušali tvojo raz-lago. Celo ploskali so. Pa vendar, mesec dni pozneje, tik pred Xv kongresom ZKJ, nisi bil zadovo-ljen z doseženimi rezultati. Prav-zapranr rezultatov niti ni bdilo, vsaj ne takšnih, kd bi ti povedali, kaj je dobro in kaj je treba po-praviti. Edlnl rezultat je bil tisti sestanek. Vprašal sl se: zakaj 61a-ni ploskajo, in zakaij ne delajo konkretno? Odgovora nlsl iskal. To pa Je slabo. Sete ko je bil X. kongres končan, ko se je pred te-boj pojavilo še eno veliko in od- govomo delo, si občutil to po-manjkljivost. Prljed si se za gla-vo V nekem trenutku si, kot pra-viš, pomislil pri sebi: ali si spo-soben opraviti vse to, da vse to kar je treba stoarati, organiziraš. Da ljudi moti-vlraš, da ta obse-žni matenal preberejo, osvojijo, obvladajo. Dvoon ie bil razumlaiv, deprav nl sprejemljiv. Vendar setn vesel, da je hitro izgiail, ker si vendarle v sebl našel to-liko mo61, da si sam sebi rekel: toda, fant, tl sd vendarle Slavek jeklene volje, nezlomljive cxilo6-nosti. Zahvaljujoč temu, si skli-cal še en sestanek. Clanl so te spet poslušaU in spet so ploska-U. Tediaj si obftutil, da bi moral povedati še nekaj drug^a. Vpra-šati tovariše in tovarišice, zakaj ploskajo in zakaj ne delajo? Toda v zadnjem hipu sl se premislil. ' Naredal si velako napako. Ljudem Je fcreba pokazafci napake In na-paka je pasivno prisostrovati ne-kemu dogodku in ne »toriti niče-sar. Te dni si se počutil kot da je nate padel Triglav. Nenetino te je nadlegovala misel, da se ven-dar veliko dela, da je veliko stor-jenega, da je partiua krendla iz mrtvila v akcijo, da te njene akal-je že kažejo rezmltate. Zato si, mi pišeš, sklenil, da napraviš bi-lanco vGega tega tn to sl dobro storil. Praviš, da ti je bilanca odkrila, da imaš vzrok za optl-mizem. In še kako. Strrnjamo se. Praviš, da so vaše delegaoije kon-stituirane in da je bilo okoli te-ga veliko dela. Navajaš tudi po-datek, da ste začeli delatl po ustavl, kl že dela v vaši TOZD. Z oceno vaSega sodelovanja pri volitvah In obUikovainjTi delegaci-je krajevne skupnosti nlsl ravno na}bolj zadovoijen kakor tudl ne nasploh a vaSim sodelovanjem r njej. Prav tako ti ni vSed nitl obnašanje posamessnikoiv v v