CENA 400 din - Leto XLI - št. 9 Kranj, torek, 2. februarja 1988 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO stran 8 LOJZEK BO ŠEL NA ZDRAVLJENJE V LONDON ODKAR SPLAVI NISO VEČ PREKLETSTVO stran 9 MLADINSKA STRAN /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Mateja Svet je v soboto in v nedeljo osvojila na tekmovanju za Zlato lisico v Kranjski gori kar dve prvi mesti. Za prvo mesto ji je med drugim čestital predsednik častnega odbora dr. Marjan Rožič. Prav tako nas je razveselil Gregor Grilc iz Šenčurja, ki je postal mladinski svetovni prvak v veleslalomu. (Več na športni strani) Foto: F. Perdan Sindikatu vsebino, ne le obliko Da danes obstaja globok in skoraj nepremostljiv prepad med delavci in tistimi, ki stvarno odločajo, nam kaže tudi neučinkovitost sindikatov. V simbolni ekonomiji navidezne družbene blaginje in socialnega miru so sindikati lahko zavzeli miroljubni zorni kot. V obdobju socialno — ekonomskih pretresov, ko je morala popustiti naša sa-mocenzura mišljenja in kot tudi pri nas kot po vsem sodobnem svetu počasi puhti tradicionalna čustvena navezanost na delo, se je pojavil pogum za spremembo - tudi v sindikatih. Ne le stavke, tudi sindikalni sestanki kažejo, da delavci ne marajo več po sedanjem sindikalnem kurzu, ne marajo več samospraševanja o metodah dela, teoretskih razprav in družbeno usmerjenih sindikalnih akcij. Čutijo, kako vplivna je oblast strokovnih služb po kolektivih, kako jih utesnjuje sindikalna hierarhija, saj kot "nižji" in razumljivo strokovno manj podkovani, nimajo o čem odločati. Ni jim več za to, da bi bili državna organizacija, želijo si končno biti delavski sindikat. Stavke kot zahteve po osnovnih socialnih prodobitvah, po plači, ki naj bi bila vsaj za preživetje, so tudi zahteve po vsebinski spremembi organizacije. V tem smislu so stavkovna pravila, ki so zdaj v sindikalni presoji, napredek. A če jih podrobno pogledamo, potem je še laiku jasno, kako se v osnovne člene stavkovnih pravil vpeljuje vsedružbeni nadzor in birokratska kontrola. Stavke naj bi bile torej nadzorovane in tako zavirale samostojno akcijo delavcev, ki s stavko in v stavki terjajo svoje elementarne pravice. Zdaj sindikati razpravlajo o ustavnih spremembah in bati se je, da bodo tudi te razprave delile usodo enoglasnega akcijskega govoričenja in naletele na delavsko ravnodušnost. Zato, ker se več desetletna praksa pač nikjer ne more spremeniti čez noč. Naj bo trenutek še tako prelomen, ustava še tako usodno pomembna, godilo se nam bolje pač ne bo, dokler bo vsebina našega sindikalizma več ali manj le njegova oblika ... D. Sedej Zelena luč ostalim bankam Kranj, 1. februarja — Izvršilni odbor Ljubljanske banke Temeljne banke Gorenjske je v petek s predlogom, da kreditni odbor odobri dobre 1 milijarde dinarjev posojila Ipodprl nov program Iskre Telematike za proizvodnjo javnih digitalnih telefonskih sistemov. S tem je tako rekoč dal tudi zeleno luč ostalim v bančnem konzorciju, da se Telematiki odobri dobrih devet milijard dinarjev posojila. Odločitev za takšen predlog pa ni bila ravno lahka, saj praviloma ni običaj, da bi zgubašcm dajali posojila. Telemati-ka namreč pričakuje, da bo minulo poslovno leto sklenila z Okrog 11 milijardami izgube. Pomisleki med člani izvršilnega odbora so bili tudi, ker je bilo pri predloženem Telematiki-'Hem programu že v dosedanjih razpravah precej nejasnosti. Sedanji program pa je zdaj po vrednosti nekaj nižje od prvotnega programa javnih digitalnih telefonskih sistemov. Zmanjšan je na račun uvozne opreme in opuščenih gradbenih objektov. Izvršilni odbor se je ob sprejetju predloga za posojila skušal tudi na nek način zavarovati, da bo odobren«* posojilo dejansko porabljeno za predloženi program. Priporočil je namreč, naj za uresničitev takšnega programa javnih digitalnih telefonskih sistemov ustanovijo projektni svet, katerega član bo tudi predstavnik Ljubljanske banke Temeljne banke Gorenjske. Razen tega pa je za uresničitev programa Telematike, ki naj bi ga banke podprle z devetimi milijardami posojila, treba določiti tudi rok za uresničitev. Predlog mora zdaj še obravnavati in sprejeti kreditni odbor. A. Zalar Občinske skupščine gorenjskih občin in Gorenjski glas smo v petek pripravili sprejem za gorenjske pesnike in pisatelje. S tem smo jim želeli izkazati pozornost ob slovenskem kulturnem prazniku. Pogovor je vodil Viktor /akcij (na sliki v pogovoru z Bogdanom Pogačnikom, Igorjem Tor-karjem in Borisom Bavdkom). Zapis s srečanja bomo objavili v petkovi številki Odprtih strani, ki bodo posvečene 8. februarju. Foto: F. Perdan iznanj ne dobivajo vedno najboljši, temveč predlagani Obrazi včasih pomembnejši od dela dobivajo družbena in drža priznanja, nagrade, odliko ^Oja pravi ljudje? Načelno sicer pu tudi takšni, ki jih ne Zaslužili. Najbolj drastična Bera za to sta Fikret Abdič, 1 mož velikokladuške meni afere, ki je 4. marca lani iz predsednika bosunsko hcr lovskega predsedstva prejel dela z zlato zastavo, in dr. ko Medenica, ki je dobil dr jo odlikovanje - za goljufija katero j«? bil kasneje obso "rtu dvajset let zaporu. Po pri !r pa nam ne bi bilo treba po •.unuj republiških meja, v liko blažji obliki bi gu lahko 1 tudi v lustnem okolju, na r^njskem. ■ |, V'lzruuija st- podeljujejo pre Ki. kampanjsko, vedno ne do ^dosledno in pretehtano, vču ' tal, po načelu • ti meni jaz tebi« in bolj po i.oia/.ili kot po stvarnem prispevku posa-meznika k uspehu delovnega ko lektiva, društva, občine, republi ke, države...Iz radovljiške občine je poznan primer delovne organizacije, ki je ob pomembni obletnici predlagala za državna in družbena priznanja veliko število delavcev, prej pa vrsto let nobenega. Povsem prav ima srbski novinar Puško Kudovič, ki pravi, da priznanj vedno ne dobivajo najboljši, temveč pred laguni. V radovljiški občini je eden od občanov sam zastavil dobro besedo o sebi V nekaterih okoljih predlagajo za (kulturna, sindikalna...) priznanja po več kandidatov, drugod nobenega; na podelitvuh pa smo potem priča situacijam, ko iz iste orguni /.acije dobivajo nagrade po dva, trije, čeprav je znano, da so dobri delavci, kulturniki, športniki itd. tudi v drugih organizacijuh, le da jih nihče ni predlagal. Da je treba biti pri izbiri kandidatov za priznanja ali nagrade natančen in dosleden, kaže tudi primer i/ radovljiške občine. Če bi odbor za podeljevanje Žagar jevih nagrad dosledno spoštoval »pravila igre«, se ne bi zapletlo pri izbiri petega kandidata, sindikat ne bi zahteval pojasnila od strokovne službe« izobraževalne skupnosti in tudi ena od članic odbora bržčus ne bi odstopila. Zdi se, da smo pri nas prav s priznanji, ki so na nupučnih pr sih, že precej ruzvrednotili moralno nagrajevanje« poštenega in ustvarjalnega dela. Le kako naj si tudi razlagamo, du je mogoče na razprodajah bolšjega trga najti tudi pomembna družbena priznanja in odlikovanja? C. Zaplotnik Premalo denarja za gradnjo predora - Do /.daj so izkopali 1.700 metrov karavanškemu predora in prvič se je resno zataknilo pri finucnanju del. Republiška skupnost za ceste je prek slovenskega izvirnega svetu opozorila zvezni izvršni sveti da se bodo dela pri najvažnejših cestnih odsekih in karavanškem predoru zaustavila, če se ne bo čimprej povišal delež denarja od prodajne cene bencina — od sedanjih ti,K odstotka zahtevajo najmanj tretjino od sedanje prodajne cene goriv. Sredstev ni dovolj ne le za redno vzdrževanje m novogradnjo, temveč jih ni tudi zu dinarski del, ki je potreben za črpanje tujih posojil... Koto: F. Perdan "Ne" za varčevalni program Ljubljana, 28. januarja — Že drugič je na skupščini republiške zdravstvene skupnosti propadel predlog programa za zmanjšanje razkoraka med zdravstvenimi potrebami in možnostmi. Prvič so delegati glasovali proti predlogu programa konec decembra, ker naj bi preostro zasekal v zdravstvene pravice. Malce prenovljen pa je bil minuli teden spet dan v pretres. Da so ga že drugič zavrnili, gre pripisati prepričanju ljudi, da zdravstva ni moč rešiti v zdravstveni skupščini, zlasti pa ne tako, da bi varčevali izključno na račuji zdravstvenega varstva in medicinske stroke. Pa tudi izhoda ni videti in program ne nudi nobenega zagotovila, da bo čez leto, dve kaj bolje. Splet različnih gospodarskih in družbenih okoliščin je zdravstvo spravil na kolena, zato se samo, z lastnimi notranjimi rezervami najbrž ne bo spravilo na noge. Zavrnjen varčevalni program, ki je načelno sicer pametna rešitev, saj tako, kot je predlagano, ponekod že varčujejo (tudi na Gorenjskem), za zdaj še nima protiuteži. Kako torej v leto 1988, ki že teče? D. Ž. VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL 22-347 mm V'"" septembra so v jeseni CKovinu uvedli ukrep druž $2*8a varstva, saj je bila delo V«* (>rgani/ac ija domala brez *JhStva. ■•levilo delavcev se je kt^i- 1" "d 167 delavcev janu-lyil "-i 1 19 delavcev septembra rJ^Une cene niso dohitevale lk 1 stroškov, i/guba jo znašala IL bilijonov dinarjev in jo po H*!). "Urasla na 400 milijonov di ict>v *r*rn so izdelali sanacijski pro '4.J,,'" "i (M.-,•«..me ia.-.o|,,d. jj| '''''!< 'v Kovina pO s,mi« p<)-s'ovno povezali / jese Železarno in delovno orgunizac i jO DONIT i/. Medvod. Vso prodi vodnjo so pripravili na em loka ciji, prerazporedili delavce in zrrtunjšuli število delovodij. Za strokovno pomoč so zaprosili tudi jeseniško Železarno in jim ta ko ni bilo treba v strokovnih službah zaposlovati novih delav cev. Danes je v Kovinu se 100 de lavcev. Dosegli so nove, realnoj-še cene za galanterijsko proiz-vodnjo, pomembno zmanjšali zaloge, opustili so nerentubilno proizvodnjo lesenih palci /,, /,c lezarno Jesenice in organizacijsko ustanovili dva proizvodna obrata: obrat konstrukcij m obrat kovinske predelavo. V pro štorih nekdanje paletarne so stroji zu razrez pločevine. Kljub uspe ,m preusmeritvi in sanaciji pa so tudi delavci Kovina decembra občutili pomanjkanje naročil predvsem v kovinski galanteriji Na prisilnem dopustu je bilo dnevno povprečno po deset delavcev. Na drugi strani pu jim deja v delavnici konstrukcij ni manjkalo in so ga sprejemali s kratkimi dobavnimi roki ter nekateri delali tudi prek rednega delovnega časa. Jeseniški Kovin se v prihodnje namerava usmeriti predvsem v predelavo kvalitetnega jeklenega traku i/, proizvodnega programa jeseniške Železarne v visokokvalitetna rezilna orodja v kooperaciji / ameriško firmo Helmold. Prav tako pa bodo nadaljevali sodelovanje z Donitom pri proizvodnji oljnih in zračnih filtrov za avtomobilsko industrijo po novi moderni tehnologiji. Sanacijo Kovinu je zadovoljivo ocenil jeseniški izvršni svet in jih podprl v prizadevanjih za pridobitev kredita iz republiških rezerv za preusmeritev proizvodnje. D. Sedej Večji letalski tovorni promet Slovenske delovne organizacije, ki veliko izvažajo, svoje izdelke v precejšnji meri pošiljajo v svet z letali. Taka so opažanja že vse zadnje desetletje, pri ljubljanskem JAT-u pa so povedali, da se je v lanskem letu v primerjavi z letom 1986 letalski tovorni promet količinsko povečal za desetino. Tako je JAT lani prepeljal kar 3.737 ton izvoznega blaga. Glavni razlogi pa so najbrž, da se letalski prevoz ni podražil toliko kot druge vrste prevoza, da se sredstva delovnim organizacijam tako lahko hitreje obračajo, da pa tudi pridobijo z rokom dobave. Od delovnih organizacij, ki največ izvažajo z letali, velja omeniti predvsem Iskro, Peko, Alpino, Elan, Krko in Lek. Prvi zasebni časnik v Jugoslaviji Te dni naj bi izšel prvi zasebni časnik, informativni list drobnega gospodarstva Jugoslavije. »MP novine« kot naj bi se časnik imenoval, bodo izhajale v Pančevu, lastnik pa bo Djorde Zojkič. Zojkič bo hkrati tudi odgovorni urednik, saj ima že precej izkušenj v novinarskem delu, pri gledališču in filmu. Z izdelovanjem usnjenih torb je prestopil med samostojne obrtnike, kot delavec v drobnem gospodarstvu pa je spoznal, da so obrtniki med seboj preslabo povezani, premalo informirani. Delo bo začel s pomočjo posojila. Te dni obrtniki že lahko pričakujejo svoje glasilo, ki bo izhajalo za začetek v sto tisoč izvodih, letna naročnina pa bo 12 tisoč dinarjev. V. S. V DELOVNI HALJI Polna skladišča, a manj kupcev Jesenice, 1. februarja — Delo v skladiščih gradbenega materiala je fizično težko in naporno, a Marjan Klemenčič z Jesenic se ne pritožuje. Bila so leta, ko je bilo treba v vrstah čakati na gradbeni material ali se potolažiti, da ga pač ni in zato odložiti kakršenkoli adaptacijske načrte in novogradnje. Danes, v občutnem padcu kupne moči in nezadržnem usihanju graditeljske vneme, so skladišča polna, le kupcev je bolj malo. S tem se strinja tudi Marjan Klemen-****** čič z Jesenic:, ki je že enajsto leto skladiščni Hf I . delavec v skladišču Merkurja, temeljni or-^M. j^,., ganizaciji Universal Jesenice. ^ssssF ,JK&: »Materiala imamo vedno dovolj na zalogi: od cementa, apna, do cevi, izolacijskega materiala, žičnikov, žičnih cevi, zidakov vseh vrst. Skratka: ponudba gradbenega materiala je danes raznovrstna in zadostna, opazno je le, da imajo kupci občutno manj denarja. Ko kupujejo, obenem tudi varčujejo. Material nabavljajo sproti, po zmožnostih njihovega družinskega proračuna. Zares so minili časi, ko se je lahko veliko več kupovalo na kredit ali z gotovino. Kot skladiščni delavec imam seveda opravka z ljudmi, ki so silno različni: sto ljudi, sto čudi. Nekateri so potrpežljivi, drugi pa spet ne, vendar se jih navadiš in tako mimogrede stisneš zobe, če si kdo le preveč dovoli. Delo je fizično kar precej težko, veliko je dvigovanja vreč in drugega materiala. A zdaj je večina cementa na paletah in tako lahko pomaga viličar. Ko se navadiš, sploh ni tako težko, kot izgleda. Službe sem se navadil, kar všeč mi je in ne bi je zamenjal. Naš osebni dohodek je odvisen od izpolnitve plana, ne preveč dober in tudi ne tako slab, da se ne bi dalo vzdržati.« Igrišče v Kamni gorici - V krajevni skupnosti Kamna gorica v radovljiški občini, kjer so lani domala v vseh organizacijah in tudi v vodstvu krajevne skupnosti "pomladili" vodstva, ugotavljajo, da je v zadnjem času še posebno zaživela mladinska organizacija. Že dlje časa pa so med najboljšimi v občini gasilci. Med tiste, delavne, pa velja še posebej uvrstiti tudi TVD Partizan, ki upravlja s smučiščem in vlečnico, zgradili pa so tudi športno igrišče za mali nogomet in odbojko (na sliki). Sicer pa prav zdaj v krajevni skupnosti tudi razpravljajo, da bi prvič po različnih prispevkih, s katerimi so v kraju že marsikaj naredili, razpisali tudi referendum za samoprispevek, s katerim bi skupaj s prebivalci Spodnje in Zgornje Lipnice v krajevni skupnosti Lancovo zgradili mrliške vežice. V program pa nameravajo vključiti še nekatera druga komunalna dela. A. Ž. Kranjske prireditve Kranj — Ugotovitve kranjskega izvršnega sveta, ko je na zadnji seji obravnaval poročilo o izvajanju sklepov in stališč v zvezi s problematiko gostinstva in turizma v kranjski občini (le —to je namreč pred dobrim poldrugim letom obravnavala občinska skupščina) niso bile ravno ugodne. Malo, veliko premalo od tistega, kar je bilo pred poldrugim letom ugotovljeno in sprejeto kot naloga, je bilo do zdaj narejeno. Rezultat se zato nedvomno kaže tudi v številkah, ki so za minulo leto (deset mesecev) nasploh manj ugodne od leta prej. Sicer pa je ta trenutek in na tem mestu za celovito oceno premalo prostora. Vseeno pa tokrat beseda, dve o kranjskih prireditvah. Prednovoletne prireditve na Titovem trgu v Kranju zaslužijo nezadostno oceno. Celo beseda 'sramotno'slabe je najbrž preugodna. Vendar pa se vse bolj bliža čas, ko naj bi bile na programu spet poletne prireditve. Pravzaprav je bilo na seji največ govora o prireditvah, ki so bile do zdaj ob sobotah in nedeljah pred hotelom Creina. Čeznje so se pritoževali okoliški stanovalci, uživali pa so na njih mladi. Kaže, da na prostoru pred Creino, takšnih, kot so bile lani, prireditev ne bo. Prireditev in zabava je eno, prostor oziroma hrup pa drugo. Oboje ga pa se ob številnih protestih na tem prostoru, kot kaže, ne da združiti. Izvršni svet je zato sprejel sklep, naj kulturna skupnost pospešeno pripravlja zunanji prostor ob gradu Kieselstein za prireditve, mladi z glasbo pa bi se morda lahko preselili tudi za hotel Creino. A. Žalar Zimske igre Kranj - Zveza društev upokojencev občine Jesenice prireja 11. februarja v Mojstrani II. zimske igre upokojencev Gorenjske v veleslalomu in smučarskih tekih. Iz kranjskega društva se je za te igre že prijavilo 17 članov za veleslalom in 7 za smučarski tek. Za enaidvajsete zimske športne igre občinskega sindikalnega sveta Kranj, ki bodo 13. in 14. februarja na Jezerskem, pa se je iz kranjskega društva upokojencev prijavilo 12 članov za veleslalom in štirje za smučarski tek. Pohvala vzgojiteljicam in pekom Škofja Loka - Ljudje smo pač taki, da raje in pogosteje kritiziramo, kot hvalimo. A če pohvala pride iz vrst bralk, ki so gospodinje in matere, potem je gotovo še več vredna. Ločenka nas je prisila, naj vendarle pohvalimo prizadevne vzgojiteljice, ki so v izložbah Ljubljanske banke, Name, Krone in kina v Škof j i Loki, pa na Trati v samopostrežnici in banki razstavile lične ročno narejene igrače. Enako pohvalo zaslužijo tudi loški peki, ki so ponudbo kruhov popestrili z graham kruhom za diabetike, tako da ljudem ni več treba ponj v Kranj, je še dejala. Pohvala torej drži. H. J. L DOPISNIKI SPOROČAJO Zbornik N0B Sekretariat sveta za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij, ki ga vodi Alojz Kos, je pripravil predlog za izdajo zbornika Žrtve NOB, civilne žrtve vojne in spomeni ter spominska obeležja NOB v občini Radovljica, piše Jošt Rolc. Predlog za financiranje zbornika mora potrditi še prerdsedstvo občinske konference SZDL. Ker so vsa redakcijska dela že skoraj končana, bo ta publikacija lahko izšla že v nekaj tednih. Cena z vsemi stroški zanjo bo okrog 25 milijonov dinarjev. Večji del naklade bodo sofinacirale z odkupom organizacije združenega dela, razliko pa samoupravne interesne skupnsoti in proračun občine. Programsko — volilna seja Februarja bo v razpravi osnutek gradiva za programsko-volilno sejo občinskega komiteja ZK Radovljica V okviru priprav na konferenco pa prav zdaj pospešeno v petini osnovnih organiazcij ZK v občini potekajo priprave na programsko-volilne seje osnovnih organiazcij. Največ težav imajo s kandidati za vodstva osnovnih organizacij ZK. Novoletno srečanje V Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici je predsednik skupščine Radovljica, Bernard Tonejc, pred nedavnim sklical tradicionalno novoletno srečanje predstavnikov verskih skupnosti in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Predsednik skupščine, izvršnega sveta in koordinacijskega odbora za odnose z verskimi skupnostmi pri občinski konferenci SZDL so seznanili udeležence srečanja z gospodarskim in družbenopolitičnim stanjem v občini. Ugotovili so tudi, da so odnosi z verskimi skupnostmi v občini dobri, kar potrjujejo letos že dvajseto srečanje. Srečanja se je udeležil tudi predsednik slovenskega duhovniškega dru štva, Tone Bohinc iz Ljubljane. Mladinci evidentirali vodstvo Predsedstvo občinske konference ZSMS Radovljica je na zadnji seji določilo osnutek kandidatne liste za volitve članov v organe občinske konference. Izvolili jih bodo na volilni konferenci v sredo, 16. marca, za mandatno obdobje do 1990. leta. Kljub posredovanju jim za posamezne funkcije ni uspelo zagotoviti po več članov oziroma kandidatov. Tako je na kandidatni listi le en kandidat za predsednika, en za podpredsednika in dva za sekretarja. Za člane predsedstva je evidentiranih sedem kandidatov. Samoprispevek lahko le združuje Glavna skrb pa je varstvo okolja Brezje 1 februarja — »V Kamni gorici menda razmišljajo, da bi razpisali referendum o krajevnem samoprispevku. Če mene vprašate, kaj menim o njem, naj povem, da smo se v naši krajevni skupnosti spomladi 1986. leta že tretjič odločili zanj, in da marsičesa ne bi imeli» zgradili brez takšnega načina zbiranja denarja in združevanja krajanov. Mislim pa, da je včasih samoprispevek tudi neke vrste Pot""*'*? premalo razmišljamo o sistemskem načinu združevanja sredstev za probleme, ki jih zdaj rešujemo s samoprispevki,« razmišlja predsedm* sveta krajevne skupnosti Brezje Janez Zupan. Pravzaprav je to razmišljanje bilo že na koncu, po sproščenem pogovoru, kaj vse so lani v krajevni skupnosti Brezje naredili in koliko v prejšnjih letih, ko so pred sedanjim že dvakrat plačevali samoprispevek. Bolj kot samoprispevek, ki poleg zagotavljanja materialne osnove za reševanje nalog v veliki meri kraj bogati in krajane tudi na svojevrsten način združuje, je Janez Zupan ugotavljal, da se ob vseh uspehih, ki jih lani in v preteklosti v krajevni skupnosti ni bilo malo, srečujejo s problemi, ki jim na tak ali drugačen način sami niso kos. Naša največja skrb je varstvo okolja. Že i WSSSkWkWkW/s^S^kW 'e*a Je nH Pr'~ mer nenehna vroča tema naših sestankov ukinitev smetišča. Zadnje zagotovilo na sestanku za varstvo okolja je bilo, da se bomo smetišča znebili najkasneje v treh do petih letih, ko naj bi se, kot kaže, preselilo na polico pod Dobrčo, na področje grofije, kot mu pravimo, in kjer bi bilo potem prostora zanj za prihodnjih 35 do 50 let. Druga, še bolj vroča tema pa je cestninska postaja na breškem polju. Ob tem ko nas občinska skupščina podpira v krajevni skupnosti glede prometa v Kranj in obratno, je za nas najbolj pomemben ekološki problem. Zamišljena, kot je, bi bila od naselja oddaljena le 1000 metrov. Če vemo, da bi se vsako vozilo najmanj desetkrat dlje zadrževalo na njej, kot med vožnjo, potem je najbrž jasno kolikšen hrup bi povzročalo speljevanje in ustavljanje in kolikšna ones-nažitev zraka in zemljišča s svincem bi bila skoncentrirana na tem območju. Če imamo pri nas kakršnekoli predpise o lokaciji cestninskih postaj, potem takšna postaja sem prav gotovo ne sodi. « Varstvo okolja oziroma breškega področja so si torej poleg rednega programa zadali kot resno nalogo v krajevni skupnosti Brezje. Mimogrede, v njihovem domu bo kmalu tudi občni zbor občinskega društva Janez Zupan Letos bodo uredili še okolico mrliških vežic in se lotili razširitve pokopališča ... de! Še posebno delavni so bili lani v krajevni skupnosti gasilci. V soboto so na občnem zboru podelili tudi priznanja. Priznanje občinske gasilske zveze za 30-letno delo in značko je dobil Ante Ša-kič, za desetletno delo pa Stane Rozman, Alojz Razboršek, Edo Podpečan, Slado Bukovec in Izidor Arih. Gasilsko društvo Brezje pa je podelilo priznanja za sodelovanje pri razvoju društva Viliju Klanšku, Martinu Turku in Tonetu Brejcu; za odstop zemljišča za bazen Samostanu Brezje; za delavnost v društvu pa Jožetu Šivicu in Rezki Vilfan. Priznanje so na zboru izrekli tudi dosedanjemu in novoizvoljenemu predsedniku društva Marjanu Vilfanu. Za podpredsednika pa so na zboru izvolili Cveta Poharja. za varstvo okolja. Kar pa zadeva redno delo, je bilo to lani in bo tudi letos podrejeno predvsem referendumskemu programu, za katerega že tretjič plačujejo samoprispe" vek. »Lani smo vse sile usmerili v izgradnjjj mrliških vežic. Še pred koncem leta smo j"1 zgradili in nas zdaj čaka samo še ureditev okolice. Čeprav v programu zanje ni bil* dogovorjeno tudi prostovoljno delo, je bil* tudi tega precej. Posebno gasilci so naredili veliko ur pri gradnji greznice, ponikovalni" ce in odtočnih kanalov. Zato smo jim poten* tudi pomagali pri nakupu novega gasilske* ga avtomobila. Ponudila se je namreč p*1" ložnost, da po precej nižji ceni dobijo vzor* čni (razstavljen) Zastavin avtomobil in n* hitro so lani potem speljali akcijo. Nekaj jim je primaknilo turistično društvo, nekaj so zbrali s prispevki krajanov in denarjejjj krajevne skupnosti, podprla pa jih je tu«*1 požarna skupnost. « Gasilci pa so iz referedumskega progra-ma lani v rekordnem času zgradili tudi žarni bazen. 102 kubična metra vode je danes v njem, zgradili pa so ga v 19 dneh. Na; sploh velja poudariti, da so gasilci in turistično društvo v krajevni skupnosti že lep čas med najbolj delavnimi. »Letos pa so se razživeli tudi mladi, ki so se kar precej vključevali v razne akcije-Napredek je toliko večji, ker jih še do nedavnega skoraj ni bilo čutiti. Trenutno imajo sicer nekaj težav glede organizacije disco programa, vendar sem prepričan, da bodo problem rešili. Sicer pa nas letos poleg asfaltiranja (cesto v Peračico bi radi vsaj do konca tega srednjeročnega obdobja uredil«) čaka še razširitev pokopališča. To je pravz-parav še naloga iz prejšnjega referendumskega programa, ki smo ga spremenili zgolj zaradi usklajenosti del pri gradnji vežic. « Pomislekov, da ne bi vsega tistega, za kar vsak mesec krajani plačujejo denar, ne bi naredili, v vodstvu krajevne skupnosti torej nimajo. Pa tudi izkušenj jim ne manjka-saj so s samoprispevkom pred leti že zgradili dom in asfaltirali ceste. Zelo odločni pa so prav zdaj v akciji za varstvo okolja. A. Žalar ureja ANDREJ ŽALAR 40 — letnica Lovske dužine Bled Predor v Dovžanovi soteski Dobro gospodarjenje in veliko truda Bled, januarja - "Naša lovska družina se danes ponaša s sodobno urejenimi napravami za krmljenje divjadi, zlasti s krmišči za muflone. Zanje še posebno velja, da brez lovčeve pomoči ne bi preživeli niti normalnih zim. V zadnjih letih pa so lovci naše družine vložili veliko truda tudi v izgradnjo lovsko - gojitvenega objekta. I .etos ga bomo začeli uporabljati in poleg dveh lovskih koč in drugih naprav v lovišču smo nanj zares ponosni," je ob 40 - letnici povedal starešina Lovske družine Bled Vinko Gole. Jubilej so člani Lovske družine Bled proslavili prejšnjo soboto v prostorih novozgrujenega doma ob cesti na grad na Bledu. Družina je bila ustanovljena pred 40 leti, ko se je na podlagi takratnega zakona iz prvotnih družin Bled, Gorje, Bohinjska Bela zbralo nekaj zanesenjakov in ustanovilo Lovsko družino Hom, kasneje pa se je preimenovala v II) Bled. »45 člunov je imela družinu nu začetku in prvi predsednik je bil Alojz Štimnikar. Od ustanovnih članov iz takratnega upravnega odbora pa je se živ Jakob Torkar. Prav njemu in sedanjemu častnemu starešini družine Bled Milošu Kelihu gre zusluga, du je bila naša družina vedno strokovno zavidljivo upravljana, »ugotavlja sedanji starešina Vinko Gole. Poleg skrbi za divjad so lovci, člani družine v štirih letih so delovoali na različnih in številnih delovnih akcijah. Tudi zdaj člani, ki jih je že blizu 100, uresničujejo svoj petletni lovsko gospodarski načrt. Najbolj ponosni so, da so z ustanovitvijo Triglavskega narodnega parka uspeli ohdr/.ati muflone. Sicer pa danes dru/ma gospodari s 301K hektari gozda, 22.r>9 hektari kmetij skih površin, 627 hektari vodnih površin in 100 hektari tako ime novanih nelovnih površin. »Pred nekaj leti smo se odločili, da do 40 letnega jubileja zgradimo svoj lovsko gojitveni objekt, »razlaga Vinko Gole. »Nekateri so imeli pomisleke in so menili, da bi bolje, da kupimo garsonjero. Vendar je prevladala odločitev, da podremo najprej zanemarjen in neuporuben objekt ob cesti na grad in na lokaciji zgradimo novega. Začelo se je julija 1985 in dunes prvič zasedamo v njem, ko proslavljamo 40 letnico. Prek 8000 prostovoljnih delovnih ur smo lovci vložili v to gradnjo. Ob tem pu smo danes hvaležni kmetom, Kmetijski zadrugi in Gozdnemu gospodarstvu za pomoč. « Še posebno zaslužni za to, da so ob 40 — letnici lx>vske družine lahko proslavili tudi izgradnjo doma, pa so Sandi Rituper, ki jo opravil prek 800 ur, blagajnik Jože (iuzelj in lovci, ki so nate dili po več kot 150 ur: Fon, Kreft, oče insinKapša, Pristov, Čemi, Marolt in Anderlič. Član družine Alojz Kovačič, ki bo letos praznoval že 75-letnico, pa je kljub letom na objektu naredil skoraj 140 prostovoljnih delovnih ur. A. Žalar 1 Predor bodo razširili - Na cesti Tržič - Jelendol sta po sedanji prvi fazi rekonstrukcije ceste še pravzaprav dve kritični točki, ki sta po mnenju prebivalcev krajevne skupnosti Jelendol pogoj, A bi lahko kraj čez čas vsestransko zaživel in postal predvsem Še bolj turistično zanimiv. To sta predor na cesti in odsek ceste od prve serpentine proti kraju Dolinu. Zdaj je na vrsti razširitev predora v Dovžanovi soteski. Geološka dela so se že začela in kmalu s« bodo začela tudi gradbena dela. Povečali ga bodo na širino treh i" višino štirih in pol metra. Komunulno cestno skupnost Tržič bo t» poseg veljal okrog 20 milijonov dinarjev. Med gradnjo velja popolna zapora ceste za ves promet tudi ob sobotah in nedeljuh. Prevo* bo mogoč trikrat na dan in sicer od 10. do 10.30. od 13 do 13 30 In od 14.30 do 15. ure. , / PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM ^sVBHHIHBIHBHMBiiHHiHHHHHiHiHliHBHHIBi Zakaj je ukinjen krajevni urad v Zgornjih Gorjah? »Naj to potnem, da bomo -daj Gorjanci m okoličani hodih na liled urejat \tvari glede osebnih izkaznic, potnih listoi' in podobnega'' Odkar se spomnim, nisem namreč več v rosnih letih, sem vedno lahko vse stvari urejala na krajevnem uradu v Zgornjih Gorjah. Na srečo to sicer ni bilo pogosto, vendar sem si na ta način vseeno prihranila marsikatero pot na liled ali pa v Kudorljico in s tem tudi izgubo časa. Toda takrat je bil avtobus še sorazmerno poceni. Zdaj pa kar naenkrat: krajevni urad v (iorjah je ukinjen Menda ni bil rentabileri (drugače si pač ne znam razlagati te odločitve). Naj torej zdaj starejši občani, tujci, ki jih v Gorjah ni malo, kmetje, ki že tako nimajo dosti časa, in ostali hodijo na Bled? Najbrž je med njimi kar precej takšnih, ki te jim še sanja ne, kje je krajevni urad na Bledu. Menda tam, kjer imata prostore KS Bled in Zavod za urbanizem. Nič nimam proti ekonomičnosti in racionalnosti, ampak če gre nekomu v škodo, tem odločno proti. Pa še avtobut se je od nekdaj zdaj katastrofalno podražil Verjemite tudi, da se marsikomu od starejših ni prijetno voziti z avtobusom, da pa bi zdaj vedno nekoga prosili, da bi jih poeljal na krajevni urad, ni niti najmanj prijetno. Da ne govorim o tistih, ki imamo delovni čat ob sreduh do 16. ali celo do 17. ure. Naj zdaj vzamejo dan dopusta, da bodo lahko uredili najrazličnejše potrebne formalnosti ...? Zato sprašujem: Komu je bil napoti ali odveč krajevni urad v Zgornjih Gorjah?* Bozena Jan, Poljšica 16, Zg, Gorje Svet knjige, Slovenski knjižni klub KNJIGE ZA VSAKOGAR Z nakupom knjig zadnje čase res ne pretiravamo. Ena od možnosti, da vendarle nekoliko ceneje pridemo do knjige, pa je že vrsto l«t članstvo v Svetu knjige. Vrsta slovenskih založb prispeva v ta knjižni program letno okoli tristo naslovov knjig, v prihodnje pa •^j bi jih še več. Po načelu za vsakogar nekaj ponuja ta knjižni program knjige, kot so Angelika do knjig, kot so Jonesova Od tod do večnosti ali Kmeclova Slovenska postna premišljevanja. O dosedanjem in prihodnjem programu Sveta knjige je tekla beseda z vodjo programa Janezom Menartom. Da se knjigi pri nas dokaj sla-°° godi, bi lahko del krivde prevali tudi bralci sami. Koliko *°jig pa smo sploh vajeni kupovati recimo v enem letu? Dve, tri «i več? No, kar precej pa je ta- ki v enem letu ali dveh ali ^tih ne kupijo (in ne preberejo) J*1** ene knjige. Po nekih strokovnih raziskavah pri nas knji-*>e kupuje le nekaj odstotkov Prebivalstva, pa še to občasno. Ko so pred leti v Svetu knjige Ugotavljali, koliko knjig so pred Manjenj em v klub kupovali čla-do dobili prav osupljive odgode: 80 odstotkov članov pred sploh ni kupovalo knjig. i ?° tej strani je kajpada treba ! Poznati Svetu knjige, da je svo- * trenutno 130.000 člansko bral-ljubeznivo "prisilil" ali na- P^'ial k rednemu kupovanju ^jlg. In kaj kupujejo? Po na-,^1° knjig četrtletja, bi lahko -Sj"^ da vsakega po malo._ j. *Res je. Lanske knjige četrtle-od Diamantne dinastije, Člo-^ potrebuje skrivnost, Angeli-a> Zakladi Slovenije, prav goto-* kažejo na to. Letos zaeenja-?° z Janeza Jalna Vozarji, v j^gem četrtletju s knjigo Utte var»elle Vse zvezde z neba. Za ^kogar nekaj. Sicer pa knjige j ^letja so samo naš predlog, i k j^mo seveda tak naslov, za ^ krega pričakujemo, da bo pri-i ^.glil bralce, da se bo zanj odlo-.. 0 največ članov. Za zahtevnej-^ °kus pa je seveda v vsakem atalogu tudi kaj primernega. « Nekateri zadnje čase ugotavljajo, da je izbire vse manj: pripombe imajo bralci, ki posegajo po lažjem branju, pa tudi taki, ki hočejo resne knjige. Nekateri so še posebej "zamerili", da se je v katalogu lani in tudi letos pojavila Angelika, ki je pri nas pred leti ob svojem prvem izidu dobila pečat "šund" literature in tega se do danes ni znebila? »Pri izbiri programa knjig ne gre vse gladko. Včasih se laže dogovorimo z založbami za nekatere naslove, da jih bomo ponudili tudi prek Sveta Knjige, drugič spet nikakor ne pridemo do soglasja. Z nekaterimi založbami pa sploh ne. Opazili smo zadnje čase, da ljudje kupujejo manj knjig. To je razumljivo, saj KULTURNI UTRIP ZIR0V teti Ljublj ana — V četrtek, 28. januarja, je bilo v prostorih knji- he Mladinska knjiga na Titovi 3 v Ljubljani sila živahno. Mno- ^ a obiskovalcev je namreč prisostvovala srečanju, ki so ga orga-*atorji naslovili »Kulturni utrip Žirov«. Slo je pravzaprav za ^.r°Klo mizo, ki jo je uspešno vodilu novinarka žirovskega radia rj?r.'a Mernik, prisostvovali pa so številni znani Žirovci, med kate I ^i Vsekakor velja posebej omeniti dr. Ivana Sedeja, umetnostne-5|. 'Modovinarja in etnologa, mag. Marijo Stanovnik, etnologijo in ^.yistko, prof. primerjalne književnosti in filozofije Hada Jana ter fjj^a Naglica, profesorja filozofiji« in urednika Žirovskega občas-. k. Govorniki so predstavili življenje v Žireh in s tem tudi tam vrtijo kulturo. Vrsto zanimivih misli je bilo moč slišati, izdvoji V Su'»io tisto, ki pravi, da so žirovski slikarji Sedeji (Maksim, Ja *)> vzeto primerjalno, v podobnosti s Šubici v svojem prostoru. thri koncu skorajda dvoume kulturne prireditve je spregovoril J-j ' dr. Matjaž Kmecl, ki je pohvalil izvedbo »Kulturnega utripa V. Bešter Koto: G, Šinik grafiCno-pesniška mapa loških ustvarjalcev »fja I,oka — Na sam d.m L enskega kulturnega prazni v tega zanimivega kultur dogodka bo v kapeli l'u |u"eji;, m vtkane luske pe V^'lve Brank, članice Kluba \*u* prt škofjeloški /K«) ei Pavlovec, ki je napisal razmišljanje li K'ain.oernu Uelu pravi: »... ne moremo reči, da so pesmi posajene med grafične h ste ali so ti razvrščeni med pe srni.« Luski del mape je z uvodnimi mislimi pospremila na pot Neža Maurerjeva, ki bralcu predsta vlja prvo urejeno skupino pesmi Silv«- Brank z naslovom Ha/po M«' Literarne prispevke iz mape, nekaj pesmi Neže Muurerjeve, Iratueta Krešerna in drugih klasikov slovenske besede bodo pripovedovali Marija Lebar, Ludvik Kaluža in Marko Črtalu , / glasbo pa bosta pni editev po /labtnila Matej Jocif (violina) in škofjeloški kvartet Spev. M. Č. so drage, drage pa so tudi s popustom vred. « Najbrž bi bilo škoda dovoliti, da bi se članstvo začelo prehudo osipati. Za nekatere pri nas je namreč na ta način dostopna knjiga tudi edini način, da sploh kupi knjigo. Kaj boste naredili? »Predvsem smo spoznali, da je treba vsako četrtletje pripraviti ne le kakovostno ponudbo knjig, pač pa tudi dokaj obsežno. Manj kot tristo naslovov skoraj ne bi smeli ponuditi. Res, da se vrsta knjig vrti čez vse leto, s tem damo možnost bralcem, da res izbirajo postopoma. Po novem pa vsakič dodajamo še 40 do 45 novih naslovov. To pa pomeni, da okoli 630.000 knjig letno pošljemo med naročnike. Zdaj, ko naklade knjig padajo, je to kar lepa številka. Mislim celo, da na ta način celo dvigamo naklado nekaterih knjig, saj se že ob izidu priključimo k nakladi, ali pa kasneje ob ponatisu. Včasih pa kaj tiskajo tudi po naših željah. Kaj bi se na primer zgodilo, če bi četrtletno ponudbo knjig sestavili v prid zahtevnejših bralcev?__ »Posamezne zahtevnejše knjige na primer prodamo okoli 1500 izvodov. To pa pomeni, da bi prodali v takem primeru zelo malo, najbrž bi nas pobralo. Nam pa je dosti do tega, da prodamo veliko knjig. Včasih smo zelo veseli, da v program lahko uvrstimo kako dobro knjigo, za katero pa potem dobimo le petsto naročil. Kaj več seveda tudi ne pričakujemo. S tem poskrbimo za pestrost okusov V enem četrtletju ponudimo na primer več dobrih knjig, v drugem pa spet prevladuje lažja literatura. To je že treba reči in to brez nekakšne lažne sramežljivosti. Kajti prodaja mora teči. « Po vaši ponudbi sodeč Slovenci zelo malo kupujejo in berejo poezijo?_ »Poezija je bila sicer vedno v programu, a ne ravno dovolj. Potem smo se odločili, pa smo Prešernove Poezije natisnili v 20.000 izvodih in jih takoj prodali. Gregorčičeve pesmi so šle v 12.000 izvodih. Sodobna slovenska poezija — no, to pa je povsem druga stvar. Zanimanje za poezijo se je res nekako ustalilo; kot knjiga četrtletja se poezija ne bi prodajala iz izjemo Gregorčiča ob njegovi stoletnici. Ali si je poleg poezije še kakšna druga zvrst knjige utrla mesto med tako imenovanim trd-nim programom Sveta knjige? »Poleg poezije je vedno določena ponudba slovenskega dokumentarnega programa, kot mu rečemo. Slovenci so vedno radi posegali po knjigah, kot jih piše dr. Anton Trstenjak, po Sti-hovih knjigah, zadnji primer so Kmeclova Slovenska postna premišljevanja. Prav te knjige na temo slovenstva se v dokumentarnem programu pač pojavljajo šele zadnje čase nekoliko bolj in tudi odmevno. Žal prezahtevno za knjigo četrtletja. « Se pravi, da bo nekaj podobnega, kot je bilo doslej - iskanje ravnotežja med zahtevami povprečnega bralca in onega z zahtevnejšim okusom, prinesel tudi ves ostali letošnji knjižni program Sveta knjige?_ »Seveda: za knjigo četrtletja bo Utte Danelle Vse zvezde z neba, v ponudbi pa bo na primer tudi Puškinov Evgenij Onjegin. Obe knjigi, ena komercialna, druga ne, se bosta po nakladi zelo razlikovali, koristi pa bosta seveda prinesli tako ena kot druga. Poleg tega pa bo seveda še vrsta knjig, ki se pri nas množično berejo in so uspešnice tako pri nas kot tudi v svetu — ne-kaktere komericalne, druge spet zelo dobre. V bodoče tudi upamo, da se bo ponudba knjig povečala na okoli 500, torej za dobrih dvesto več kot sedaj. Med njimi bo tudi nekaj več slovenskih klasikov, ki jih založbe nekaj časa niso imele. Med njimi pa tudi avtorji kot Hesse, Zweig, pa Rožančevi Hudodelci ... Sploh ne kaže na slab izbor, mar ne? « L. M. Žirovnica - Akcijo za odkup in obnovo hiše Matije Čopa so učenci Osnovne šole Gorenjskega odreda v Zabreznici podaljšali do konca februarja. V dveh mesecih se je sicer nabralo toliko denarja, da ga bo skoraj dovolj za odkup, vendar pa bo treba dodati še kar precej za kasnejšo ureditev precej dotrajane stavbe. Doslej se je akciji odzvalo vsaj s simboličnim prispevkom 500 din (za kar dobi vsak nalepko in delovni list) že več kot 55.000 slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev. Denar se zbira na žiro računu št. 51530-603-31887 Osnovna šola Gorenjskega odreda Ži rovnica - za Čopovo hišo. GORENJSKO SREČANJE PESNIKOV IN PISATELJEV Radovljica Zveza kulturnih organizacij Radovljica prireja v sodelovanju z Zve/o kulturnih organizacij Gorenjske in ZKO Slovenije gorenjsko srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. ■acacR* - - -'• - Prireditev, na kateri bodo vabljeni pisatelji in pesniki začetniki predstavili svoja dela, bo v petek, 5. februarja, ob 20. uri v spod nji restavraciji hotela Grajski dvor v Radovljici. Za srečanje so biLi i/l,i ana besedila naslednjih avtorjev: Jerneje Narat, Milene Pri-j.m. Nade Sever, Jelke Stros, Boštjana Kerna, Silva Mravljeta in Francija Tu.ai|a Njihova dela bodo brali Maruša Avguštin, Polona Hoprel. Alenka VVeitbauser in kranci Černe. Prireditev, ki jo je re/iral Matiju Milčinski, bosta popestrila flavtistka Maja Gogala in kot gost večera Miran Kenda. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V četrtek, 4. februarja, bodo v Prešernovi hiši odprli razstavo Prešernovi nagrajenci 1974-76. V galeriji Mestne hiše bodo v četrtek odprli razstavo Sodobna likovna prizadevanja v Po-morju. V mali galeriji Mestne hiše pa bodo ob 19. uri odprli razstavo slik Poldeta Miheliča. V Stebriščni dvorani Mestne hiše pa v četrtek, ob 19.30 odpirajo razstavo odkupljenih likovnih del Gorenjskega muzeja. V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru, Delavski dom, vhod 6, je danes, v torek, ob 10. uri matineja — vrtijo film Hiša II. Ob 19.30 pa je na vrsti glasbeni večer — Ma-donna. Jutri, v sredo, vrtijo matinejski film ob 10. uri — Policijska akademija 4; ob 20. uri pa je v video kinoteki na sporedu film Andaluzijski pes. V četrtek, ob 10. uri vrtijo film Evil Dead II, ob 19. uri pa je v večeru na sporedu Akrobatsko smučanje. ob BEGUNJE — Danes, v torek, ob 18.30 prirejajo v dvorani Psihiatrične bolnišnice Begunje kulturni večer z recitalom poezije Mitje Šarabona in otvoritvijo razstave slik Vinka Hlebša. Razstava bo odprta vsak dan do 27. februarja med 9. in 17. uro. ŠKOFJA LOKA — V galeriji ZKO — Knjižnica je odprta slikarska razstava Pavleta Sedeja iz Žirov. Danes, v torek, vodi uro pravljic v knjižnici Ivana Tavčarja Ana Florjančič. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo v večeru ob diapozitivih Ciril Hubad predaval Od Avstrije do Prage. V četrtek, ob 18. uri Foto kino klub predvaja diapozitive na temo Škofja Loka in okolica — nadaljevanje. Zbirke Loškega muzeja so odprte le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. V galeriji na gradu je do nadaljnjega odprta razstava trgank WZ Škofja Loka. Razstava je odprta ob istem času kot zbirke. Krajevna skupnost Trata vabi v četrtek, 4. februarja, ob 18. uri v osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati na predavanje Vlaste Kuna-ver Trisul — Himalajska odprava. DOMŽALE — V Likovnem razstavišču Domžale je odprta razstava slik akad. slikarke Urše Žajdela. KONCERT SAKRALNE GLASBE Jesenice — V soboto, 6. februarja, ob 19. uri, bo v župnijski cerkvi na Jesenicah koncert sakralne glasbe z deli Bacha, Handla, Blucka, Caccinija, Waltherja in Schuberta ter s črnskimi duhovnimi pesmimi, ki jih bosta izvajala mezzosopranistka Sabira Hajderevič in organist Milko Bizjak. Koncert na Jesenicah sodi v serijo uspelih koncertov obeh umetnikov, ki jih zadnje mesece prirejata po Sloveniji. S koncertom jutri zvečer so umetnika prvič predstavljata jeseniški publiki. Vstopnice se dobe v cerkvi uro pred koncertom, naprodaj pa bo tudi kaseta s posnetki najlepših pesmi iz programa koncerta. D. D. Duplica — V Stolovem Interieru razstavlja akad. slikar Dušan Lipovec okoli petdeset grafičnih listov iz različnih obdobij svojega ustvarjanja. Predstavljena dela so v različnih grafičnih tehnikah: od linoreza, lesoreza, suhe igle, jadkanice, akvatinte in kombinacije teh tehnik do litografije, sitotiska in monotipije. Razstava bo odprta do 12. februarja. Na sliki: Dušan Lipovec, Pred nevihto, linorez, 1974. Pred koncertom BUGA UP Naj prva informacija velja odpovedi napovedanega ljubljanskega koncerta beograjske skupine Ekatarina Velika. Ob izidu njihove nove velike plošče »Ljubav«, bi predvidoma morali nastopiti 4. februarja v Festivalni dvorani, pa jih zaradi bolezni v ansamblu — uradno sporočilo — tokrat ne bo. Pač pa bodo prišli Buga up. Gre za prvi letošnji koncert ŠKUC-Art-rocka, ki bo potekal ob pomoči Cankarjevega doma v prostorih prenovljenega starega Gleja, današnjega Kulturnega doma Poljane (bližina Ambroževega trga), v ponedeljek, 8. februarja, ob 20. uri. Buga up, ki ga sestavljajo mnogim dobro poznani in priznani multiinstrumentalist Tom Cora (ZDA), izkušeni bobnar Gigou Che-nevier (Francija) in kitarist, basist Rene Lussier (Kanada), sodijo v vrh nam sicer slabo poznane severnoameriške rockovske ustvarjalnosti. Vstopnice so v predprodaji na blagajni Cankarjevega doma po 4000 din, na dan koncerta pa bodo 1000 din dražje. V. Bešter _Založba Kmečki glas_ DVA MODRA ZVEZKA Sam naslov nas prvi trenutek lahko zavede, saj ob zvezkih najprej pomislimo na šolarja; v resnici pa gre v tem delu za dve zreli dekleti, ki pišeta vsaka svoj dnevnik v enaka modra zvezka. Prijateljici sta bili Trnka Skrabar in Anka Sedlar, od otroških let, vendar ju je šolanje zaneslo vsako na svojo stran: prvo v internat in na neko srednjo kmetijsko šolo, drugo k sorodnikom v mesto in na medicinsko šolo. Tinko v internatu zapelje mestni pokvarjenec, Anka se naveže na precej Starejšega poročenega moškega... Vsaki posebej se uresničitev ti-Inh življenjskih želja nekako odmika. Posebno trdo je življenje s Tinko. Z rojstvom sinka mora premagati bude življenjske preizkušnje, kajti njuno Predgorje je kraj, kjer je neporočeno noseče dekle nesreča za hišo, kjer možje še vedno pretepajo SVOJe »grkrane žene, kjer je glavni dogodek gasilska veselica, kjer so gluhi /a vsak napredek. Dokler ne zagrabijo mladi. Tinki, ki zbere vse moči, uspe celo, da dokonča srednjo šolo, se vpiše na agronomijo in postane prva gibalna sila za napredek v vasi, Anka pa kot patronažna sestra skrbi za ostarele in osamljene. Odločni sta, bistri, požrtvovalni, podirata stare tabuje, kraj z njima počasi doživlja prerod. Delo Dva modra zvezka je prvenec znane slovenske novinarke Sonje Grizile, ki jo poznamo po ostrem peresu in odličnih prispevkih v reviji Jana, manj pa je znano, da je Sonja napisala tudi že tri radijske igre: eno za odrasle in dve za otroke. Knjiga Dva modra zvezka ie delo, po katerem bo rado seglo staro in mlado. D D 1 ureja LEA MENCINGER Zaradi vse večjega števila pisem in odmevov prosimo vse, ki nam pišejo, naj ne bodo predolgi. Prispevki naj ne bi bili daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Predolge bomo prisiljenj skrajševati. Uredništvo Glasov jež, 22. januarja 1988 Tov. Pibernik Andrej, Levstikova 6, Kranj, je v Glasu dne 22.1.1988 dal objaviti kopijo računa za izvedbo soglasje k prodaji časopisov na področju cest, ulic in trgov v mestu Kranju. S temi ulicami upravlja KOGP Kranj TOZD Komunala, ki mora za vsak poseg na javno površino izdati ustrezno soglasje, na osnovi katerega pristojni organ Skupščine občine izda ustezno potrdilo. V soglasju, katerega zaračunavamo, so zajeta naslednja POVPREČNA opravila ter materialni stroški, katera veljajo za vse področje, s katerim upravljamo: - ogled terena - vožnja z osebnim vozilom - kilometrina - izdelava koncepta soglasja - tipkanje ter ostalo administrativno delo - materialni stroški Prosimo, da odgovor objavite in s tem demantirate enostransko informacijo. Vodja TOZD Komunala Stružnik Jože, dipl. ing. »SONCE SIJE V PAL0VICAH« Poročilo s tem naslovom v Glasu 27. novembra, je kljub zaželje-nosti, da se pri Glasu spomnijo na znamenito družinsko srečo pred dobrim letom in splošno zanimanje pri ljudeh, vedeti kako se jim godi, ter o prijetnostih in težavah v njihovem življenju, je marsikoga prešinila nejevolja spričo nepravilno napisanega imena vasi, kjer ti trojčki domujejo. Vsak povprečen Gorenjec ve za Palovče, kije ena od v vrsti ležečih vasi v vznožju Dobrče in jih povezuje cesta, ki vodi iz Begunj v Tržič. Še čudno, da Dolenjca, ki je pod prispevkom podpisan, niso napotili kam drugam, saj vasi s tem imenom na Gorenjskem ni! Ker trojčki na tem koncu sveta niso tako pogost primer, so ljudje šli po sledi teh in ne po imenu »Palo-viče« za katero je spraševal tov. Dolenc. Zagotovo pa je med spraševanjem dobil tudi informacijo, kako se pravzaprav vas, ki jo išče, imenuje! Sicer pa pačenje topografskih imen v Sloveniji ni redek primer. Pred leti, ko je umrl naš znani pisatelj Franc Finžgar, so reformatorji izumili njegovo rojstno vas Dosloviče, čeprav je že dolgo znano, da je bil rojen v Doslovčah. Takrat, ko so podirali prvo slovensko črno gradnjo v Godešču, so časnikarji pogruntali zanj novo, moderno in času primerno ime, Godešič. Kadar se peljete iz Logatca v Idrijo, se ustavite na Gadovču in spregovorite z ljudmi, pa boste zvedeli, da se za imenom Gadovič, kakor piše na Petrolovem zemljevidu, skriva le Gadovč, kakor mu pravijo domačini. Do predkratkim smo se vozili v Grosuple, odpeljali iz Grosupel in bili v Grosuplah. Potujčevalna žilica »slovenskih« slovničarjev je kraj prestavila v neznano deželo, saj časnikarji zadnje čase pišejo le o Grosuplju, iz Grosuplja, v Gro-suplju. Sicer hočem s tem pismom samo opozoriti na pospešeno potujčeva-nje naše dediščine. Poglobljeno pa nameravam spregovoriti o Slovenskem topografskem leksikonu, ker v njem potujčevalni duh prevladuje. Malo je v njem avtentičnih topografskih imen, kakršne uporabljajo avtohtoni prebivalci. Leksikon sam razglaša, da se topografska imena uporabljajo tako, kakor jih rabijo domačini, tako jih tudi sklanjamo. Škoda, da tako obsežno in drago delo ni napisano tako, da bi bilo tudi dragoceno. V Leksikonu so imenom dodajali črke in jih izkrivljali na mile viže. Praviloma se morajo imena ohraniti v podedovani obliki. Kadar se ime tako izmaliči, da nima več logičnega prvotnega pomena, je treba pogledati stare vire. V Leksikonu napisanih imen marsikje ne spoznajo za svoje, toliko drugače pišemo, kakor je v rabi. Žal! Pisci takih del ne smejo hlepeti za predrugače njem, po svojem lastnem okusu prikrojenem pisanju. Nihče nima pravice v imenu slovnice, v imenu pravopisa, v imenu modernizacije ali celo v namenu potujčenja spreminjati podedovanih topografskih, ledinskih ali domačijskih — vulgo imen in priimkov! Dediščina je dragocena narodna lastnina, ki se marsikdaj nehote zgubi ali pozabi, toda kolikor daleč v preteklost nam sežejo viri in spomin, jih ne smemo dopustiti, v pozabo! Tu so narodove korenine, ne pustimo jih odmreti! Še bolj sramotno je, če to dediščino namerno uničujemo ali ponarejamo! Za to ni izgovora ali opravičila! Kalan Jože Tržič Begunjska c. 11 NOVOREK, PSIHOTEROR, PERVERZNOST... Ih~itožniki, o katerih piše D. Se-dej v članku »Strokovnjaki tožijo železarno« (Glas, 19. L 1988), smo bili opozorjeni, da je ta članek mogoče brati tudi tako, kot da gre za skupino posameznikov, ki se grebejo — v nasprotju z interesi večine, ki so s pred-vrednotenjem zadovoljni — zgolj za zvišanje svojih plač. Ker se je s takšnim »argumentom« že vseskozi poskušalo — na bolj ali manj prefinjen način — diskvalificirati nas in naša opozorila na pomanjkanje samoupravne kulture in na grobo kršenje najbolj elementarnih, neodtujljivih, pravic delavcev, je nujno potrebno ta članek dopolniti z nekaterimi dodatnimi dejstvi, ki jih je v večji ali manjši meri razkrila tudi zadnja obravnava na sodišču združenega dela (13. 1. 1988). Vsi delavci železarne so bili že leta podvrženi hudemu pranju možgan. Vodstvo železarne je priprave na sprejem analitične ocene, razvida del in nalog, nove metodologije, vodilo pod parolo, da z novim vrednotenjem ne bo nihče ničesar izgubil. Pred referendumom v začetku leta 1986, na katerem so delavci zavrnili tako sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov kot metodologijo, je bil narejen celo izračun osebnih dohodkov po starem in novem načinu. Ta izračun, ki ni izhajal iz enake mase za osebne dohodke, je le še poglobil nezaupanje delavcev do namer vodstva in ga lahko ocenimo kot enega od vzrokov za neuspel referendum. Vendar pa se vodstvo iz tega ni prav ničesar naučilo. Pri novem prevrednotenju, ki ga je sklenilo izvesti in tudi izvedlo mimo delavcev, je nastopilo s ^podobno parolo: nihče ne bo nazadoval, vsi bomo napredovali. Da gre za tipičen primer novoreka (Onvell: leto 1984) je končno priznal tudi predsed'iik komisije za prevrednotenje Franc Brelih: »Za novo lestvico smo se odločili, ker smo pričakovali, da bo nekaterim delavcem težko razložiti premik na lestvici navzdol. »Kako uspešno je bilo dolgotrajno pranje možganov oziroma kako globoko se je nekaterim novoreški izraz »napredovanje«, ki pomeni dejansko nazadovanje, vtisnil v razum, izpričuje tudi izjava zaslišanega (bivšega) predsednika delavskega sveta Mira Mohori-ča: »Zase osebno povem, da sem pri prevrednotenju za eno kategorijo napredoval.« Že samo ta onvellovski pristop mora biti človeku, ki ima količkaj samospoštovanja, osebnega dostojanstva, občutka lastne vrednosti, odvraten. Iz zaslišanja pa je bilo tudi razvidno, da se pri opisih del in nalog ni izhajalo iz nove makro-mezo-mi-kroorganizacije dela. Le-ta je v Železarni šele sedaj v fazi dograjevanja. Opisi niso bili samoupravno verificirani. Pripravljali so jih vodji dela na osnovi svojih občutkov in odnosa do posameznikov. Zaslišanca tudi nista znala povedati, koliko so bili zahtevki (tudi v delovni skupnosti) rezultat »tehnolških sprememb«, »zagonov novih obratov«, združevanja del in podobnega, oziroma, koliko se je šlo za »potegovanje« vodij za svoje delavce, zaradi ljubega miru, dobrih odnosov v skupini, osebne naklonjenosti; koliko je bila prisottia spretnost in motiviranost posameznikov v uvelja- vljanju in utemeljevanju zahtevkov? (Brelih: »Glede posameznih predlogov imamo natančne številke o zahtevkih po oddelkih, ne moremo pa ugotoviti razlogov za vse zahteve.« ) Dalje: Poslovnik in poročilo o delu komisije sta bila sprejeta na seji delavskega sveta Železarne dne 22. oktobra 1986. Skupnih predlogov za prevrednotenje je bilo 65 % zaposlenih oziroma za 60 % delovnih mest. Osebni dohodki po novem vrednotenju so bili izplačani že za mesec november. Je komisija lahko, v tem času, v skladu s poslovnikom, strokovno opravila svoje delo? Postopek za prevrednotenje novih in obstoječih nalog je približno enak, vsekakor pa je potrebno v obeh primerih po točno določeni proceduri pridobiti strokovna mnenja oziroma predloge vodij TOZD, oddelka za organizacijo dela, oddelka za nagrajevanje, oddelka za študij dela in časa (ki izdela analizo dela, ugotovi fizični napor in opravi druge meritve), kadrovskega sektorja — šele potem se izvede vrednotenje po primerjalni metodi in posreduje gradivo komisije. (Brelih: »Komisija je imela rok za pripravo do konca 1986. po sprejemu poslovnika se je sestajala 2-krat tedensko in tudi ažurno pripravljala predlog sprememb in vrednotenja.« ) O prevrednotenju ni bila organizirana nikakršna poprejšnja obravnava. Priča Mohorič na zaslišanju v zvezi s sprejemom poslovnika in poročila komisije izjavlja: »Tudi ne vem ali so SDS poslovnik in poročilo obravnavale. Po poslovniku delavskega sveta bi ga morale.« Še kratek izsek iz zapisnika delavskega sveta železarne z dne 22. 10. 1986: »Jožo Bagudic, TOZD Naljarna bluming stekel, je vprašal, ali bo ta predlog obravnavan tudi na samoupravnih delovnih skupinah pred sprejemom na delavskih svetih. Tov. Brelih je odgovoril, da je komisija predlagala, naj vodstva TOZD in delovnih skupnosti predlog uskladijo, saj je treba včasih tudi ločiti samoupravo od strokovnega dela. Komisija je menila, da je pri tem potrebna določena strokovna odločitev, saj mora strokovni kader na vodstvih TOZD in delovnih skupnostih poznati delo svojih delavcev. Seveda pa lahko vodje TOZD in delovnih skupnosti razpravo o tem organizirajo tudi preko samoupravnih delovnih skupin.« V »Programu samoupravnih aktivnosti« z dne 18. 11. je bila zaradi izraženega nezadovoljstva in pomislekov v zvezi s prevrednotenjem podana širša informacija o prevrednotenju, ki pa ni bila predvidena za razpravo na samoupravnih delovnih skupinah temveč le na delavskih svetih. V njej med drugim preberemo: »Kje smo torej zgrešili samoupravno pot? Ali bi morali vsakega delavca posebej vprašati, če je z vredno- tenjem svojega dela zadovoljen? Najbrž po tej poti ne bi prišli daleč. V&dstva temeljnih organizacij in delovnih skupnosti morajo poznati dela v svoji sredini. Če so ugotavljala potrebo po večinskem prevrednotenju, ki v večini primerov sovpada z rezultati analitične ocene, to gotovo izvira iz nepravilnosti in nesorazmerij v obstoječem vrednotenju dela... Alije mogoče, da bi vodstva temeljnih organizacij in delovnih skupnosti tako temeljito zgrešila težnje vseh delavcev in cilje kadrovske politike?« Oddelek za nagrajevanje, ki je to »pojasnilo« pripravil, nam torej kot surogat za strokovno opravljeno delo ponuja slepo zaupanje v vodstva, ki »morajo poznati dela v svoji sredini« in za katere je apriori nemogoče, »da bi zgrešila težnje vseh delavcev in cilje kadrovske politike.« Samouprava, samoupravna kontrola itd., je tako ob zahtevanem brezmejnem zaupanju v vodstva seveda nekaj povsem odvečnega in nepotrebnega! Zelo me čudi — po vseh peripe-tijah, katerih drobec omenjam — ponašanje predsednika senata — sodnika Bogdana Greifa na zadnji obravnavi, saj je razpravo skušal voditi, kljub jasnim navodilom in stališčem republiškega sodišča združenega dela, s stališča posledic, ki bi jih prinesla vrnitev na stari sistem (morebitni štrajk in podobno) in v nas zbuditi občutek krivde. Odtod moje vprašanje, ki sicer ni bilo vneseno v zapisnik obravnave, češ, ali je vloga sodišča združenega dela v tem, da se gremo nekakšna pogajanja, voluntarizem, ali varstvo pravnega reda in zakonitosti. Ne glede na utemeljitev in navodila republiškega sodišča tako pravzaprav še vedno ni popolnoma jasno, kakšna bo odločitev kranjskega sodišča združenega dela. Božidar Lakota Aljaževa 18, Mojstrana PLAZ NA CEPULJAH Oglašam se na vaš članek s sliko plazu na Čepuljah, ki je bil v vašem časoposu 8.1.1988, in sicer: ni krivo samo deževje ampak to, da so graditelji dva studenca, ki sta bila nad cesto, preusmerili čez cesto na parcelo. Sedaj, ko je bil dež, sta bila še močnejša kot navadno. Parcela je naša last. Za to smo zvedeli šele čez teden dni. Takoj smo šli do Cestnega podjetja Kranj, ki je to cesto gradilo, ter zahtevali naj vodo usmerijo nazaj v staro strugo, ker se bo drugače utrgal plaz. Vodja gradnje je rekel, da morajo vso vodo čimprej spraviti čez cesto, vendar je naše opozorilo upošteval in obljubil, da bodo naredili betonski kanal pod cesto in tako oba studenca usmerili v staro strugo. To so potem res naredili, vendar je bi- lo že prepozno, saj je voda teti* po parceli približno tri tedm predno je bil kanal narejen, W ko da je bila zemlja dovolj n& pojena, da se je sprožil plaz. Ta parcela je bila suha, le enkrat, tako so povedali stareft vaščani, da je bližnji sosed nt tem kraju nad cesto po svoji usmerjal studenec, zato se je krat na tem mestu utrgal vendar tega kdaj jaz ne po™' nim, Mi smo to parcelo kupili W* 1980. Na njej smo posadili " sadnih dreves in 42 grmov ribe-za, ter uredili malo njivo , kje1 smo nasadili krompir in drug0 zelenjavo. Prej je bilo zapuščeno, ker ns nihče obdeloval, mi pa smo P° vseh teh letih trdega dela, smo imeli korist od te zemlje. Ra^ bi postavili še majhno kočo, bi nam omogočila nekaj dnevno bivanje, da bi lahko vse bolje obdelali. Sedaj je uničeno vse. Zakaj so to naredili, ne vem. Sedaj bo problem s cesto. se sedaj lahko zgodi nesreča, ki bo terjala tudi človeško življe' nje. Toliko v vednost! Marija Demštf Stara Loka 74, Škofja Loka Slaba oddaja Po splošni oceni gledalcev TV oddaja o Brdu pri Kranju ni poda-la pričakovanega odgovora 0 odprtju protokolarnega objekta Brdo za javnost, ali pa so se stvar1 prikazovale enostransko. Škoda da na TV ni bila orgnaizirana okrogla miza. Tov. Dovgan je sicer povedal, s kakšnim namenom se je vzpostavil protokolarni objekt Brdo v se' danjem obsegu, o poznejši spremembi namembnosti, o vodenem turizmu, kot da je hotel neke vrste izpostava Cankarjevega dornO, raznih kongresov ipd., o spremembi dela hotela v šolo, skratka o možnem dostopu na območje protokolarnega objekta Brdo in koriščenju njegovih uslug le izobražen-stvu, ni pa povedal, kdaj bo možen dostop delovnim ljudem do njegovih uslug, kot so: hotel, jahanje konj, lov, ribolov, sprehodi ob ribnikih in mogoče še druga športna udejstvovanja. Okoliške kmete, zlasti bivše lastnike parcel, ki so sedaj v upravljanju protokolarnega objekta Brdo, je tudi zbodlo prikazovanje tov. Dovgana, koliko se je na njihovih parcelah izboljšala obdelava, ni pa povedal, da je to lahko možno le z denarjem iz republiškega proračuna. Pravi, da bi pod takimi pogoji tudi oni lahko izboljševali .zemljišču. Boli jih tudi pridobivanje zemljišč s strani protokola. Kmetje s takim načinom niso zadovoljni. Glede na vse to predlagam uredništvu Gorenjskega glasa, da organizira sprejem pisnih ali telefonskih pripomb in na podlagi v$e9a tega organizira pogovor za okrog10 mizo. Dolhar Jože l*redoslje 21 64000 Kram Ivan Jan STRDENOVI Za prvi podlistek smo izbrali zgodbo Ivana Jana Strdenovi, ki opisuje življenje partizanske družine iz Selške doline na začetku druge svetovne vojne. Knjiga bo izšla v založbi Partizanske knjige v Ljubljani. Objavili bomo nekaj odlomkov. Prelepa Selška dolina Ko je mama opravila pri porodnici in je po hiši odmeval prodoren novorojenčkov jok, sta morala še pomalicati. Tega se nista branila, čeprav se jima je mudilo domov. Na poti sta bila že pet ur! Medtem se je sredi dopoldneva nenadoma zjasnilo! In ko sta se napotila proti dolini, ju je obsijalo prijetno majsko sonce. Kljub maminemu priganjanju, kajti doma jo je čakala živina, otroci, kuha in perilo, sta se ustavi la na vabljivem robu. Od tod je bilo videti velik del Selške doline. Njen mir je motilo samo ptičje pe tje. Oba je prevzelo tako, da sta se samo mehko spogledala in glavi spet obračala na vse strani. Na dnu ozke doline so se skrivale gruče hiš, ki so bile od tod podobne igračkam. Nikjer ni bilo videti nobenega tovarniškega dimnika, ne slišati piska lokomotive, kajti vsega tega v Selški dolini ni bilo. Obdajalo ju je sveže zelenilo smrekovih in drugih gozdov ki so neprestano osveževali ozračje. Zato sta ga zajemala s polnimi pljuči, kot bi bilo tu boj-še kakor okoli njihove domačije, ki se je skrivala nekje spodaj. Obdajal ju je venec obraščenih in kopastih gora, ki so bile na vrhovih gole, kakor da so plešaste. Za njunima hrbtoma sta se dvigali Dražgoška in Lajška gora, na levo Mohor, narav nost pred njima je kipel strmi Lubnik, pod katerim sta slutila Skofjo Loko, proti zahodu pa je uredništvo tel. 21860 kraljeval razdrapani, a najvišji Ratitovec. Onstran, na desnem bregu Sore se je nad Železniki vzpenjal venec gosto obraščenega Koprivnika, Mladega in Starega vrha, ki se končuje z ... Blego-šem. Blegoš je nekakšen loški Triglav! In kamorkoli je nesel pogled, povsod so se kazale cerkvice in posamezne domačije. Okrog njih pa so češnje že odpirale cvetoče krošnje, da je bilo videti, kot bi sredi zelenic ostajali veliki in rahli kupi snega. Po vseh bregovih so se med gozdovi odkrivale senožeti in pašniki, viseče njive in mežikajoča naselja potaknjena med hruške, jablane, češplje in češnje. Povsod tam, ne na gosto, so živeli delovni, odporni in večinoma na boljše čase čakajoči ljudje. Čeprav sta vsak dan vdihavala zrak te doline, čaprav je bil kraj in zemlja skopa zanje, ju je ta sončen dan prevzelo tako, da jima je nebo te privrelo iz prsi: »Prelepa je Selška dolina ...« Spet sta se spogledala in še enkrat vrgla poglede navzdol, v smer njunega doma. Tega nista mo gla videti, opazila pa sta nekaj hiš in šolo v Smre-kovcu. In tudi tja, k učiteljevi družini ju je odnesla misel. Tja so vsi otroci hodili v štirirazrednico, tja je g: • * I zahajal tudi njihov oče Tomaž. Vsaj v<„.1:o drugo nedeljo po masi se je po nekaj ur zadrževal pri družini učitelja Javorja. Učiteljevi so stanovali kar v šoli, čeravno je bila to majhna, pritlična stavba Pri učiteljevih je dobival različne knjige, predvsem pa so ga zanimale kmečke zadive. Ob tem sta z narednim učiteljem veliko razpravljala, zato je le redek vasem v tej okolici toli ko vedel o sadjarstvu, živinoreji, predvsem pa o čebelarstvu kot prav njihov, Strdenov oče. Zato ga je cenila tudi učiteljeva družina, ki je poleg star šev štela tudi tri otroke. Strden in učitelj sta se ra-zumelu toliko bolj, ker je za šolo stal tudi srednje velik, a vzorno urejen čebelnjak. Vendar se njuni pogovori niso sukali le okoli kmetovanja in čebelarjenja, temveč vse večkrat tudi okoli grozeče vojne. Velikokrat je beseda na nesla na Hitlerja, Stalina, Angleže, draginjo, krize in na velika nasprotja med državami. In seveda tudi na gnilobo v Jugoslaviji, ki so jo povzročali požrešni Oblastniki in bogataši. A največkrat je beseda zadnje čase tekla o Hitlerjevi nevarnosti, ki je pretila izza Karavank! In tako so njune misli od učiteljevih pohitele še proti Ljubljani: K Milanu! Takrat jo bila zanje Ljubljana res za devetimi gorami! »Le kdaj bo spet prišel?« je zahrepenel po njem Rafko, ki je izrekel skupno misel. Oba sta vedela, da govori o Milanu. O njem, ki je vedno prinesel kake vznemirljive novosti, vselej pu se je jezil na Hitlerja in tiste, ki so mu pritrjevali v domačih krajih. Imenoval jih je peta kolona!. To ju je streznilo, da sta spet vzela pot pod noge in pohitela proti domu. Prišla je vojna Tisto pomlad 1941. je nevarnost res preskočila Karavanke. Po pokrajini so se najprej razsuli do mači vojaki. Moški so bili vpoklicani v vojsko, ženske so zaskrbljeno brnale po hišah, otroci pa so hodili ogledovat vojake. Ti so se utrujeno in resnih obrazov vozili in pomikali po vijugasti ce sti, ki je po dolini vodila iz Škofje Loke proti Ze le/nikom in k meji. Krožile so različne vesti, čeprav ni bilo slišati nobenega streljanja. Ljudje so bili /begam po nekaj dneh pa se je vse sesulo Otroci niso mogli razumeti, kako da se domača vojska ni upirala prihajaceni, ki so govorili tu| |e zik In bili drugače oblečeni7 Prisluškovali so razgovorom odraslih, ki so tudi ka/.ab zmedenost, običajno pa ugotalvjuli: "Kaj se ne bi sesulo, ko pa je bilo vse gnilo, trh 10, podkupljeno, prodano! Zanič!" "Ka| naj bi bilo tako gnilo in zanič?" |o vprašal Rafko. "Kuj7 Država, kralj, ministri, generali in ta ki!" je po svoje razložil oče Tomaž. "Milan, ta bi nam .-daj znal kaj povedati, ta! Le kje hodi, kam so ga poslali?" Hajko je bil z. očetom enakih misli. A izrekel je tudi: "Če je pri vojakih, se prav gotovo ni vdal In. streljanja!" Hkrati pa ga |e skrbelo, da ne le/, ^je mrtev, ker je ob obiskih vendo zatr je> al, đi I ai a sloni ne bo popuščal/lasti, ce bo oborožen' V okolici pa je vihralo vedno več velikih rdečih SAStav 1 velikimi zlomljenimi križi! Hitlerjevimi Tudi s hiše njihovega sorodnika Viktorja v S m rekovcu! A bila je edina! Ko zaskrbljeni Strdenovi niso se prav nič vede 11, kako je z njihovim Milunom, edinim iz njihove družine, ki je bil vojaški obveznik, se je nekega aprilskega večera nenadoma pojavil. Radovedno so ogledovali utrujenega Milana, ki je bil Še v un«' formi. Razveselili so se ga, kakor bi vstal od mrtvih. Prišel je natanko pravi čas in Rafko ga je takoj vprašal: "Kje pa imaš puško, orožje?" Milan je s prstom pokazal, naj molči o tem i0 rekel: "Trenutno tudi topovi ne bi zalegli, o druge«" pa pozneje." Mama in Lenka sta mu medtem znosili nu m»" zo vse, kar je premogla njihova shramba. Tud' strd, ki ga je bil Milan najbolj vesel. "/daj res ve, da sem res doma", se je oddihov«1 počasi. Potem je moral veliko pripovedovati, kaj t« vpraševala ga je vsa družina. In je tudi imel b'r znal o ceni govoriti Tod,! samo o budem in slabem Razgovor seje zavlekel pozno v noč in naj m* I ijši so morali spat. Starši in starejši pa so n» koncu prisluhnili njegovim ugotovitvam ter beSS' dam, ki so zazvenele nekako preroško. Toda — ve* deli .o, da njihov Milan ne govori tja v en dan: ' "Tako je torej! V I .jubljani so Italijani, prav tako na Dolenjskem in Notranjskem. Tod m na .Sta' jerskem so Nemci. Videti so različni, vendar 1)1 nas vsi radi zasužnjili in pokončali! Toda pove"1 vam: konec kraljeve Jugoslavije, ko je za nan«*' ček zbežal tudi kralj, je v resnici šele /acetek prtt' vega boja'" . Strdenovi so ga gledali, kot ga ne bi razumel1 j In ga tudi niso mogli. Konec naj bo začetek' Namesto Rafka je vprašal oče: "In kaj bo zdaj /. nami7 Kako naj začnemo s tem koncem, ko pa so nekateri za Hitlerja?" "Počasi se bo že kaj /godilo, samo obupati 0 smemo!" jih je tolažil. Tedaj je Hatko bolj vprašal kot oznanil "Si videl liitlerjansko zastavo na Viktorjev« 111 i ' Pa naš sorodnik!" Milan je postal pozoren, ko je odgovoril: "Tako torej? Ne, nisem videl te zastave, ker J bila že tema in tudi po poti nisem prišel. Venda* me ne pi.,eneča preveč. Viktor je verjetno žfl "['• go na Hitlerjevi strani! Njega m takih se bo p<>s'r, i reba bati najbolj. Toliko slabše, ker je sorodn'k se nadali«? T(- biti mora rahla in peščena. Pred set- Vj P°ravnamo površino z glad-Predmetom, seme pa komaj zaznavno pokrijemo s presejano mivko. Setev pokrijemo s steklom, da se zemlja ne izsuši. Slab vid — Le kaj ti je, da si nenadoma začel hoditi z očali v posteljo? — Nekajkrat se mi je že sanjalo o loterijskih srečkah, pa nisem nikoli jasno videl številk. Moda Tudi v noge bomo »nove« to pomlad. Mini, ali pa vsaj precej krajša krila, prihajajo in nogavičarji so že pristavili svoj lonček: noga ne bo samo visoka nad kolenom razgaljena, temveč bo tudi poslikana. Pikice, zvezdice in podobne vzorčke, ki so bili dosedaj enakomerno razmetane« po nogavici, bodo zdaj zamenjale cvetlične vejice, ki bodo segale kar se da visoko. Tovarna nogavic Polzela je za svoje domislice prejela celo ljubljanskega zmaja. — Foto: D. Dolenc NEGA USTNIC Marsikatera žena misli, da je rdečilo za ustnice čisto dovolj za nego. A ni tako. Rdečilo je samo zunanji efekt, nega pa je vse kaj drugega. Pa vendar ni vseeno kako rdečilo nanese-mo na ustnice. • Če si s kremo zjutraj in zvečer mažemo obraz, namažimo tudi ustnice. Če imamo ustnice suhe in razpokane, uporabljamo posebno kremo za nego ustnic. Pomaga tudi med, s katerim si večkrat namažimo ustnice. • Telovadba z ustnicami preprečuje gubice: stisnemo ustnice, kot bi hoteli žvižgati, potem jih kar najbolj raztegnemo, kot bi se hoteli smejati. Vajo ponovimo večkrat na dan. • Koža na ustnicah je zelo občutljiva, zato jo, posebno pri sončenju, zaščitimo s kremo z visokim zaščitnim faktorjem. • Pri nanašanju rdečila upoštevajmo naravno obliko ustnic. Čez rob namazane ustnice niso lepe. • Ozke ustnice optično povečamo, če zunanji r£h_poudarimo s svinčnikom. Tudi svetle barve naredijo ustnice navidezno večje. • Pri velikih ustnicah s svinčnikom poudarimo notranji rob ustnic, kotičkov ustnic pa ne mažemo. • Rdečilo bo na ustnicah obstojnejše, če ga lahko zbrišemo s papirnatim robčkom in še enkrat nanesemo. JANEŽEV KRUH POSKUSIMO ŠE ME Potrebujemo: 10 rumenjakov, 8 beljakov, 200 g sladkorja, 200 g moke, 30 g janeža. Polovico sladkorja in rumenjake umešamo. Iz beljakov in druge polovice sladkorja stepemo sneg. V rumenjakovo maso med mešanjem dodajamo sneg, nato rahlo primešamo še moko, ki smo ji dodali janež. 'ureja DANICA DOLENC Nagrada tedna Moje sanjske počitnice ^ Na podstrehi sem iskal star vlak. Hotel sem ga popraviti. .Srnesto vlaka pa sem našel skrinjico in ključek. Nič več me f11 Zanimal vlak, le v skrinjico sem strmel. Vzel sem jo iz škat-e in jo odprl. Notri je bila čarobna palčka. , Pogledal sem skozi okno in zagledal sovražne rakete, ka-*° hočejo uničiti oblak poln snega. Pomislil sem: »Ne bom jim *°s! Rakete imajo oborožitev, jaz pa ne!« Pričaral sem oblak, ?edei nanj in odletel v vesolje. Tam so že letale rakete k Zem-fj« Zbirale so se v skupine, da bodo uničile oblak. Bile so s pla* *jeta Atlas Porednežev. Njihov poglavar Gari Fej Porednež ,rugi jim je ukazal, naj uničijo oblak poln snega. . Spomnil sem se, da lahko pričaram robota. Ime sem mu Clock. Ukuzal sem mu, naj uniči rakete. Medtem ko se je 11 vojskoval, sem jedel sendvič. Robot Clock je premagal Po-SrJneže, ti pa so jezni, ker niso uničili oblaka, odleteli na pla-et Atlas. Kmalu nato je že snežilo. Nekaj časa sem s podstrešja opazoval snežinke in otroke, * nisem dolgo zdržal pri opazovanju. Vesel in neučakan sem zapodil med otroke in skupaj smo naredili velikega snežena moža in počeli še mnoge druge vragolije na snegu. Klemen Tavčar, 4. b r. OŠ Petra Kavčiča Škofja I -oka izlet / Alpinino karavano konec v," "'sto knjižnih nagrad — izlet _ X*keKU leta. Kam" K žirovskim čevljarjem, seveda, letos 2,* »sponzorjem., nase rubrike. Vsak teden novo ime. en )[n sedež več Dekleta, kakor jih vidimo fantje H j a, dekleta, dekleta, to so bitja, ki so po naravi zelo različna. Ene so lepe, postavne, "šlong", druge spet niso tako "luštne". Večinoma so zelo jezikave; pa to gor pa tisto dol in tako naprej. To so zelo krhka bitja, seveda razen izjem. Veliko deklet se moderno oblači in ureja frizure z želejem. Dekleta so nasploh bolj urejena od fantov. Seveda pa kot vsak v tem vesolju, imajo tudi dekleta svoje napake. Na primer: zelo hitro zamerijo, četudi se nam zdi, da nismo rekli ničesar narooe in zelo rade opravljajo. Ravno zdaj dekleta nemalokrat pogledujejo za fanti. To je za nas zelo zanimivo. Od 4. do 7. razreda so nekam zrasle pa tudi drugačne so. Da pa se ne bi mučil še naprej, naj končam; dekleta so še kar v redu. Andrej A/.man, 7. b r. Fantje, kakor jih vidimo dekleta Ja, ja, čudni so ti časi, ko so fantje v puberteti. No, ne rečem, da dekleta nismo, vendar se mi vseeno zdi precej čudno. Ne moremo se niti lepo pogovoriti z njuni (razne redkih izjem). Dekleta imamo vsa mogoča mnenja 0 fantih: dobra in slaba. Naj slabše mnenje o fantih imamo pogosto med odmori. Gotovo že vedo, kai pomeni mrmranje: Hm, hm! Ce se ne bodo spametovali, bom drugače ukrepala. Slaba stran je tudi ta, da nekateri ne držijo osebne higiene. Ne smem pozabiti tudi tega, da zelo grdo govorijo, preklinjajo, kar pa me tudi zelo moti in naj ne mislijo, či" "frejarijo", da potem privlačijo dekleta. No, da ne bom govorila samo o slabih straneh Mislim, da se dekleta razu memo s fanti in da so tudi tova-riški. Tudi smeha med odmori ne manjka. Velikokrat kakšen pravi: "Nič me ne zanima, kaj boš ti postala, rad bi le uganil, kako se boš pisala!" Petra Šavs, 7. b r., oba OŠ Matije Valjavca Preddvor Zimska Zimske zdaj počitnice so tu, a o snegu ni sledu. Le v gorah je malo belo, ali je vreme čisto ponorelo? Oh, ta zima nagajiva, kar naprej se skriva. No, pOČakajmO še malo. Morda se izza Kočne bo kaj lep'ga prikazalo. Zelja vseh otrok je to, da sneg pobelil bi zemljo. Marjana Tepina, 2. r. OŠ Jezersko Če bi bila snežinka Če bi jaz bila snežinka, bi poljane pobelila in otroke veselila. Ko huda zima bi prišla, bi rajala m rajala, po belem nebu se sprehajala. Simona Smolej, 5. a r. OS heroja Bračiča Tržič Kakšno smučarsko opremo je imel moj ati "Moja smučarska oprema je bila pa drugačna," je rekel ati, ko sva izbirala okovje za moje nove smučke. "Moje smučke so bile lesene, narejene kar doma. Palice sem imel leskove, čevlje - navadne gojzerje. Smučarskim hlačam smo rekli 'špichoze'. Za smučanje sem oblekel še doma spleten pulover ali 'rekelc'. Tudi rokavice in kapo mi je spletla mama iz domače volne. Kakšno je bilo pa Okovja? Malo usnjenega traku, malo vrvice, pa je stala smučka na nogi." Ati je največ smučal z Lom-prahtovim Francetom, jaz pa z I,omprahtovim Janezom. Gašper Kačar, 3. r. OŠ Sorica REZERVIRANO ZA ZVEZDE Danes bodo srečni pripadniki več generacij, saj predstavljam Georga Har-risona. Srednje mladi so ga občudovali kot člana su-per skupine The Beatles, rosno mladi pa že nekaj časa norijo po diskotekah ob zvokih novega hit komada Got my mind set on you. George se je rodil 25. febraurja 1943 v Liverpoolu, kjer se je z 18 leti pridružil Beatlom. O njihovem vzponu in hitih ne bi govorila, ker o tem vsi že vse vemo pa tudi Glas ima premalo strani. Raje se posvetimo Georgu po razpadu Beatlov. Ostal je zvest glasbi, tudi kot producent, posvetil se je tudi filmski produkciji in svoji novi ženi Olivii. Zadnjo ploščo je izdal leta 1982, nato je miroval do lanskega leta. Vmes je bil še producent zelo neuspešnega filma Shangai surprise, kjer sta pogorela tudi Madonna in Sean Penn kot glalvna igralca. To je Georga verjetno spet spravilo h glasbi. Kake tri mesece je pridno pisal besedila in komponiral, nato pa je poklical nekaj svojih prija-telejv in jih povabil na snemanje novega albuma. Če povem, da je za bobni sedel Ringo Starr, klavir je igral Elton John, kitaro pa Eric Clapton, potem o kvaliteti ni mogoče dvomiti. Album ima naslov Cloud Nine, s katerega je šla prva v eter pesem (Jot my mind set on you. Takoj je postala hit, dobro kaže tudi ostalim komadom. George obljublja turnejo, a se boji za svoje telesno zdravje. Upajmo, da bo vseeno šel, saj ima končno šele 44 let. Pa - pa! HI Mi Mi SINIH I »o« mt mtmm mm M rmm "'» |mm tata, Maat, *f mm, T* *> r nmm aMM »eaaa om »jb» To «**.to*>« ta«*« »•>«,*>*.• lBliMl>Mai«a> I (m my mM m* i MtMMJ ImmmtmMm)< Ureja Jasmina Audič O MLADOSTI SO REKLI Mladi in nori menijo, da dvajset rubljev in dvajset let nima konca Ruski pregovor 9. * * § m t # 7 I Jaz sem dobra vila Urška, ki je uslišala otroške želje in spremenila dol in breg v samo veselje, pravi Urša Homan iz 4. b razreda osnovne šole Petra Kavčiča v Škofji Loki. ^mmmmmmmmmmmmm\^ 78 GLAS 8. STRAN ZANIMIVOSTI, Torek, 2. februarja 1! Petindevetdeset vrtnic za Marijo Rojinovo Z nasmeškom dobrodošlice, z iskrivim pogledom, ki izdaja zdravega duha, s krepkim stiskom roke nas sprejme na durih in gostoljubno odpre vrata stare meščanske jedilnice, v kateri veje enak duh žlahtnega in vrednega kot iz nje same. Žlahtnost in plemenitost se je v njej nabirala dolgih petindevetdeset let življenja, v katerem je lepo in dobro vedno prevladovalo nad grenkim in v katerem je vedno našla čas za pravo prijateljstvo. Najbrž prav zato, zaradi svoje optimistične, radožive narave in močne volje z lahkoto prenaša svoj križ. Zdi se kot bi ji prav ta vtisnil plemenite poteze v drobne gube obraza. Prisodili bi jih petinsedemdeset, morda največ osemdeset let. Petindevetdeset, ki jih je nanizala zanjo januarsko nedeljo, nikakor ne. Vrata njene lepe meščanske hiše z vrtom, ki v svojem blaženem miru v ničemer ne izdaja, da stoji sredi bučnega Kranja, so vselej na stežaj odprta za dobre, vesele ljudi. Marija Rojino-va, vdova po stražiškem in kranjskem učitelju Mirku Roji- ni, ki ga starejši ljudje še vpletajo V SVOJe poeovnr« io erpp hi?c Starka je samo po letih, Hčeri, ki živita z njo, številni njuni prijatelji in znanci pa vnuk in njegovi prijatelji, danes že možje, in seveda pravnukinji, vsi so njena velika družina. Čim mlajša in zgovornejša je druž ba, tem raje jo ima. Zna se pogovarjati o vsem, zna poslušati in sama povedati. Kajti, ko so po radiu poroč ila, se boji, da česa ne presliši, spat gre šele, ko se izteče televizijski program; pri aktualnih temah še dolgo v noč bedi in premišljuje. Bere, pa ne šund romane, kot večina preprostih žena, ampak Delo. Zelo jo jezi, ker gospodarstvu gre slabo. Politika se ne bi smela vtikati vanj. Moralo bi biti samostojno in se samo odločati kaj je zanj dobro in kaj ne. Tudi moda jo zelo privlači. Ko je imela dvanajst let, si je se-šila prvo obleko, ne da bi ji kdo dajal napotke. Kasneje se je izučila za šiviljo, kar Je bil njen poklic do poroke. Se lani je za pravnukinjo sešila moderno bluzo. Sicer je bila vedno rada lepo oblečena. Pravi pa, da današnja moda ni posebno lepa, da je premalo elegantna. Ni. pa Marija Rojinova najstarejša v svoji družini. Marca bo njena starejša sestra, ki živi v Ameriki, praznovala stoti rojstni dan. Pravi, da posebnega recepta za dolgo življenje ni. Važno je, da človek ne živi preveč razkošno, da se življenja veseli in je dobre volje. Veselega človeka se tudi bolezen težje prime. Najbrž zato še nikoli ni bila hudo bolna. K zdravniku je začela hoditi šele po devetdesetem letu. V šopek petindevetdesetih vrtnic zato dodajmo še eno, ki naj ne ovene do naslednjega januarskega dne, ko bomo spet pridali novo. H. Jelovčan Otroški počitniški dom v Pineti čakajo velike investicije Voda, kanalizacija, obnova hišic Zavod za letovanje otrok Gorenjske Kranj po svojih najboljših močeh skrbi za obe otroški letovišči. Pineto in Stenjak. Večje investicije bodo letos v Pineti vložene v oskrbo z vodo, kanalizacijo in obnovo borčevskih hišic. Medtem ko bodo letos na Stenjaku opravljena le redna vzdrževalna dela ter obnovljena oba vodna zbiralnika, namerava Za vod za letovanje otrok Gorenjske v Pineti izvesti večje investicije. Ker je zmogljivost istrskih vodovodov omejena in tudi letovišče v Pineti poleti včasih ostaja brez vode, bodo letos že do poletja pripravili večjo akumulacijo vode. V ta namen bodo nabavili nekaj velikih cistern, ki bodo držale 4 do B tisoč litrov vode. V ta namen že zbirajo sredstva. Poleg tega pa se v tem koncu občine Bujo pripravlja izgradnja javne kanalizacije, na katero se bo moralo priključiti tudi kranjsko otroško letovišče v Pineti, ki uporablja zdaj sistem greznic. Samo izgradnja njihovega dela kanalizacije, brez prispevka za centralno kanalizacijo, bo zavod stala preko 25 milijonov dinarjev. Poleg teh večjih zalogajev bodo preuredili tudi hišice, v kate rih letujejo gorenjski borci. Te resnično zaslužijo pošteno obnovo. Letos jih bodo pobelili, prepleskali pohištvo v njih, delno obnovili tudi sanitarije. Vendar najnujnejše, prenova streh, bo ostala za prihodnje leto. Še naprej bo ostala neurejena plaža tik pod hišicami in še kaj. Denarja za to kratko in malo ni, kljub temu, da zavod vse, kar prigospodari, vloži v vzdrževanje objektov. Stroški namreč naraščajo na vseh koncih. Poleg vzdrževanja, ki je v objektih, v katerih bivajo otroci, veliko dražje, kot običajno, so tudi komunalne takse vedno višje. Taksa je zaračunano na vsak meter obale, kot bi bila to najdražja, zazidljiva površina, takse za vodari no, za vsako ležišče posebej, za požarno varnost, za odvoz smeti in podobno, so iz meseca v mesec fišji. Dajatve so tu ob obali nekaj krat višje kot v notranjosti. Postelj pa je namesto več, vsako leto manj: v Pineti so izgubili ležišča, ker so po sanitarnih predpisih morali nekaj spalnic žrtvovati za sanitarije, na Stenjaku pa so zaradi premajhnih in prenizkih prostorov prepovedali /gornja ležiš ča. I). Dolenc KMETIJSKA ZADRUGA po. ŠKOFJA LOKA Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge: PRODAJALEC V ŠPECERIJSKI TRGOVINI Delovno razmerje bo sklenjeno za določen cas nadomešča nje porodniškega dopusta delavke, do 31.8.1988 Pogoji: dokončana šola za prodajalce ali druga ustrezna šola IV. stopnje. Prošnje z dokazili sprejema sekretariat Kmetijske zadruge Škofja Loka, Jegorovo predmestje 21,8 dni po objavi oglasa. uredništvo tel. 21860 Odkar splavi niso več prekletstvo Družbeni problem na plečih zdravnikov i Trditev, da zdravniki in tisti, ki so zaskrbljeni nad (ne ^številčnostjo slovenskega naroda, bijejo plat zvona, je najbrž pretirana. Pač pa strokovnjake začenja resno skrbeti, ker število splavov tako močno narašča. Z dovoljenim splavom je zakonodaja do neke mere zaščitila žensko, ob tem pa ji je v roke dala tudi orožje, ki ga je moč zlorabljati. V desetletju legalnega splava ga ženske kot »zapoznelo kontracepcijo' vse bolj množično obračajo zoper sebe in zarodek, verjetno z zavestjo, da je laže odpraviti plod, kot izdreti zob. Ob dostopni kontracepciji 'n (domnevno) zadostni prosvetljenosti slovenskih parov o načrtovanju družine nas to dejstvo navdaja s skrbjo. O tem problemu, ki ga je družba prevrgla na ramena strokovnjakov, smo se pogovarjali s primanjem dr. Igorjem Vetrom, dolgoletnim, zdaj že bivšim direktorjem kranjske Bolni šnice za ginekologijo in porodništvo. Zlasti zdravniki ste zaskrbljeni, ker splavi naraščajo prek mere. Tudi v kranjski porodnišnici se je oglasil alarmni zvonec, ko so lani izračunali, da na 2,2 poroda opravijo en splav. Kako to? »Kar je bil 1. julija 1977 sprejet zakon, ki je dovolil prekiniti nosečnost, je število splavov močno naraslo. Če jih je bilo poprej kakih 500 na leto, jih je bilo poslej za tretjino več. Le v naši ustanovi v Kranju jih opravijo tisoč na leto. Odkar smo ženi olajšali ta 'postopek', odkar ni več vsaki treba Septembra so bolnišnico stroški za splav z enodnevno hospitalizacijo stali 67.199 dinarjev. Z zdravilom Rhogam vred, ki ga dajo ženskam z negativnim RH faktorjem, pa celo 97.784 dinarjev. Participacija žena je ob tem znašala 3.810 dinarjev za splav in 4.830 za ležanje v bolnišnici. Od januarja dalje pa bo ženska za splav sama prispevala 6.900 dinarjev. že odreči večji družini kot materialnim dobrinam, vse to je krivo, da žene tako pogosto segajo po splavu kot metodi regulacije rojstev. Abortus je nasilno vdiranje v žensko telo, poseg, zaradi katere- vezuje k ohranitvi življenja, gi"*' kologi, ki imate sicer opraviti s p0' rajanjem življenj? »Spričo velike nevarnosti kriflU' | nalnega splava, h kateremu bi # žena nedvomno zatekla, če ne 01 imela legalne možnosti zanj, srfl° bili prisiljeni zamižati na eno ok°; Seveda z obveznostjo, da čimprej zagotovimo pogoje, ko abortus WJ\ sredstvo regulacije porodov ne 0° več potreben. Drži pa, da na ta n8' čin družba na grbi ginekologa <*" šuje vrsto socialnih problem^ Ginekolog splav zna narediti, z8*0 ga tudi mora, ne da bi pri teJ" imel možnost izbire.« Kakšno selekcijsko sito predsta' vljajo komisije, ki odobravajo p**' kinitve nosečnosti po 10. tednu? »Komisije danes odobrijo skom vsak splav. So pa ena od zadnji" možnosti didaktično vplivati 0* ženo, na par (ko sem predsedoV*! komisijam, sem vedno terjal tuO1 navzočnost partnerja), naj se velj' dar zateče h kaki drugi možnost kako se ubraniti nezaželene nosečnosti. Ze vrabci čivkajo o vseh VT' obvezno na komisijo, je ta pot regulacije rojstev bistveno dostopnejša kot katerakoli vibta kontracepcije. Slednja namreč zahteva nekaj skrbi in samodiscipline, za splav. No, jaz se te prepovedi nisem strogo držal.« Odkod tolikšna »popularnost« splavov? »Zakon, ki je liberaliziral mož- V svetu vsako leto zabeležino 33.000.000 legalnih splavov, z ilegalnimi vred pa jih je še enkrat toliko. Med državami, kjer je splav dovoljen, je Jugoslavija po njihovem številu na tretjem mestu, za Sovjetsko zvezo in Romunijo. Na 1000 žensk, starih od 15 do 44 let, jih prekine nosečnost 71. V Romuniji jih 91, v SZ pa kar 181. J Lani so v kranjski porodnišnici do konca septembra opravili 740 splavov (do 10. tedna nosečnosti), le 13 pa takih, ki je o njih odločala posebna komisija. 168 žena je splavilo že drugič, tretjič ali celo četrtič. 127 ženskam so opravili tako imenovani »mini splav« (do 6. tedna nosečnosti). Ta Čas je bilo v isti ustanovi 1661 porodov. Torej je razmerje med splavi in porodi 1 proti 2,2! splav pa se poskrbi le enkrat, pa še tedaj se ta skrb preloži na ginekologova pleča.« Splav je dandanašnji lahko dostopen. Ženski (ali paru) ga skorajda ni več treba utemeljevati pred komisijo. »Do 10. tedna nosečnosti sploh m treba pred komisijo. Vsa mdi-kativnost za splav je prepuščena ženi. Zato ni čudno, če prihajajo množično, kot če bi prišle izdret zob. Celo mladoletnica ima pravico, da o splavu sama odloči. Kakšen absurd ob dejstvu, da je za vsako najpreprostejšo operacijo, celo za odstranitev slepiča, potrebno soglasje staršev. Brez dovoljenja mlad«»letnice pa niti staršev nr smeš obvestiti, da si ji opravil nost prekinitve nosečnosti, današnja gmotna situacija, ko si družina laže privošči splav kot preživljanje tretjega ali četrtega otroka, pa tudi komoditeta, ko se je la- ga so ženske nekoč obolevale, pa tudi umirale. S sprostitvijo zakonodaje in legalizacijo splava smo dosegli, da splave opravljajo medicinsko neoporečno. Tako ni več smrtnih primerov. Ni več kriminalnega splava. To je uspelo, ni pa nam s tem uspelo odstraniti psiholoških travm žena, ki se odloči jo za ta poseg. Še vedno ostanejo duševne brazgotine, ko žena sama pri sebi čuti moralno krivdo.« Kako na splav gledate zdravniki, ki vas Hipokratova prisega za- Medtem ko v razvitih deželah četrtino vseh splavov opravijo pri ženskah do 19 let, je pri nas teh pod 5 odstotki. 40 odstotkov pa je splavov pri ženskah od 30 dl 39 let, kot je pokazala neka raziskava na Hrvatskem. 90 odstotkov splavov opravijo do 10. todn« nosečnosti, se pravi brez komisije. Le 16 odstotkov je med njimi žensk, ki še niso rodile, 28 odstotkov takih z enim In kar 44 odstotkov žensk z dvema otrokoma. Veliko je žensk, ki so večkrat zatekajo k splavu. I* dobra tretjina je takih, ki le niso splavile, vse ostale pa so tudi po večkrat prekinile nosečnost. V kranjski porodnišnici se število teh žensk zaskrbljujoče veča. stah kontracepcije, nekatere žene pa o njej ničesar ne vedo ali P*J nočejo vedeti.« Splavov bi bilo nedvomno manj' ko bi bili pari bolj prosvetljeni 0 načrtovanju družine. Ali ni za Wj! vrstno vzgojo soodgovorno tu" zdravstvo? »Cllede na to, koliko je n tem °^'l javljenega v tisku, dostopnem vsaki ženski, bi slednjo morale P°"l znati možnosti, kako se zaščitit«-! Alternativa splavu je bodisi vzdrZ^ nost (a dvomim, da bi se vn> Kranjci posluževali te metode O8' črtovanja družine), bodisi kontracepcija. Prepričan sem, da je tudi dejstvo, ko je zdravnik poslal 'opr8' vljalec' zdravstvenih storitev, I? »i več važna zdrav l)enje, zdravstvena proftveta. V.d ravni kovanje; temveč zgolj opravljanje storil m njihovo predalćkanjc, krivo W nek.iter." zdravstvene neuspeh6. Tudi te!» D. Z. Žlebi* Pri Šteletovih v Tržiču se je porodilo novo upanje Lojzek bo šel na zdravljenje v London K.piderinali/is Bulloza je pri nas holj redka kožna bolezen. Dedna je, pojavlja pa se (udi v družinah, kjer so se poročali v sorodstvu. X njOjj otrok rodi. Tam, kjer se nam naredi črnica, ce se udarimo, se naredi mehur, zatem pa ranu, ki se počasi, počasi celi. Ce je bolezen v hup obliki, le redki prežive. Od kod pri Štefetovih Loj/kova bolezen, ne vedo. V sorodstvu se niso poročali, vsaj da bi vedeli ne. Morda jo je kdo njihovem rodu imel, a s«- ne ve, kajti taki Otroci so kmalu po rojstvu umirali. Tudi Lojzek ne bi preživel, če ne bi bilo tu skrbne mamine nege. Zdaj mu je sedemnajst let Rodil se je z mehurjem na peti. Kranjski porodničarji niso vedeli, kaj bi to bilo. Ze čez nekaj dni so ga prepeljali na infekcijsko kliniko v Ljubljani, od tu na otroško, nazadnje na dermatološko. Tu je ostal. Ze drugi teden življenja so se mu mehurji pojavljali tudi v ustih Zdravniki so so trudi li okrog drobnega Lojzka, da bi preživel. Ko mu je bilo 8 tednov, ga je dr. Kavčičeva dala mami Ivici domov. S tržiško babico Krido JakOpinOVO sta ga skupaj kopali in negovali. »tiospa, do danes ga še nobena ni nazaj vzela«, ji je priznala dr. Kavčičevu. Mama Ivica se je s svojim Lojzkom trudila naprej, prala in lokala gon4 gaz, z njim ostajala kot negovalka v bolnišnici, poskušala vse mogoče. Obiskovala je tudi zeliščarje, ga kopala v kamilicah, v vodi, v kateri je prekuhala smrečje, hrastovo lubje. A nič ni pomagalo. Stane Oblak iz Škofje Loke je zanj poslal kilogram ognjičevega mazila. Koža se je ves čas lupila Rane so se zacelile, a spet so se pojavili mehurji. Povsod, po obrazu, na hrbtu, po spodnji strani nadlahti, po vratu, po očeh...Prstki na rokah so se mu povsem skupaj zrasli. Štirikrat so že poskušali z operacijami, da bi mu rešili vsuj po dva prsta na vsaki roki, da bi lahko držal žlico. A ni uspelo. Lojzek čez svoje peščice potegne rokavičke, spretno z obema rokama nese žlico v usta, dviga uteži, igra namizni tenis. Loparčke mu enostavno pnvežejo na roki. Tudi s kolesom se vozi V domu slepih v Škof ji Loki se je izučil za telefonista Tre nutno ima celo službo za določen čas. V do ■ bljani so zbrali kur HO, otroci v Bistrici pa , starih milijonov. Pošiljajo posamezniki, lovne organizacije. Žiro račun, na katerem se /hirajo sredstva /a Lojzkovo zdravljenje v Londonu: Stale MoJ7 51520 (»21 21051640119-37906« mu starostnikov je telefonist. Do aprilu, po tem bo spel iskal delo. 14 tehruurju pa gre v London Akcija, ki jo je mama Ivica sproži la preko Nedeljskega dnevnika, je imela ve lik odziv. Pomoč prihaja z vseh koncev. Otroci / osnovne šole Mirana Jarca v Lju »Človek ne more verjeti, du je še told* dobrih ljudi pri nus«, razmišlja mama IvW1 »Denar bo sel za zdravljenje, za hotel v L^j donu, za zdravila, ki jih bo dobil, čez pol l^Jl bo treba na prvo kontrolo in potem verjet*" še na zdravljenje V Angliji je na tisoče r kih primerov, pravijo, in angleški in arn& ški zdravniki so se skupaj zavzeli zOljT Ugotovljeno je, da jim v krvi manjka cin*/ mineralov, vitaminov. So hujše in lažje o& ke. Mi smo srečni, da je Lojzek lahko skoval normalno šolo in se tudi izučil. SW li smo vse, kur je bilo v naših močeh sem že od Lojzkovega rojstvu upokojena se mu luhko vsa posvečam. Saj je silno ^ mostojen fant, tudi hoče biti, a ne nv>re zavezati vezalk na čevlju, ne more se obleci, umiti, počesati k.m v..- i>i bil, o?.* bil zdrav! Šofer avtobusa, slaščičar, kuj' športni novinar. Bister fant je, vse re/.u»t*, tekem ve na pamet m Hudo je bilo, če pomislim nuzaj. t-jjj človek se vedno tolaži, da so še hujše na tem svetu. Vsuk ima svoj križ, praV>jOj^ če bi jih skupaj položili, bi spet vsak svw ga vzel.« v D. VoW Torek, 2. februarja 1988 9. stran MSIiES^^CftAS iOVA DRUŽBENA GIBANJA Ko boste prebirali tokratno (in prihodnjo) mladinsko stran, ki govori o novib družbenih gibanjih, boste ugotovili, da so si predstavljene skupine sila različne, pa imajo hkrati vendarle nekaj skupnega. Prav in pametno bi bilo, da tisto skupno pojasnimo v uvodu. Tisti, ki že vse veste, ga mirno preskočite, ostalim pa utegne biti v pomoč pri razjasnitvi problema. ALTERNATIVA ENOPARTIJSKEMU SISTEMU Po letu 1982 se ob ekonomski in politični krizi (krizi enopartijskega sistema) tudi pri nas začnejo pojavljati drugačni načini mišljenja, povedni s hotenji po večji demokratizaciji družbe ter svobodi posameznika in njegovega delovanja. Nezadovoljni z obstoječim političnim sistemom lfi njegovimi oblikami delovanja začno ljudje izražati in uresničevati svoje interese v neformalnih skupinah, ki se odlikujejo z velikim družbenim angažiranjem spontanostjo in konkretnimi akcijami. Delujejo torej mimo političnih institucij in so nekakšna opozicija državi. Ta družbena Sibanja, ki so glavni akterji civilne družbe, za« Vručajo trditve, da so ljudje in predvsem mladica neaktivni in apatični. Prav tu je namreč tista baza, ki so jo politični forumi že skoraj odpisali. Z odpiranjem aktualnih družbenih vprašanj ,r» z raznimi pobudami, so gibanja navdušila široke množice in vnesla večjo živahnost in predvsem kritičnost v politično življenje. Tega se je zavedala tudi mladinska organizacija, ki jim je zlasti po 12. kongresu ZSMS leta 1986 omogočila legitimen in poln prostor za njihovo delovanje, hkrati pa se je v mnogočem tudi napajala iz njih. 'ako lahko tudi razumemo sklepe omenjenega mladinskega kongresa, ki so v mnogočem prelomni in končno opozarjajo na realne probleme naše družbe. Omenimo jih le nekaj: boj za priznavanja ugovora vesti, odpravo smrtne kazni in 133. člena Kazenskega zakonika, razprava o jedrskem programu itd. Nova družbena gibanja ne želijo revolucije, niso revolucionarna, niti antirevolucionarna, prav tako se ne borijo za oblast, niti ne želijo neposredno sodelovati v političnem odločanju. Zato potrebujejo posrednika. In ta je v Sloveniji ZSMS, ki deluje na relaciji družbene iniciative — politični sistem oz. država. Na te način nova družbena gibanja sodelujejo z institucijami in v tem je velika priložnost tudi za institucije same. Med nova družbena gibanja tako danes štejemo zelo močno ekološko skupino, mirovnike, prav tako pa prostor odpirajo tudi skupinam, ki so bile dosedaj le obrobne. Tu mislimo predvsem na žensko gibanje Lilit in skupino za socializacijo homoseksualnosti Magnus, ki je med drugim prva pri nas opozorila na problem Aidsa. Že od svojega nastanka pojav novih družbenih gibanj povzroča tudi obsodbe in kritike, ter poskuse razdeljevanja gibanj na dobre in slabe, na koristne in škodljive, na socializmu primerne in nesocialistične (gnilokapitalistične). Za primer omenjene logike vzemimo izjavo nekega politika, ki je pred leti dejal, da pri nas ne potrebujemo mirovnega gibanja, ker je Jugoslavija eno samo mirovno gibanje. Če zaključimo z domačimi logi, potem moramo reči, da se na Gorenjskem oz. samo v Kranju pojavljajo šele zametki novih družbenih gibanj. Imamo le eno skupino in to ekološko, ki pa vsebinsko gledano še išče svoj prostor delovanja. Petra Škofic Viri: Zbornik Socialistična civilna družba, KRT, 198« Problemi, Št. 1, 1987 Dokumenti 12. kongresa ZSMS, 1986 . I&UUJM! lilij/Ut Zametki ekološkega gibanja segajo v november 1983, ko se je pri H K ZSMS formirala delovna skupina za varstvo okolja. Omeniti je treba, da so se sicer že v 70-ih letih v časopisju pojavljali posamezni članki, ki so opo zai jali na vse večjo onesnaženost okolja, vendar o prebujeni ekološki zavesti še ne moremo govoriti. K ekološkim gibanjem prišteva mo tudi že obstoječa društva za varstvo okolja, čeprav jim manjka moment neposrednosti in s tem tudi niso sposobna pridobiti širše javnosti. Ekološko gibanje m ekološka problem,iti i na slovenskih tleh med vsemi gibanji najbolj razširjena. Spomladi 1984 se je delovna skupina za Varstvo okolja / informativno stojnico prvič pojavila na Plečnikovem trgu v Ljubljani. Na slednjo stojnico je postavila oktobra istega le t -a, na njej pa je že predstavila svoj prvi pro jekt majhne vodne elektrarne in hkrati opozarjala na onesnaženost naših voda. Ker se je javnost hitro ekološko osvešča-la, k čemur so v veliki men pripomogla tudi sredstva javnega obveščanja, in ker je po Sloveniji nastajalo vse več ekoloških skupin, se je delovna skupina za varstvo okolja preoblikovala v ekološko koordinacijo. Februarja 1985 je ljubljanska ekološka skupina organizirala pohod s plinskimi maskami, ki se ga je udeležilo okrog 200 ljudi. V tem letu je v javnost prodrla tudi novica o ekološki katastrofi v Beli krajini (primer Krupa). Sledila je cela vrsta akcij v posameznih slovenskih krajih, kjer so se mladi zbrali okrog cisto konkretnih ekoloških problemov. STE ŽE Marta MiklavčkV. Seveda sem že slišala za njih. Posebno poznam delo mirovnikov in pa tistih, ki se zavzemajo za čisto okolje. Mislim, da gre za Izredno pamet m- pobude in upam, da bo iz vse ga kaj nastalo. Marija Kadivec. Poznam, poznam. V popolnosti podpiram borce za čistejše okolje in tiste, ki se borijo za mir. Mislim, da so gibanja sicer v redu akciju mladih. Ll'lLLU!\!LU! liLl?/-lUL: Ni naključje, da je ob nastanku Delovne skupine za alternativna gibanja, obstajal največji interes prav za mirovna vprašanja. Za to lahko najdemo najmanj dva razloga: depozit in podaljšanje vojaškega roka na 15 mesecev na eni strani in na drugi, bližajoči se čas uresničevanja ameriške napovedi o stacioniranju raket srednjega dosega v Zahodni Evropi in odgovora sovjetske strani z namestitvijo raket SS 20. V zvezi s tem pa je prišlo do množičnih protestov v Zahodni Evropi in v nekaterih deželah Vzhodne Evrope (predvsem v NDR in na Madžarskem). Ni tudi naključje, da je dobila vsaka pobuda in zahteva mirovnega gibanja politične oznake, saj je do nastanka mirovnega gibanja podružablja-nje mednarodnih odnosov ter splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite funkcioniralo bolj ali manj le na nivoju politične frazeologije. Delovanje mirovne skupine do konca leta 1983 bi lahko opredelili kot obdobje prizadevanj za legitimnost svojega delovanja in Obdobje redefinira-nja mirovnih vprašanj in mirovnih prizadevanj v Jugoslaviji, saj je prevladovala teza, da sestavljajo vsi prebivalci, zaradi zunanjepolitične naravnanosti Jugoslavije, široko mirovno gibanje. Konec leta 1983 je mirovna skupina na Plečnikovem trgu v Ljubljani postavila prvo stojnico. Na njej se je mirovna skupina zavzemala za ukinitev depozita, za skrajšanje vojaškega roka, opozarjala javnost na nevarnost jedrskega orožja in hkrati ugotavljala, kolikšno je zanimanje javnosti za ta vprašanja. Na stojnici je skupina predstavila tudi svoj program, ki ga je podprlo 2700 ljudi. To je bilo zadosten razlog, da je v začetku februarja 1984 sklicala prvi mirovni plenum. Svojevrstno prelomnico v delovanju mirovne skupine pomeni sporočilo javnosti v zvezi s proslavami in prireditvami, ki se je nanašalo na sklep o organiziranju vojaške parade. V istem letu, 1985, sta se izoblikovala tudi oba temeljna projekta mirovne skupine. Gre za projekt mirovne vzgoje in civilne službe, ob katerih je skupina prerasla v gibanje. Pričujoči zapis zaradi omejitve prostora izpušča še celo vrsto akcij, omenimo le še, da so mirovne skupine zaživele tudi v ostalih slovenskih krajih — Radovljici, Jesenicah, Mariboru, Celju, Ptuju... Q U LIO V LiU IsLli/UULi Duhovno gibanje je med vsemi gibanji pri nas mogoče najmanj poznano. Med drugim tudi zato, ker, kot pravijo sami: »Ne želimo vabiti drugih, da vstopijo v hišo naše modrosti, temveč da najdejo svojo lastno.« Za razliko od klasične duhovnosti, ki jo karakterizira bolj ali manj togo dualistično pojmovanje sveta, shierahiziranim posrednikom med idealnim in materialnim, duhovnim svetom, gre tu za novo pojmovanje duhovnosti, ki jo je treba spraviti iz nebes na ^pmljo. Naravnava je k praktičnemu reševanju človekovih potreb, k razvoju institucije, k preseganju individualistične zavesti, k povezovanju v tistih različnostih, ki omogočajo vzajemno delovanje družine, skupine, naroda, človeštva. Tudi način delovanja gibanja je povsem specifičen. Formiralo Se je v prvi polovici leta 1984 (delovna skupina za duhovna gibanja pri RK ZSMS). Do druge polovice tega leta so izoblikovali osnovne smernice in cilj delovanja, ki veljajo še danes. Gre za ustvarjanje dialoga med ljudmi SLIŠALI različnega svetovnega nazora (mišljeni so teisti in ateisti), odpiranje družbenega prostora za delovanje in za oblikovanje nove duhovnosti, iskanje lastne duhovne biti (zavzemanje za humane vrednote, za ustvarjalno svobodo, odprtost v različnosti). V drugi polovici leta 1984 so izoblikovali stališča skupine in jih objavili v sporočilu, v začet- ku 1985 pa so izvedli poskusni program predavanj in se septembra istega leta zbrali na prvem duhovnem taboru na otoku Cresu. Šele konec septembra 1985 so se na tiskovni konferenci predstavili javnosti. Tudi pripadniki duhovnega gibanja se pojavljajo na stojnicah, tej neposredni obliki stika pripadnikov gibanj z javnostjo. nmppppapn ingrio bakše. sekretarka centra za Hf §■ interesne oblike združevanja mladih p|B PRI RK ZSMS: "Če primerjamo delovanje II m novih družbenih gibanj v Sloveniji in m 4BNHlf m ostal'n republikah pridemo do spozna-H jffi^HLJ i n!a da flre za venko razul<0 ki pa v zadal flj^Hpr I njem času vseeno izgublja na razkoraku. H IM^EF^ $f Na Hrvaškem je poznana skupina Sva m. HfHF M run k' Poi Ves denar je poklonil centru z* dializo. • Napačni alarm Ob oboroženem napadu na banko, v ameriški državi Colora-do, se je vključil ularm. Roparji so mirno vzdignili telefonsko slušalko in zavpili uslužbencem: »Ali je to sploh kakšna varnost, ali je to sploh kakšno varovanje federalnih depozitov! To je spet eden izmed lažnih alarmov. To je treba enkrat že popraviti in s tem prenehati!« Potem so/ mirno pobrali 250.000 dolarjev in zapustili banko. Male gorenjske vasi Tatinec Piše: D. Dolenc Vodovod zaradi zlatenice Dolga leta so hiše v Tatincu imele vodnjake s talno vodo. Tudi z Belce so jo nosili za večje potrebe, za živino. Ves čas so bili vaščani prepričani, da imajo najboljšo vodo, kajti prihajala je s tal, ni bila kapnica, ki bi spirala strehe. Leta 1963 pa se je v vasi nenadoma pojavila zlatenica. K *e je deseti vaščan znašel pri zdru Mku, so v Kranju pomislili na vou Res so jo pregledali in ugotovili, da je oporečna. »Kar verjeti nismo mogli,« pripoveduje Simenkova mama, »toliko vode je bilo tu spodaj, da še štiri metre globokih vodnjakov ni bilo treba kopati, vedno jih je prej zalilo in res je bila dobra voda, da so jo vsi hvalili. Tudi zmanjkalo je ni nikoli. Tukrat pa je bilo večje deževje in je moralo nekje odplakniti nekaj škodljivega. Prišli so sanitarci s klorom in vodnjake razkužili. Takrat smo takoj začeli s pripravami na vodovod. Iz Povelj, iz Stražnice smo potegnili vodo in 1966. je pritekla. Vsaka hiša je morala 100 m Jarka sfropatMn zasuti, vodo.« Zdaj imamo spet dobro "Kar verjeti nismo mogli, du bi bila naša voda lahko slaba in okužena, pa tako lepa in čista je bila videti v vodnjaku," pripoveduje Simenkova mama Marija Stare. Ribe za Focka Jagrov tod okrog nikoli ni bilo, se spominja Šimenkov ata, tudi danes ga v Tatincu ni, v Srakovljah pa s».a menda dva. Bil pa je Šimenkov oče, Anton st.ur. ribič Za Focka, tovarnarja mila v Kranju, je gojil ribe v Belci, Stražnici, Rupensi ici m Kokri vse do tam, kjer se Kokra izlije v Savo. Skrbel je za zarod, mladiče in da je bilo v vseh teh potokih vedno dovolj rib. Cez teden je dovolj velike ribe spravil v poseben zaboj, ki ga je imel v potoku pri hiši, vsak petek zgodaj zjutraj ga je pa potegnil iz vode, ribe naložil v posebno leseno posodo, ki jo je imel nalašč za prevažanje rib, in jih z vozom odpeljal v Kranj. Njegove ribe so bile namenjene kranjskim gostilnam in vsem boljšim dru žinurn v Kranju, ki so spoštovale post in so ob petkih imele ribe Večina domačij v Tutincu ima poleg stare, zgrajeno že lepo novo hišo. Tudi kozolci kličejo po obnovi. Foto: I). Dolenc na mizi. Je pa ta gospoda prihajala tudi v Tatinec, kar s kočijami so se pripeljali Fockovi, Šav-nikovi, Savnikovi, Mavorjevi in drugi. Potem so šli pa po grabnih, se spominjajo v Tatincu Silno veselje so imeli z raki. l'o tem so se posedli po senci za Ši-menkovo Štifto S teboj tO pnne sli dobrot, pa se Pimnekova mama |im |e kaj dobrega pripravi la, kot se za tako gospodo spodobi. ()l n »ei so bili pa najbolj ve.se li bonbonov, ki so jih bili ob taki priložnosti deležni. Močvirnati travniki okrog Ta tinca so bili pravi raj za žabe. Posebno na Urančevih lužuh, kjer so včasih opeko delali, jih je bilo veliko. Otroci so si pripravili baklje, si z njimi svetih in lovili žabe. Luč pri luči je bilu včasih, se spominjajo pri Šimneko-vih. Tudi žube je krunjska gospoda rada jemula. Če sto dni sneg leži, je mal' rži Kmetje v Tatincu za dom še vedno sejejo pšenico, rž, ječmen, oves. Pridelek pa je največ odvisen od zim in njihove močvirne težke zemlje. Lani je sneg predolgo ležal, pa so morali pšenico kar podorati. »Če sto dni sneg leži, je mal' rži«, pozuu stari pregovor Širn-nekova ata. »Lani je ležal več kot sto dni, že novembra je pa' del in šele aprila odlezel. Za se' tev sem kupil dva mernika žita. vendur, kot kaže, tudi letos ne bomo domu pridelali žita. Če so njive brez snega je še slabše-čez noc se ohladi in zmrzal korenine e potegne iz zemlje, in ji«1* potrga. Če ne bo debele snežn8 odeje, ne bo pšenice. Takole t\°" Vek izgubi veselje. Mulo vrerfl*;i malo nizke odkupne cene, pa ob voljo. Tudi za krompir je n** Is zemlja slaba, posebno če velika deževja. Nekaj let nisflffl krompirja niti toliko pridelal*1 da bi ga za doma imeli« "Lovca nI bilo v Tatincu, !#■ pO v seh teh potokih je bil pa HjP oče Anton Stare," pove naj*1*' rejšl Tatinčan, Jože Stare. 4 ureja DARINKA SED sJ Delavci na poti Cankarjevega hlapca Jerneja Koliko je vreden prst Kranj, 29. januarja — V državi, kjer ne poznamo trga delovne sile (ne trga denarja in blaga) smo z ustanovitvijo sodišč združenega dela poskrbeli, da se delavcem ne bi godila krivica. Ker se nekaterim krivica dejansko godi, drugi pa le mislijo, da se jim, imajo sodišča polne roke dela. Kranjsko ni nobena izjema: lani je rešilo 468 primerov, 136 je ostalo še nerešenih (od teh trije iz leta 1985, dvanajst od predlani in ostali od lani), predvsem zaradi tega, ker čakajo na mnenja izvedencev. Za kaj se Gorenjci največkrat obračajo na sodišče združenega dela? Lani je bilo kar 359 primerov s področja delovnih razmerij. Ce, na primer, disciplinska komisija v podjetju izreče delavcu najostrejši ukrep, prenehanje delovnega razmerja, je za številne Naslednji korak pot na sodišče združenega dela. Nekateri se uspejo ujeti za rešilno bilko, drugi se morajo sprijazniti s tem, kar je ze prej odločila disciplinska komisija. Precej primerov je tudi zaradi premeščanja delavcev na druga delovna mesta. Pravilo, da se vse začne in neha pri denarju, velja tudi za večino sporov, ki zadelajo vrednotenje dela in inovacijskih dosežkov ter odškodninske zahtevke pri delovnih Nezgodah. Največ spornih primerov je iz organizacij združenega dela, kjer (pogosto) ^enjajo sistem nagrajevanja. V zadnjem casu jih je več kot običajno iz kranjske Sa-ve. Večina sporov izvira iz tega, ker se opisi del in nalog ne ujemajo s tistim, kar delavec dejansko dela. Za drugačno delo kajpak zahteva tudi drugačno (boljše) plačilo. V jeseniški Železarni je sprožila spor skupina delavcev, ki se je ob spremembah nagrajevanja počutila prikrajšana. V Iskri Telema-tiki se je, na primer, vnel »spor« med delavkami v fototisku in onimi v sitotisku. Enim je sistem nagrajevanja priznaval plačilo na °snovi popolne poklicne šole, drugim le za Nepopolno. Zapostavljene in premalo plačale delavke so uspele, vrednotenje njihovega dela se je po razpletu na sodišču izboljšalo. Vsak primer je poseben fovoriti o ceniku ni mogoče Prav spori o osebnih dohodkih oziroma 0 vrednotenju dela so med najbolj zapletenimi primeri, s katerimi se morajo ubadati sodniki kranjskega sodišča. Pomagajo si z tedenskimi mnenji, z zasliševanjem, z Radovljiško delegatsko vprašanje ogledom aeiovnega mesta in podobno. Še težje je njihovo delo, ko morajo pri odškodninskih zahtevkih ob delovnih nezgodah določiti višino odškodnine za strah, bolečine, duševne stiske, iznakaženost in podobno. Že pred časom so na osnovi izkušenj oblikovali lestvice, »tarife« za najpogostejše poškodbe in okvare, vendar jih inflacija vsakič postavlja v položaj, ko se sprašujejo, ali so zneski realni. Delavec, ki je še razmeroma mlad, je pred nedavnim za izgubo očesa dobil 600 tisoč dinarjev odškodnine za telesne bolečine, tri milijone za duševne stiske in 450 tisočakov za strah. Enemu od jeseniških žele-zarjev, ki se je hudo opekel ob eksploziji po obrazu, rokah in telesu, je sodišče priznalo (v prvi polovici minulega leta) dva milijona dinarjev za telesne bolečine, 3,5 milijona za duševne stiske in 400 tisočakov za strah. Tesar, ki si je hudo poškodoval prst, je na sodišču uspel, da mu je delovna organizacija za vse skupaj izplačala dva milijona in 350 tisoč dinarjev. »Vsak primer jo poseben, o nekem ceniku ni mogoče govor iti«, pravi Bogdan Greif, predsednik kranjskega sodišča združenega dela. »Za nekoga je poškodba roke bistvena in ne more več opravljati svojega dela, drugega moti pri delu, tretji, na primer, še naprej lahko dela tisto, kar je pred poškodbo...Pri sporih zaradi delovnih nezgod oziroma odškodninskih zahtevkov upoštevamo tudi to, koliko je nesreča vplivala na druge delavčeve življenjske dejavnosti — na možnost ukvarjanja s športom in rekreacijo, s plesom, z glasbo in podobno.« Ljudje »z vrha« si sami poiščejo pravico Tretje področje, kjer je težko »deliti pravico« ali pa je pot do pravice dolga in zapletena, so spori o inovacijah, predvsem o vrednotenju inovacijskih dosežkov. V delovnih organizacijah, kjer je to področje dobro (pravno) urejeno, ne prihaja do nesoglasij. Ce se koristni predlog ali tehnična izboljšava uvede v proizvodnjo in se pokažejo gospodarski prihranki (ti so tudi osnova za izračun odškodnine oziroma nagrade avtorjem inovacij), ponavadi ni problemov. Zaplete pa se, ko v delovni organizaciji rečejo inovatorju, da se izboljšava ali koristni predlog ne da uvesti v proizvodnji — iz tehničnih ali ekonomskih razlogov. V jeseniški Železarni, denimo, avtorji izboljšave pri tes-njenju komore trdijo, da novi način izboljšuje varstvo pri delu, v Železarni pa menijo povsem drugače — da ga celo poslabšuje. Odločilo je (bo) sodišče. V škofjeloški Ter-miki so trije delavci izumili način briketira-nja odpadnega tervola. Delovna organizacija novosti ni uvedla v proizvodnjo, delavci pa so kljub temu prek sodišča združenega dela zahtevali, da se jim za izum, ki so ga celo patentirali, prizna nagrada. Zahteva se jim je uresničila — v simboličnem znesku. Delavci nimajo vedno prav. Kranjsko sodišče je lani le v 146 primerih v celoti ugodilo njihovim zahtevam, v 184 delno, v 128 pa je njihove zahteve zavrnilo. Na cankarjan-sko pot hlapca Jerneja se največkrat podajo nekvalificirani delavci in delavci iz neposredne proizvodnje — ljudje torej, ki imajo nad sabo na desetine šefov in so tudi najpogosteje udeleženi v disciplinskih postopkih. Čim višje gremo po lestvici podjetniške hierarhije, tem manj je primerov, ki bi se znašli na sodišču. »Pri vrhu« je namreč težje ugotavljati kršitve delovnih in drugih obveznosti, lažje jih je tudi prikriti, ker je nadzor manjši, pa tudi sicer si vodilni pogosto izborijo pravico kar sami, brez pomoči sodišč. Zal včasih tudi neupravičeno ali celo nezakonito. C. Zaplotnik Cestnina — da ali ne? januarja — Radovljiška delegacija za zbor občin je pred nedavnim v republiški skupščini vprašala, ali je (bo) uvedba cest-■•■•fclai postaj la pobiranje cestnine na slovenskem delu avtomobilske ceste Bratstvo in enotnost upravičena ali ne. S postavitvijo postaj bi »""■■J**" povprečno potovalno hitrost in pretok vozil, z zaposlovanjem delavcev za pobiranje cestnine (samo na Brezjah naj bi jih Na» 28) M zmanjšali pričakovani finančni učinek, cestninske postaje pa bi ponekod (na Brezjah) neugodno vplivale na okolje in na bližje milil. Radovljiški delegati so tudi dali pobudo, naj bi denar za vzdrževanje in gradnjo avtomobilskih cest namesto s cestnino **gotavljali iz tako imenovanega "bencinskega dinarja". V republiški skupnosti za ceste trdijo, da takšna možnost ni sprejemljiva, ker je po eni strani oblikovanje cen pogonskih goriv v pristojnosti federacije, po dru-& pa bi za avtomobilske ceste Prispevali tudi tisti, ki se po njih JJe vozijo. O takšnih možnostih ~i bilo mogoče razpravljati šele *daj, ko bo zgrajeno celotno 0rnrežje avtomobilskih cest ali P& vsaj večina. Tudi študija, ki jo je po naro- čilu Zveze republiških in pokrajinskih organizacij za ceste izdelal Inštitut za puteve Beograd, delovna enota Ljubljana, v sode-lovnaju s firmo Dorsch Consult iz Miinchna, je pokazala, da je uvedba cestninskih postaj ekonomsko upravičena iz vsaj dveh razlogov: avtomobilske ceste zagotavljajo voznikom hitro, varno in udobno vožnjo, krajši potovalni čas in hkrati tudi prihranke pri izdatkih prevoza (gorivo, mazivo, obraba avtomobila itd.). Vse to po mnenju strokovnjakov spodbija trditev, da je cestnina dodatni strošek. In drugič: če bi denar za gradnjo in vzdrževanje avtomobilskih cest zagotavljali le iz "bencinskega dinarja", bi tujci prispevali za uporabo cest le pri nakupu goriva na naših črpalkah. Štetje prometa pa je pokazalo, da je bilo lani na odseku Jesenice — Lesce le 35 odstotkov domačih osebnih avtomobilov, 55 odstotkov iz drugih republik in iz tujine ter 10 odstotkov težkih vozil. Slovenski odsek avtomobilske ceste bi ob zdajšnjem prometu in ob lanskih junijskih cenah ustvaril na leto 11,5 milijarde dinarjev, od tega približno deset milijonov dolarjev deviznega priliva. Tuji promet bi v dvajsetih letih s cestnino odplačal več kot tretjino investicijske vrednosti ceste oziro- ma več kot polovico glavnice najetih mednarodnih posojil. Stroški pobiranja cestnine so lani predstavljali na cestah v Sloveniji manj kot petino zbrane cestnine. V radovljiški občini se otepajo cestinske postaje na Brezjah, ker bi morali tako plačevati cestnino vsi, ki se vozijo na delo v Kranj. V odgovoru na radovljiško delegatsko vprašanje med drugim piše, da je treba uvesti tak cestninski sistem, ki bo omogočal uporabo ceste čimveč-jemu številu voznikov - tudi s popusti pri mesečnih ali letnih kartah. „ _ , C. Zaplotnik Veliko smetišče nedaleč od Blejskega jezera Bled, 29. januarja Verjeli ali r»e: le nekaj sto metrov proč od Blejskega jezera, povsem blizu ri-bogojnice ribiške družine Bled, je Pauke odlagališče odpadkov. Na njem ju mogoče najti v se - od Itedilruka, posteljnih blazin in po-•ode do hlač, čevljev, srajc, čre-pinj, polivmilastih vrečk ... Da je smetišče nekomu napoti (in prav je tako), je mogoče sklepati po jjjt£. NA SONČNI JPsTSUAHI Alf U*m, da so na obeh dostopnih poteh zabiti koli, ki naj bi preprečevali vstop na smetišče, pa tudi po tem, da so nas krajani Bleda kar dvukrut poklicali, ker so se brž« BI /e buli, du sneg ne bi /.akni t\ inja nje. Če se /.e nud blejsko sramoto ne bodo zumislili ljudje, ki so tako ali druguče odgovorni za red in čisto čo nu Bledu, potem bi se morali vsaj organizatorji svetovnega Vi sluškega prvenstva. Smetišče je numreč le nekaj sto metrov proč od regatnega centra v Zaki. C Zaplotnik Pretkanega vlomilca prijeli Kranj, januarja - Kranjski kriminalisti SO januarja prijeli vlomilca Borisa B., ki ima na vesti nekaj vlomov v Britofu in Predosljah, zagovarjal pa se bo tudi za tatvine. Ze oktobra je videl v stanovanjsko hišo v Britofu, vanjo pa je prišel Z izvirnimi ključi, ki jih je nekje našel. Od tam je odnesel 120 tisoča kov. Decembra se je skozi kletno okno splazil v gasilski dom v Britofu, kjer ima sedež tudi krajevna skupnost. Na škodo glasbene skupine, ki ima v l»h prostorih vaje, si je prilastil kasetofon in priključek za "lightshovv". Našel je tudi nekaj denarja, poleg tega pa odnesel še štiri knjige. Novembra je skozi stranska vrata prišel v osnovno so lo v Predosljah, kjer si je v kabinetih nabral nekaj drobnarij in denarja. Med plenom sta bila tudi dva zvočnika in kompas. Ta mesec je znova vlomil v stanovanjsko hišo v Britofu, ki jo je bil obiskal že poprej. Prvikrat je odnesel le nekaj drobnih predmetov, pač pa se je tedaj temeljito ra/!',le ivhskega Vjestnikaj* v borbi za prvaka v finalu P*], magal deset lel starejšega igfj ca Jožeta Urha iz Polikei*}J Olimpije Za Zorana PrimorC*J to že tretji naslov v članski koj1 kurenci Zorun Primorac ID Lupulescu sta bilu prvaku v M ških dvojicah, Primorac — £J kučin pu sta bila najboljša v t*1 šamh purih. Zoran Primorac J torej kar trikrat stal na /.m&i valnih stopnicah. ^ V ženski članski konkureJ1 so nastopile tudi igralke Me kurja iz Kranja na eelu s P°'°\.i Frolih. Med posameznicami y imelu preveč športne sreče-tetilinalu jo je premagal' (JJ m je usvojila šesto tem jubileju organiziral jeseni ški numiznotemški klub. S pr venstvom so nanii/noteniski de lavci Jesenu m njihovi igralci dostojno proslavili petdeset le 1111« 11 orgam/u anega nami/nega tenisa na Je .enicab Nami '.note ne.k i klub Jesenice |e prvi v Slo venijl, v katerem so pred petde sedmi leti /acel vihteti nami/.uo sk" sto V dvojicah |o 1'rehhova paj z Gašperičevo izgubila v iiMmalii s parom Perkuci" l tospić, i, HurjJ Foto: F. Po,d' Jpjek, 2. februarja 1988 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN ©M^MEEGLAS KOMPAS HOTEL RIBNO Vabimo vas na KULINARIČNE PRIREDITVE: Dnevi banatske kuhinje s kuharji iz Zrenjanina, ob spremljavi ansambla PRIJO. Vsak dan od 18. - 24. ure, od 5. - 15.11. Dnevi bavarske kuhinje v izvedbi kuharjev iz Bad Tolza in ob prijetni glasbi na citre. Vsak dan od 18. - 24. ure, od 19. - 29. II. Ob sobotah in nedeljah vam nudimo izdatno družinsko kosilo za samo 24.000 din. 1f SGP TEHNIK fe3S%^ SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA TOZD Komunalne dejavnosti objavlja proste delovne naloge SALDAKONTA Pogoji: srednja ekonomska šola in 2 leti delovnih izkušenj ter znanje strojnega kniženja dvomesečno poskusno delo Interesenti vlože prošnje z dokazili o izobrazbi na naslov SGP Tehnik Škofja Loka, Stara cesta 2, v roku 8 dni po objavi. DOM UPOKOJENCEV DR. FRANCETA BERGLJA JESENICE Razpisna komisija sveta Doma upokojencev dr. Franceta Ber-glja Jesenice razpisuje prosta dela in naloge: VODENJE RAČUNOVODSTVA Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo strokovno izobrazbo VI. stopnje ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj na področju finančnega poslovanja Za opravljanje del in nalog bo izbrani kandidat imenovan za 4 leta. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih izkušenj pošljejo v roku 15 dni na naslov: Dom upokojencev dr. Franceta Berglja Jesenice, Staneta Bokala 4, 64270 Jesenice, Za razpisno komisijo. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa samoupravnega organa. OBČINSKA TURISTIČNA ZVEZA KRANJ Občinska turistična zveza Kranj objavlja prosta dela in naloge ORGANIZATORJA ZABAVNIH IN OSTALIH PRIREDITEV V OBČINI KRANJ izpelo je občasno in se zanj lahko prijavijo DO ali privatne ose-•e, ki imajo veselje in izkušnje pri organizaciji prireditev. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Občinska turistična zveza Kranj, Koroška 27 do 10.2.1988. TUDI ČASOPISOV VEĆKBAT ZMANJKA toda NIKDAR v kiosku DELO na avtobusni postaji v KRANJU DELO in vse edicije ČGP Delo boste tu vedno našli! NR, JANA, TELEKS, STOP, KIH, DR. ROMAN, AVTO MAGAZIN, ZDRAVJE, RADAR, MOJ MIKR0 AKCIJSKA PRODAJA BELE TEHNIKE IN DROBNIH GOSPODINJSKIH APARATOV - PRALNI STROJI - ŠTEDILNIKI - HLADILNIKI -SKRINJE idr... V POSLOVALNICI ELGO V LESCAH IN SUPERMARKETU UNION NA JESENICAH OD 1. - 20. FEBRUARJA 1988 UGODNI 6. MESEČNI POGOJI BREZ OBRESTI OGLASITE SE PRI NAS. OSNOVNA ŠOLA BLAŽ OSTROVRHAR ŠKOFJA LOKA S PRILAGOJENIM PROGRAMOM objavlja prosta dela in naloge ClSTILKA Delovna razmerja sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pričetek dela takoj. Pogoji: zaželjene delovne izkušnje, enomesečno poskusno delo, deljen delovni čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi. O odločitvi bodo obveščeni v 8 dneh po preteku objave, stanovanja ni. IZKORISTITE UGODNOST Za sezonsko obutev POPUST od 1.2. do 27.2.1988 [SSSSA&SBGIJiS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI Torek, 2. februarja 1 Kdo lahko trdi za svoje delo: Književni kritik, univerzitetni profesor. . .? Ne, pač pa korektor v Gorenjskem tisku, ki primerja rokopise s tekstom pripravljenim za tisk. Npr. revije, kot je »Ars Vivendi«, različne prospekte, knjige, letna poročila ... Vendar brez skrbi, od vas ne pričakujemo odličnega znanja slovnice in lektoriranje, pač pa: V. stopnjo izobrazbe grafične ali družboslovne smeri in vsaj pasivno znanje dveh tujih jezikov ter nenazadnje pripravljenost na natančno delo v dveh izmenah. Vse informacije dobite: gorenjski tisk Kadrovska služba Moše Pijadeja 1 64000 Kranj tel. (064) 25-981 Pa še to Rok prijave je 8 dni od dneva objave razpisa! IZBRALI SOZMflS Tudi v vaši domači delavnici je bolj prijetno, če je vse na svojem mestu. Pri tem vam pomagajo različni predalniki, pritrjeni na stenah ali samostojni. Čakajo vas v različnih velikostih in barvah v MERKURJEVI prodajalni ELEKTROMOTO v Radovljici, Kranjska cesta 2 IZBRALI SOZM0S kovinotehna Motorne žage DOLMAR lahko kupite v blagovnici FUŽINAR na Jesenicah po ugodni ceni 907.385 din, na šest mesečnih obrokov, pri tem pa naj vam povemo, da prvi obrok plačate takoj, za preostale pa vam zaračunamo 23% obresti. ENOMESEČNI DEPOZITI S 1. februarjem imajo varčevalci možnost vezati dinarska sredstva za dobo enega meseca (najmanjši znesek 100.000 din). Bistvena posebnost te vezave je, da se že ob sklenitvi vezave lahko odločite, da sredstva vezete: 1. za dobo enega meseca 2. za dobo enega meseca s tem, da vam banka avtomatično podaljša vezavo še za en mesec 3. za dobo enega meseca z večkratnim podaljševanjem Če boste sredstva vezali po pogojih iz točk 2 in 3, bo banka po poteku vsakega meseca vezala sredstva skupaj s pripadajočimi obrestmi. V kolikor boste želeli pogodbo o depozitu z večkratnim podaljšanjem preklicati, morate to banki sporočiti najkasneje 10 dni pred potekom vezave. ljubljanska banka VZGOJNOIZOBKAZEVALNI ZAVOD JESENICE TOZD OSNOVNA ŠOLA TONE ČUFAR JESENICE Komisija /a delovna razmerja TOZD Tone Čufar Jesenice objavlja prosta dela in naloge: UCITEIJA MATEMATIKE - FIZIKE za določen čas s polnim delovnim časom, do 30.6.1988, nadomeščanje delavke v < asu porodniškega dopusta Pogoj: profesor ali predmetni učitelj ma - fi Stanovanja ni! Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov TOZD osnovna šola Tone Čufar Jesenice. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku objave. V*' propagande tel. 23987 iskra industrija orodja kranj, p.o. kranj, Savska loka 2 za električna Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije objavljamo prosta dela 1. VODENJE servisne DEJAVNOSTI 2. MEHANSKEGA merilca S.KVALIFICIRANEGA kovinarja za DELO V TEKOČI kontroli l VOZNIKA VILIČARJA od kandidatov za zaposlitev na zgoraj navedenih delih pričakujemo, da imajo, ob izpolnjevanju splošnih pogojev: pod tč. 1:— zaključeno VIL ali VI stopnjo izobraževanja teh nične ali ekonomske usmeritve, 5 let ustreznih delovnih izkušenj, pod tč. 2:— zaključeno V. stopnjo srednjega usmerjenega izo braževanja strojniške ali elektrotehniški« usmeri tve, — /.a/.eljena je določena ročna spretnost pod tč. M:- zaključeno IV. stopnjo srednjega usmerjenega i/o braževanja ustrezne usmeritve, — ,1 leta ustreznih delovnih izkušenj, pod tč. 4: uspešno zaključeno osnovnošolsko izobraževanje — opravljen tečaj za voznika viličarja — odslužen vojaški rok Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo zbirali H dni po objavi v časopisu na naslov : Iskra Industrija /a elek truna orodja Kranj, Splošno kadrovsko področje. Savska loka 2, »400(1 Kranj. ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, p.o. Odbor za kadrovske zadeve in osebne dohodke razpisuje prosta dela in naloge: kadrovsko PODROČJE l vodja splošne SLUŽBE Kandidati morajo, poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati le naslednje pogoje: — visokošolska izobrazba — 5 let delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela — aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika — pogoji, določeni z družbe nim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Krunj 2. vodja CENTRA za izobraževanje Kandidati morajo, poleg z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje: — visokošolska izobrazba — 5 let ustreznih delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela aktivno /nanje najmanj onega svetovnega jezika pogoji, določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj PODROČJE skupnih DEJAVNOSTI l DVE prevajalki (ena za določen, ena z.a nedoločen ras) Pogoj: prof. ruskega - angleškega jezika 2. DVA diplomirana inženirja kemije(v tehnologiji) inženirja kemije (v galvanlkl) DVA kemijska tehnika (mojster v gulvnniki) s. diplomirani inženir ali INŽENIR strojništva (tehnologija) (lahko /at etnik) 4. vodja tehnološko ANALITSKEGA LABORATORIJA Pogoji: dipl. inž. kemije 4 leta ustrezne prakse, zaželjena praksa s področja kemijske analitike aktivno znunje nemščine ali angleščino v UPRAVLJALEC KLIMATSKIM naprav Pogoji: kvalificiran električar uli ključuvničar nekaj let prakse Delo potrka v treh izmenah, v zimskem usu turnusno. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoj«v pošljejo v 1T> dneh po objavi na naslov: ISKRA TELEMATIKA, Kadrovska služba, Ljubljanska c. 24/a, Kranj. ISKRA KIBERNETIKA KRANJ Industrija merilno regulacijske in stikalne tehnike, Kranj n.sol. o. Najsodobnejša računalniška oprema in dobri pogoji za delo čakajo na vas. V svoji sredi želimo zaposliti strokovnjake z visoko ali višjo izobrazbo računalniške, matematične ali druge smeri, ki so pripravljeni za sodelovanje pri razvoju informacijskega sistema. Za realizacijo načrtov potrebujemo: - SISTEMSKE ANALITIKE - SISTEMSKE INŽENIRJE - NAČRTOVALCE PODATKOVNIH BAZ - VODJO RAZVOJA SISTEMSKEGA INŽENIRINGA - VODJO PROGRAMIRANJA - VODJO OPERATIVE K sodelovanju vabimo tudi diplomirane inženirje in iženirje elektrotehnike in strojništva, ki imajo znanja s področja razvoja, konstrukcije, tehnologije in želijo delati na področjih - ROBOTIKE IN ROBOTIZACIJE - PROGRAMSKIH IN ROBOTSKIH KRMILJ - RAČUNALNIŠKIH SESTAVINAH IN RAČUNALNIKIH - INŽENIRINGU S PODROČJA ENERGETIKE IN PROIZVODNJE -TEAMSKIH KOMUNIKACIJAH IN PROJEKTORJIH (Ljubljana) - MERILNI TEHNIKI, INTELIGENTNI INSTRUMENTACIJI (Otoče) - PRISTOPNIH IN ČASOVNIH SISTEMIH (Lisica) Na osnovi sklepov komisije za delovna razmerja objavljamo dela in naloge 1. STROKOVNEGA SODELAVCA ZA KREIRANJE BAZ PODATKOV NA PODROČJU RAČUNALNIŠKO PODPRTIH SISTEMOV v delovni skupnosti (načrtovanje) in nriontaža tiskanih vezij, tipizacija programske opreme za uporabo CAD/CAM, standardizacija računalniških modulov za različne proizvode in sisteme) Pogoji: visoka izobrazba elektrotehnične smeri — smer elektronika in ustrezne delovne izkušnje 2. VODJE TEHNOLOŠKO - ANALITSKEGA ODDELKA v delovni skupnosti Pogoji: visoka izobrazba strojne smeri, znanje tujega jezika in izkušnje s področja projektiranja tehnoloških procesov in analitike dela. 3. STROKOVNEGA SODELAVCA ZA PODROČJE FUNKCIONALNEGA IZOBRAŽEVANJA v delovni skupnosti Pogoji, visoka izobrazba tehnične ali družboslovne smeri s predhodno pridobljeno tehnično izobrazbo in izkušnje s področja organiziranja izobraževalne dejavnosti. 4 VIŠJEGA STROKOVNEGA SODEIAVCA ZA PODROČJE VZDRŽEVANJA RAČUNALNIŠKE OPREME V TOZD Vzdrževanje Pogoji:visoka ali višja izobrazba elektrotehniške smeri -smer elektronika, znanje angleškega jezika in želene izkušnje s področja vzdrževnja NC in CNC krmilij. 5. VODJE VZDRŽEVANJA, ELEKTRONSKE RAČUNALNIŠKE OPREME Pogoji: visoka ali višja izobrazba elektrotehniške smeri, smer industrija elektronika, znanje angleškega jezika in želene izkušnje s področja vzdrževanja NC in CNC krni i I j. 6. VODJE ODDELKA ZA ELEKTRONSKA KRMILJA v TOZD Stikala Pogoji: visoka izobrazba elektrotehniške smeri, smer elektronika, znanje tujega jezika in primerne delovne izkušnje 7. METALURGA ZA TOPLOTNO OBDELAVO ORODJARSKIH JEKEL V TOZD Orodjarna Pogoji: srednja strokovna izobrazba — metalurški tehnik in primerne delovne izkušnje 8. VODJE OBDELOVALNICE v TOZD Mehanizmi Lipnica Pogoji: višja izobrazba strojne ali organizacijske smeri s predhodno pridobljeno tehnično izobrazbo in ustrezne delovne izkušnje. 9. STROKOVNEGA SODELAVCA ZA RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME v TOZD Mehanizmi Upnica Pogoji: visoka ali višja izobrazba računalniške smeri ali druge ustrezne smeri, znanje programskega jezika assem-bler in jezika C ter primerne delovne izkušnje 10. VODJE PROJEKTOV ZA PODROČJE GRAFOSKOPIJE V TEHNIČNEM RAZVOJU v TOZD VEGA LJUBLJANA Pogoji: visoka ali višja izobrazba strojne smeri in željena dodatna znanja s področja elektronike ali optike in ustrezne delovne izkušnje. Na osnovi določil Zakona o združenem delu in Pravilnika o delovnih razmerjih rzpisujemo dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: DELOVNA SKUPNOST: Direktor komerciale Direktor področja ekonomike in financ Vodja finančne službe Vodja računovodske službe TOZD ORODJARNA Vodja tehnične kontrole Vodja ekonomskega oddelka TOZD VZDRŽEVANJE Vodja vzdrževanja strojev TOZD RTC Sekretar TOZD SESTAVNI DELI Vodja tehnološke priprave proizvodnje TOZD INŽENIRING Vodja kontrole sistemov TOZD MEHANIZMI LIPNICA Sekretar TOZD INSTRUMENTI OTOČE Vodja oddelka kontrole Vodja tehnološkega oddelka Sekretar Imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi velja za dobo 4 let. kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o združenem delu in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike občine, izpolnjevati tudi naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri — 5 let uspešnega dela na področju, na katerega se prijavljajo sposobnost in strokovna usposobljenost za vodenje in organiziranje dela Vloge z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Kranj, Savska loka 4. Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu 064/22-222. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni od sklepa pristojnega samoupravnega organa. Dom oskrbovancev albina drolca preddvor Svet Doma oskrbovancev Albina Drolca Preddvor objavlja prosta dela m naloge: l pripravi janje in kuhanje hrane ter dietne prehrane I delavec za nedoločen čas Pogoji: IV stopnja izobrazbe kuharske usmeritve, 6 mesecev delovnih izkušenj, higienski minimum, tečaj o pripravljanju dietne prehrane, trimesečno poskusno delo, delo v dveh izmenah Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v H dneh po objavi na naslov: Dom oskrbovancev Albina Drolca, Preddvor. O izbiri bomo kandidate obvestili v IS dneh po opravljeni izbiri. MAU OGLASI tel.:27-960 apatail,rtfojl Ugodno prodam OJAČEVALEC in ZVOČNIKA PIONEER 2x110W ter TER M O AKUMULACIJSKO PEČ 2.5 KW Telefon: 70 441 Ugodno prodam črno belo TV gorenje 108 ET. staro 2 leti, daljinsko upravlja nje in barvno TV gorenje elektronik, staro 7 let Cena po dogovoru. Križe 18, tel 57 260 1313 V* S/L*** nova videoteka • Prodam 51 569 GRAMOFON maranz Tel.: 1314 vozila Industrijski kombinat P1.ANIKA Kranj Komisija za delovna razmerja TOZD Trgovska mreža obja vlja prosta dela in naloge PRODAJANJE {HAGA za nedoločen čas 2 delavca - v prodajalni PI.ANIKA Kranj III.. Savska loka 21. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevat i se na slednje pogoje:— končana trgovska šola ali srednje usmerje no izobraževanje trgovinske usmeritve IV. st. — smer prodajalec — 1 leto delovnih izkušenj — uspešno opravljeno dvomesečno poskusno delo — imeti morajo sposobnosti komuniciranja in veselje /a delo / ljudmi Pismene ponuclDe sprejema kadrovski oddelek Industrijske Ja kombinata Planika Kranj v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po proteku roka za vložitev pri jav. Prodam dvokasetni RADIO TEC s hi tropresnemalnikom Okroglo 1, tel.: 47 707_1319 Prodam motorno ŽAGO Stihi 50 Tel : 45 623_1322 Prodam rabljeno ~PEČ~ kiperbusch, ori ginal Britof 201. tel 39 476, popoldan _1333 Prodam črnobelo TV Tel 26 876 _1336 Prodam zamrzovalno SKRINJO. 380 li trsko, cena 20 SM Podgoršek. Polje 9, Vodice_1339 Prodam Pr Č /a etažno ogrevanje Fino central, nova. Tel.: 26-114_1340 Prodam novo trajnožarečo PEČ tip fe-roterm, 35 000 kalorij in KOMPRESOR Tel : 75 880, int 46, popoldan 1343 Dolžinski STRUŽNI AVTOMAT, znam-ke gauthier AH, fi 7 (fi 10), prodam Tel 45 357 1352 VIDEOREKORDER VHS fisher 905 z daljinjskim vodnjem, star eno leto, ugodno prodam Tel : 64 041 1366 Ugodno prodam STFDIl NIK n.i trda goriva, bele barve Tel 74 654, po 16 uri _1367 Mizarski SKOBELNI STROJ (abrihtari co), železne konstrukcije, prodam Tel 45 291 1370 Prodam motor Honda CB 550, starejši letnik in VVV po delih tel 44 536 Prodam ZASTAVO 750, letnik 80 Drakslar, Janeza Puharia 6, tel.: 34-793 Prodam MOPED avtomatik A 3 MS, popolnoma nov, možnost plačila v dveh obrokih Tel 44 660 1316 Prodam Z 750, registrirano do junija 1988, letnik 1977 Živkovič, Pristava 51, Tržič_1317 / 126, letnik 19/8 m termoakumulacij sko PEČ, 4 kW, prodam Tel : 77 077 _1318 Z 750. letnik 1976, registrirano celo le to, prodam. Voklo 70_1321 Prodam Z 101, karambolirano. nevo zno, cena po dogovoru Tel : 75 957, popoldan_1324 Ugodno prodam Z 101. letnik 1985 Ka loper Božidar, Deteljica 4, Tržič, tel : 50 475_1327 Dobro ohranjeno Z 750, letnik 1977, ugodno prodam. Tel.: 77-994 1331 Prodam Z 750 LE, letnik maj 1982, \. lastnik, za 1,6 mio. Tel: 37 250 1 334 Prodam 126 P v dobrem stanju, letnik 1979 Tel 34 662 1338 CITROEN GS, letnik 1979, prodam. Škrjanc Mojca, Groharjevo naselje 8, Škofja Loka_1341 Prodam zadnja leva VRATA za R 18. Tel.: 73-894_1345 Prodam nove, prednje, plastične BLATNIKE za VW 1200. Tel.: 76-446, dopoldan_1346 Prodam R 4 TL, registriran do novembra 1988. Mahmutovič, Gradnikova 113, Radovljica. 1356 Prodam APN 6 in APN 4. Mali Vojko, Gorice 49 b 1374 Prodam Z 750. Hrastje 49 a Cena 30 SM. Kranj, 1375 Prodam Z 101, neregistrirano, celo ali po delih. Križaj, Cegelnica 35, Naklo 1311 gradbeni mal Prodam suhe SMREKOVE OBLOGE (opaž), zelo primerne za oblaganje stropov in sten, šlr. 5, 7, 9 cm. Dolžina po želji, od 1 do 4 m. Tel.: 64-103 1310 Ugodno prodam 2.000-litrsko plastično CISTERNO. Hrastje 135, tel.: 34-278_1335 Prodam suhe smrekove DESKE, 25 mm. Visoko 66 1354 Prodam CISTERNO za olje, 3.000 litrsko. Tel.: 36-568_1358 Prodam 5 novih VRATNIH KRIL, leva, 81 cm, hrast, cena brez prometnega davka. Lesjak, tel.: 45-601 1373 ilan.opiema Ugodno prodam sedežno GARNITURO. Tel: 42-092_1329 SPALNICO lara, novo, še nesestavljeno, zelo ugodno prodam. Tel.: 75-236 _1350 Prodam sedežno GARNITURO z mizo ali brez. Šenčur, Kuraltova 9, tel.: 41-082_1353 Poceni prodam termoakumulacijsko PEČ 4,5 kW. Moravek, Savska c. 38, Kranj_1357 Poceni prodam trodelni KAVČ in OMARE za dnevno sobo. Šefer, Pod-brezje 147_1359 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITU-RO, dva KAVČA s FOTELJEMA, HLADILNIK. Seljakovo naselje 12, Kranj, po 16. uri 1360 Prodam 2 JOGIJA. Tel.: 51-816 1363 Prodam nov JEDILNI Otoki 26, Železniki KOT. Prezelj, 1364 Ugodno prodam 1 leto rabljeno DNEVNO SOBO, KUHINJO in SPALNICO. Tel: 44-022_1372 Prodam malo rabljeno POSTELJO z jogijem. Tel.: 60-291, int. 30, dopoldan __1378 Prodam KAVČ, dva FOTELJA, zlato ru-men žamet in OTROŠKO LEŽIŠČE - kavč. Tel.: 62-532 1379 razno prodam Prodam POMIVALNO KORITO z omarico, smrekov OPAŽ in suha DRVA. Tel.: 75-201_1320 Prodam MOTOR 15 SLC, star 3 leta in VARILNI APARAT gorenje 140. Okorn Matija, Pipanova 37, Šenčur 1348 Ugodno prodam 2 OKNI termoton z roleto 80 x 140 (nova), mizarsko KOM-BINIRKO, REZKAR z orodjem za dva profila opaža, mizarsko STRUŽNICO s kopirno napravo, manjšo TRAČNO ŽA GO, REZERVAR s črpalko za pralni stroj Gorenje in starejši plinski ŠTEDILNIK. Sokol Frani, Gabrk 23, Škofja Loka_1351 Prodam Z 101, letnik 1974, v voznem stanju, za 50 SM in TENIŠKA LOPAR JA "spalding" s kompletom žogic, za 15 SM. Tel : 41 142, od 18 do 19. ure _ 1371 Ugodno prodam rabljen MENJALNIK za Z 101 in PRALNI STROJ gorenje Tel : 28 576, popoldan 1382 poselil Bife na Jesenicah oziroma Javorniku, poleg železarne ODDAM Možno tudi za pisarniške prostore in skladišče Vera Milavec, Maribor, Šubičeva 5 tel.: (062) 26 254_1347 Oddam več prostorov za mirno obrt na prometni točki, na relaciji Škofja Loka - Medvode Naslov v oglasnem oddelku. 1365 živali KOKER-ŠPANJELE, čistokrvne, pro-dam. Tel.: 24-738 Prodam dva črno-bela TELIČKA, stara 14 dni. Zaplotnik Marjan, Letence 6, Golnik, tel.:46-398_1328 Prodam pol mladega GOVEDA. Voglje 49_1330 Prodam rjave JARKICE in manjše in večje PRAŠIČKE. Stanovnik Jurij, Log 9, Škofja Loka_1337 Prodam TELICO. Potoče 9, Preddvor __ _1349 Prodam 6 PRAŠIČEV, težkih 35 kg. Ti-na, Mošnje 6, Radovljica 1369 2 meseca stare JARKICE prodam. Zgoša 47 a, Begunje 1376 Prodam od 35 do 130 kg težke PRAŠI-ČE. Posavec 123, Podnart, tel.: 70-379 1383 stanovanja Tuji študent išče GARSONJERO v Kranju. Tel: 33-729, popoldan 1315 Zamenjam 40 kv. m. veliko STANOVANJE za večje. Vukelič, Staneta Rozmana 4, Kranj 1342 Zakonca pri 40., brez otrok, začasno IŠČETA SOBO ali garsonjero v Radovljici ali bližini. Tel.: 75-250, po 10. uri 1380 zaposlitve HS Mlakarjeva 20, Kranj išče ČISTIL-KO za čiščenje stopnišča. Tel.: 26-236, Ribnikar_1312 Na dom sprejem šivanje ali sestavljanje. Tel: 36-142 1325 kupim Kupim 0,50 kub. m. suhih hrastovih PLOHOV. Tel: 50-082 1362 OBVE1TILA IZOLIRAM CEVI centralne kurjave z volno, pločevino. Tel.: (061) 216-673 _112 ROLETE: lesene, plastične in aluminijaste polnjene s polivretanom, žaluzije vseh vrst, večja popravila rolet in žalu-zij, zapiranje balkonov z roletami naročite SPILERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: (064) 75-610_573 Cenjene stranke obveščam, da spet sprejemam naročila za žaluzije vseh barv in dimenzij ter rolete. Roletarstvo Nograšek, Milje 13, 64208 Šenčur, tel.: (061) 50-720_1156 Naprošam udeleženca prometne nesreče, katera se je pripetila 25. 1. 1988 ob 12.45 pri Športni hali Poden v Škofji Loki, naj se javi po tel.: 61-134 ali 60-122._1326 Opravljam vrtanje, "štemanje" za centralno, vodovod in elektriko. Tel.: 73 894_1344 Cenjene stranke obveščamo, da bo gostilna Marinšek Marija, Naklo, od 3. do vključno 7. februarja ZAPRTA. Hva la za razumevanje! Se priporočamo! _1377 Opravljamo vsa vodovodno instalater ska dela, z našim ali vašim materialom ter obnovitve kopalnic. Tel.: 38-657 ali 42 240, v popoldanskem času 1384 OSTALO Prodam večjo količino SENA. Sitar, Mišače 5, Kamna gorica, tel.: 79-446 _1323 Nov močnejši STROJ za razkol drv prodam Špenko, Bukovica 2, Vodice _1332 Prodam semenski in drobni KROMPIR igor in desire alr zamenjam za debele ga. Podreča 10, Mavčiče 1355 Prodam 80-basno HARMONIKO melo-dija. Rozman, Stružnikova 10 a, Šen čur _ 1361 GARAŽNI NADSTREŠEK, montažni, dim. 2,40 x 4,50 ali po meri, prodam Tel.: (061) 721-228_1368 Maškeradne obleke za otroke, prodam. Tel.: (061) 266-940 in (061) 448 475 1381 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega BOŠTJANA BURGARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, sočustvovali z nami ter se tako številno s toplo mislijo in besedo, s cvetjem in pesmijo poslovili od njega. VSI NJEGOVI Britof, 27. januarja 1988 mali oglasi tel. 27960 Kaj pravijo delavci, ki jim grozi prisilna uprava? V »malem Špiku« se bodo uprli prisilni upravi Gozd Martuljek, 1. februarja — 25 delavcev penziona in kampa Špik ne ve, zakaj jim grozi prisilna uprava. Penzion Špik je zgled uspešnega poslovanja, utemeljitve o prisilni upravi niso posebno prepričljive, zato je res uganka, zakaj se je izvršni svet kljub deljenemu mnenju svojih članov odločil za predlog ukrepa družbenega varstva. Jeseniški izvršni svet se je odločil, da predlaga zborom občinske skupščine, da se uvede ukrep družbenega varstva v TOZD Hoteli Špik v Gozd Martuljku. Da ne bo nesporazumov: v Martuljku sta dve temeljni organizaciji Petrola. Eno tvorijo delavci penziona in kampa, drugo pa delavci novega hotela. Prisilna uprava naj bi doletela »mali Špik«, penzion s kampom, stari TOZD torej, ki se ni želel in se tudi danes ne želi priključiti novemu hotelu. Delavci penziona Špik se čutijo prizadete in užaljene, odločno zanikajo vse obtožbe in trdijo, da prisilne uprave na noben način ne bodo sprejeli. Še posebej zato ne, pravijo, ker njihovi medsebojni odnosi nikakor niso moteni, še manj samoupravni, zato ne, ker trdno delajo in so eden redkih tozdov gostinstva, ki uspešno posluje. Prisilno upravo so že občutili in ničesar ni rešila — zato se bodo morebitni sedanji, ki prihaja povsem nepričakovano in po njihovem prepričanju tudi povsem neutemeljeno, glasno in odločno uprli. Delavci naštevajo, kako grenke izkušnje so imeli, ko so prestopili iz Golfturista v Pe-trol. Prestopili so kajpak zato, da bi razvojno napredovali in bili dohodkovno uspešni. Pe-trol je marsikaj obljubil in ničesar storil: do danes v penzion ni vložil niti dinarja, še manj v kamp, kjer bi bila zaradi sanitarne zahteve potrebna čistilna naprava. Petrolu so morali hotel, z zemljiščem vred, po knjižni ceni 59 milijonov dinarjev, izplačani šele novembra lani! Petrol je gradil veliki hotel, vreden 450 milijard dinarjev, ni pa imel denarja za to, da bi kamp še naprej ostal vsaj med oglasi v mednarodnih publikacijah, kaj šele za obnovo penziona... Mladinski dom naj bi obnovil Petrol skupaj z Atlasom, a je dogovor padel v vodo... »Stari Špikovci« so ob gradnji hotela morali zadržati vse delavce, čeprav je bil odprt le penzion in tudi zato je nastala precejšnja izguba. Ko pa se je novi hotel odprl, je šla polovica zaposlenih v novi hotel, zato so si morali poiskati druge delavce, na novo ustanoviti samoupravne organe. Delavci tr- dijo in dokazujejo, da njihovi samoupravni akti niso nič slabši in nič boljši kot marsikje drugod in da so očitki o motenih samoupravnih odnosih docela neutemeljeni. In še kamp, pravijo, je bilo ekonomsko upravičeno zapreti. V podjetjih ni več denarja za zimovanje prikolic, visoki stroški ne dovolijo, da bi lahko obdržali tistih nekaj deset zimskih prikolic, ki so v kampu še ostale. Kakorkoli že, prisilne uprave v Špiku ne bodo sprejeli in — v marsičem imajo še kako prav. Danes odlično poslujejo in žaljivo se jim zdi, da bi bili na osnovi tako mlahavih utemeljitev kaznovani. In — če imajo v čem res prav, ga imajo v ukinitvi zimskega kampa, naj dobe sto bodečih než. Pokažite danes še koga, ki bi sebi v škodo vzdrževal kamp, napol prazen, le zato, da bi se drugi trkali po prsih, kako pestra je naša ponudba? V sosednji Avstriji pri priči pozapro vse, kar se v določenem obdobju izkaže za nerentabilno. Zakaj le bi morali biti v Martuljku izjema? D. Sedej Stanarine višje marca Kranj Predlagani in v glavnem povsod v Sloveniji tudi že sprejet družbeni dogovor o skupnih izhodiščih za oblikovanje in izvajanje politike stanarin v Sloveniji za letos uveljavlja novost, da naj se stanarine letos povišajo štirikrat. Poviševale naj bi se tako, da bi ob koncu leta dosegle 80 odstotkov načrtovanih ekonomskih stanarin ali 2,82 odstotka vrednosti revalo- riziranega stanovanjskega fonda. Prvo povišanje je bilo predvideno s 1. februarjem, naslednja pa na začetku vsakega tromesečja. Zaradi usklajevanja pri uveljavitvi družbenega dogovora pa je, kot kaže, zmanjkalo časa za februarsko po-i anje. Zato bo marčevsko povišanje za okrog 10 odstotkov višje od načrtovanega za februar. A. Ž. Končno tečaj joj{e tudi v Kranju Vsi, ki so se zanimali Ea jogo, vzhodnjaški način življenja, zanimivega za nas predvsem zaradi svojega poudarka telesne razgibanosti in utrjcno.sti ter kar najbolj zdra vega načina prehrane, so lovili tečaje po Ljubljani ah kjerkoli drugje, kjer so se pač našli ljudje, ki so jih organizirali. Najbolj vnetim pa je te počitnice uspelo organizirati tečaj tudi v Kranju (iimnazija jim je priskočila na pomoč s telovadnico, razne okoliške šole in telovadna društva so posodila blazine in na desetdnevnem tečaju joge v času zimskih počitnic se je znašla skupina petdesetih tečajnic m tečajni kov. Vodi ga priznana učiteljica joge Silvana Svara / Reke, ki je vodila tečaje tudi po Ljubljani. Tečajniki so na tem začetnem tečaju uče osnov joge,'obvladovanje telesa, telovadbe, ki daje poudarek predvsem hrbtenici, poslušali pa so tudi predavanje o zdravi prehrani, ki daje prednost vegetarijanstvu. Zanimanji za jogo je tolikšno, da v Kranju razmišljajo o ponovitvi tečaja, vendar bo tega moč organizirati le ob koncu tedna. Poto; I) Dolenc /H ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske INFLACIJA RES 46 %? Tudi v banki so presenečeni nad objavljeno višino porasta maloprodajnih cen. Od včeraj (1.2.1988) veljajo nove obrestne mere, ki so oblikovane na osnovi Odloka ZIS, ki jih je sporočilo Združenje bank Jugoslavije Torej velja letna obrestna mera za enomesečne vezave 46 %, za trimesečne 48 %, za šestmesečne 49 %, nad leto 51 %, nad dve leti 53 % ter nad tri leta 55 %. V Temeljni banki Gorenjske so začudeni nad objavljeno višino in komentirajo, da bodo te obrestne mere še bolj distimulirale varčevalce v banki ter da taka nerealna politika obrestovanja ne more zdržati dolgo časa. Kranj, dne 1.2.1988 mira RADOVLJICA Tel.:75-036 kampa w Sobec S S3 ji ---S - , Lesce, januarja — Novo turistično sezono bodo v kampu Šobec pričakali tudi z novim prospektom, ki ga je izdalo Turistično društvo Lesce. Publikacija, prospekt v obliki zloženke, je tiskan v dveh inačicah: v slovensko —francoski in italijanski ter nemško —nizozemsko-- angleški. Opremljen je z barvnimi fotografijami, ki predstavljajo neomejene možnosti kampa z njegovo razgibano okolico. Prospekt so natiskali v nakladi 90.000 tisoč izvodov, fotografije so prispevali: Hribar, Šiška, Šraj in Čufer, oblikoval ga je Janez Ravnik, tiskal pa Gorenjski tisk. Turistično društvo Lesce, ki je za svoje uspešno delo, predvsem pa vzorno urejanje in vodenje kampa Šobec, v preteklih letih in tudi lani dobilo številna priznanja, tako nadaljuje tradicijo usDešne propagande, hkrati pa tudi skrbi za informiranje svojih gostov. Kranj, 29. januarja - V prvem tednu šolskih počitnic sta Društvo prijateljev mladine in Modrina iz Kranja priredila brezplačen plesni tečaj. V Delavskem domu se je vsak dan srečevalo okoli 150 šolarjev. Učili so se plesov, ki jih plešejo ob nedeljah v oddaji Zdravo. Ko se je tečaj končal, so priredili plesno tekmovanje. Med 30 učenci kranjskih osnovnih in srednjih šol so bili najboljši: Barbara Matoh in Tanja Grego-rač iz osnovne šole Bratstvo in enotnost, Darja in Damjana Martinjak iz osnovne šole v Šenčurju ter srednješolca Andreja Kepic in Roman Kuhar iz Šenčurja (na slikil. — Foto. F. Perdan Iz dela OK ZSMS Radovljica Osnutek kandidatne liste Na zadnji seji predsedstva občinske mladinske organi' zacije so mladi med ostalim razpravljali tudi o možnih kandidatih za njihovo novo vodstvo. Bistvena točka dnevnega reda zadnje seje predsedstva radovljiške občinske mladinske organizacije je bila določitev osnutka kandidatne liste za volitve v organe OK ZSMS v mandatnem obdobju 1988-90. Gre za listo kandidatov, ki je očitno že ob svojem nastanku izzvala določene polemike. Najprej na članstvo v predsedstvu nista pristali Bojana Až-man in Eva Štravs, zataknilo pa se je tudi pri mnenju koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL, kjer že omenjena Boja" na Ažman in pa Drago Ciki* nista dobila podpore. Vendar to najodgovornejših radovljiških mladincev ni prav dosti zmotilo, saj so se odločili. da posredovanega sklepa odbora SZDL zaradi neobrazložitve ne bodo upoštevali. Tako je do petega marca 1988 v javni obravnavi osnutek kandidatne liste za volitve v organe OK ZSMS na kateri so mladi zapisali osem kandidatov za člane predsedstva, tri za nadzorni odbor in pet za komisijo za statutarna in pritožbena vprašanja. Pri kandidatih za individualne fukncije tm predsednika kandidira Viktor Oblak, podpredsednika Štefan Paul, za profesionalno sekre-tarsko mesto pa se potegujeta dosedanji sekretar Rafael Pod-logar in sedanji predsednik centra za mladinsko prostovoljno delo Drago Čikič. Vine Bešter Z 62. na 10. mesto Bo odstotek pozdravil zdravstvo? Kranj, l. februarja — Izvršni svet občinske skupščine je na seji minuli teden sprejel stališča, da se nekatere prispevne stopnje v občini za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti s 1. marcem letos spremenijo. Republiško priporočilo je sicer bilo, da letos bruto osebni dohodki DO seštevku občinskih in republiških davkov ter prispevkov ter solidarnostnih prispevkov ne bi bih obremenjeni za več kot 40 odstotkov. Vendar je Kranj ob že veljavnih spremembah z novim letom pristal na dobrih 41 odstotkih, po prvem marcu pa se bo ta obremenitev še nekoliko povečala in sicer na 43,48 odstotka. Na ta način se bo kranjska občina z 62. RMSti pomaknila na 10. mesto po obremenitvah v Sloveniji. Precejšen delež ob tej prerazporeditvi na lestvici gre predvsem na račun za en odstotek povečane prispevne stopnje za zdravstvo. Položaj zdravstva v občini je namreč več kol kritičen, saj je ocena, da bo minulo leto zabeleženo 2,2 milijarde izgube. S povečanjem prispevne stopnje od 11,46 na H,46 od bruto osebnih dohodkov bi zdravstvu olajšali težave, da bi v desetih mesecih s to razliko zbralo 1,28 milijarde. Ob morebitnih po mislekih za tolikšno povečanje |>;i je še toliko večji pomislek, ali bo ta odstotek zdravstvo letos tudi pozdravil. Nedvomno velja še naprej tudi znotraj samega zdravstva iskali rezerve, vseeno pa izgledi, da DO letos ta bolnik lahko okreval, niso najbolj ugodni. Zaradi izgradnje novega bazena M ho 1. marca povečala tudi pri-pevna stopnja za telesno kulturno skupnost od sedanjih 0,42 na 1,72 odstotka. Vendar pa je pri tem povečanju pogoj, da se do uveljavitve reši zagotavljanje de- narja za obratovanje drsališča jfl dele/ Za sofinanciranje izgradnj* telov adnn o pri .Srednji šoli elc"' trotehniške in kovinsko predejo valne usmeritve v prihodnjem I6" tu. Za šesl stotnik se bo po prve1" marcu zmunjšal tudi pri >pevek z8 občinsko kulturno skupno t i" yf osem stotink za skupnost SOC^H nega skrbstva Večji pa bo lA l,b' činsko skupnost otroškega varstv' za zaposlovanje; za pivo za I5 tink odstotka, za zaposlovanje Pa za 22 stotink. A. I Precej manjša industrijska proizvodnja Kranj Industrij .k,t proii vodnja je bila lani na Gorenjskem v primerjavi z letom 1986 za 6,7 odstotka manjša. Po posameznih go renjskih občinah je bila nižja za slabih pet odstotkov, v kranjski pa skoraj za deset. Tako se je industrijska proizvodnja lani na (Jo renjskem razvrstila prOOOJ P«'d republiško povprečje. V Sloveniji je bila namreč manjša za 1,2 odstotka. Najslabši so bili proizvodni rezultati v proizvodnji električnih strojev in končnih lesnih izdelkov in deloma tudi v proizvodnji usnje ne obutve in galanterije. V primerjavi s slabimi rezultati bi lahko ugotovili, da so podatki še nekako zadovoljivi za proizvodnjo živilskih proizvodov, precej pa izstopa BTO izvodnja tekstilnih izdelkov, kjer se je proizvodnja povečala za sko raj 12 odstotkov v primerjavi z letom 1986. Skoraj enaka proizvodnji leta 1986 pa je bila lani v prede uredniitvo tel. 21860 lavi kavčuka oziroma gum.uski in dustriji. Precej večjo proizvodnjo so lani zabeležili v jeseniški občini v proizvodnji gotovih tekstilnih iz delkov (57,9) in usnjene obutve in galanterije (23,2), najslabše (64,5 odstotka) pa v proizvodnji električnih strojev in aparatov. Poleg tek stilne v kranjski občini i/stopata z nekaj boljšimi rezultati še strojnu industrija in predelava kavčuku, najslabši pa M) rezultati v proizvodnji električnih strojev in aparatov (7»,9). V radovljiški občini je bilu proizvodnja večja kot lota Ifefl v živilski proizvodnji, tekstilni, žaganega lota m l,|l,M i najslabšu (68,2) DO spet v proizvodnji elektri čiuh strojev m aparatov, v škofje loški občim pa boljša rezultate bc ležijo v kovinsko predelovalni de jOVnOBti, v proizvodnji električnih strojev in apurutov, žagunegu lesu, v proizvodnji tekstilu«' preja m tkanin, v tržiški pa v kovinsko pre delovulni dejavnosti in gotovih tekstilnih izdelkih. Kako je z gi adnjo blagovne hiše v Žireh Četrtič se blagovnici ne bodo odrekli Žiri, 1. februarja V poldrugem desetletju no Zirovccm načrti za tako zelo želeno blagovno hišo kar trikrat spodleteli. Septembra lani je Ivan Capuder i/. Alpine, »koordinator« priprav za gradnjo dejal, da bodo četrtič vztrajali do konca in / gradnjo začeli to pomlad, predvidoma že marca. Ali to drži? Na zadnjem sestanku konzorcija, ki je bil v Alpini, je bilo rečeno, da priprave dobro kažejo, čeprav se nekoliko zatika z denarjem za gradnjo. Zlasti v škripcih so poštarji in trgovci Kokre Od pogovora, ki bo v naslednjih dneh v Kranju, bo precej odvisno, kako se bodo stvari zasukale. Vsekakor nuj bi gradbeni stroji zabrneli še to pomlud. Projekt za blagovnico je izdelan. V bistvu gre /a veliko gorenjsko hišo s številnimi strešinumi in možnostim dograje vanja. Stala bo ob žirovskem zadružnem domu, prostor v njej pa so si sovlagatelji takole razdelili: ABC Loka bo za samopo strez.no proda jalno in kuvu bar dobila skupaj 656 kvadratnih metrov (po cenah ob koncu preteklega leta jo bo to stalo do bro milijardo dinarjev), Ljubljansku banku 138 kvadratov (210 milijonov), PTT 417 kvadratov (640 milijonov). Kokra 300 kvadratov (465 milijonov) in domača Alpina 200 kvadrutov (310 milijonov dinarjev) 11 J ••••s Siemens Martinove peči so ugasnile V petek, 2» janual ja, so jeseniški žele/.arji opoldne ustavili proizvodnjo v zadnji martinovki. Ko je začela obratovati nova jeklarna 2 na Beli. so postopoma prenehali s proizvodnjo v obeh plavžih in uga sah Siemens Martinove peci Stoletna tradicija plavžarstva. težkega in napornega dela, se je umaknila novi in sodobn' tehnologiji pridobivanja jekla , _ _ . - Foto: D. Sedej tm>