6. APRIL 1948 - ŠT. 8
CRNO«BE LEM
‘F S T N I K SINDIKALNE PODRUŽNICE $ T. 1 »130 D S K A P R A V I C A «
VABILO
NA REDNI LETNI OBČNI ZBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE »LJUDSKE PRAVICE«
Vse članstvo obveščamo, da bo redni letni občni zbor sindikalne podružnice v nedeljo 18. aprila ob 8. uri zjutraj v dvorani (lil. nadstropje)
Dnevni red:
1.	Otvoritev in volitve delovnega predsedstva.
2.	Letna poročila.
3.	Izvolitev volivne komisije.
4.	Predlaganje kandidatov in volitve upravnega odbora ter finančne kontrole.
5.	Volitve delegatov za občni zbor KO in volitve delavskega inšpektorja ter tožilca.
6.	Zaključek.
Z udeležbo na občnem zboru pokažimo, da nismo le najštevilnejša, temveč tudi v resnici najboljša podružnica grafične stroke v Sloveniji in da nas čaka boj za prehodno zastavo, ker hočemo postati najboljši grafični kolektiv v državi! Vsi na občni zbor!
Upravni odbor
VABILO
NA REDNE LETNE GRUPNE OBČNE ZBORE SINDIKALNE PODRUŽNICE »LJUDSKE PRAVICE«
Člani posameznih grup sindikalne podružnice »Ljudske pravice« naj se udeleže zborov svojih grup z vo-
litvami grupnih		poverjenikov v		
6.	aprila	ob	14.15	grupa
7.	aprila	ob	14	grupa
7.	aprila	ob	14.15	grupa
7.	aprila	ob	14.15	grupa
7.	aprila	ob	14.15	grupa
9.	aprila	ob	14.15	grupa
9.	aprila	ob	13.30	grupa
9.	aprila	ob	13.30	grupa
9.	aprila	ob	22	gru-pa
12.	aprila	ob	14.15	grupa
12.	aprila	ob	12.30	grupa
12. aprila		od	16	grupa
Upravni odbor
Pred nami je občni zbor naše sindikalne podružnice
Leto dni je že -poteklo, odkar vodi našo .todjkahio podružnico sedanji upravni od-:°r s pomočjo pododborov in grup. Talko prišel čas, da pregledamo kritično in ^jektivno prehojeno pot in damo odborom ^resnico teir izvolimo nove. Prišel je to-čas občnih zborov. VI. plenum centralna odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije. ™ nedavno sklepal tudi o občnih zborih ^dikahiih podružnic im izdal o tem nov
pravilnik. Bistvo tega pravilnika je v tem, da naj bodo občni zib ari temeljit pregled dela s smernicami za bodočnost, pri volitvah pa naj pride do izraza dosledna demokratičnost naše sindikalne organizacije. Zato se na kratico seznanimo, kalko naj potekajo občni zbori, da se bomo nanje res dobro pripravili in si zagotovili uspešno delo v prihodnjem poslovnem letu. Vsakdo mora poznati vsaj naslednje predpise.
Najprej grupe — nato upravni odbor
Večkrat smo poudarjali, da je grupa Snova sindikata in od njenega- dela je od-lsho delo vse podružnice. Zato bodo grupe v načrtu, ki bo določen za našo p-o-■ bjžniico, m.a svojih sestankih izvolile z 'Jbiim glasovanjem svoje poverjenike. Tu ■ia temeljito premisliti, komu bodo člani
zaupali vodstvo grupe. Od dobrega poverjenika je odvisno skoraj največ.
Naslednja stopnja je občni zbor upravnega odbora, zato bomo o tem več spre^ govorili.
Vsak član naj si način izbiranja kandidatov dobro zapomni!
Kandidate predlagamo na občnem zboru
, Najprej se izvoli delovno- predsedstvo, ki J? vodilo občni zbor, dva zapisnikarja in
i va Ovorrwf»itpll;in Vu I p im i miri n iiinr»iwii n, I _
bor overoivatellija. Zatem poda upravni od-in vsi prisotni ob koncu razpravljajo
leta
lr Poročilo o vsem delovanju preteklega
fhoročilu. Alko člani niso zadovoljni s p-o-Odh ’ ®e	®bor preloži za 15 dni, da
i'ai- r sest|aivi temeljitejše poročilo. Ko je Rto rava 0 -P^ooiilih končana, preidemo na Jtef.0lva'niie. Najprej izberemo- komisiljo za Prsi? c'a9av- Potem pa ima vsakdo pravico (Il/a'agati kandidate za odbor. V našem ,iad'Unetn odboru1 bo 9 članov in 3 člani . dzorstva. Vsakdo, ki predlaga kandi-maj tudi obrazloži svoj
predlog in
ima vsakdo- pravico ugovarjati pre-d-Vsakdo -tudi pove, ali predlaga kan-Q3ita za upravni ali za nadzorni odbor
(finančna' kontrola). Sproti se vsak osvojen predlog -napiše na tablo, da bodo imeli pozneje člani pri volitvah -možnost izbire. Ko je predlagan je kandidatov končano, preidemo na naslednjo točko, na
tajno glasovanje.
Vsakdo dobi glasovalni listek in nanj posebej napiše tiste -Slane, ki jih želi v upravni odbor, in -člane za finančno kontrolo. če -bo kdo napisal več kandidatov kakor je potrebno (torej za pododbor 7—9, za upravni odbor 9 in za finančno kontrolo 3), se šteje samo tiste, ki so na prvem mestu. Pregani-eni list-ek spusti v glasovalno skrinjico, kjer se vsak član izkaže komisiji s člansko izkaznico. Potem pregleda komi-
sija listke in razglasi -rezultate za vsakega-kandidata posebej. Izvoljeni so tisti, ki so po vrsti dobili n ali več glasov. V primeru, da je več kandidatov dobilo enako število glasov, pa vsi ne morejo priti v odbor, ker je tam število že dopolni eno-, pridejo v poštev tisti, ki so prvi po vrstnem redu na kandidatni listi.
Na svoji prvi seji so novoustanovljeni odbor konstituira, to se praivi, izbere iz svoje s,rede predsednika, tajnika, blagajnika in predsednike komisij. Predsedniki komisij si potem izberejo člane svoje komisije in jih dajo odboru v odobritev.
Podrobnosti bodo razglašene še tudi na občnem zboru, vendar je prav, da smo že zdaj seznanjeni z glavnimi navodili. Sedanji upravni odbor bo tudi pravočasno, to je najmanj deset dni prej, objavil kdaj- in kje bodo občni zbori posameznih grup, pododborov in upravnega odbora-. Tudi iporo--čilo o blagajniškem poslovanju v preteklem letu ho deset dni pred začetkom občnega zbora na vpogled članstvu, prav tako pa tudi abecedni seznam vseh članov, k-i imajo pravico do udeležbe- na občnem zboru (pravice nimajo tisti, ki so v zaostanku s članarino) . Občni zbori so polno-močni, če -.jim prisostvuje nad polovico članstva, sicer se preilože za osem -dni in takrat so polno-močni pri -vsaki udeležbi.
Opozarjamo naše članstvo," da se- bomo strogo ravnali -po- teh nav-oidiilih, ki so podrobneje obrazložena v »Delavski enotnosti« št. 10 z dne 5. marca. Kdor si ni v čem na jasnem, naj se pozanima pri svojem poverjeniku, oziroma odboru.
Dobro izvoljeni odbori — jamstvo- uspeha v prihodnjem 'le-tu! to naj nam bo geslo.
D. S.

POROČILO KOMISI] UPRAVNEGA ODBORA
Pred nami je letni redni občni zbor naše podružnice. V nedeljo 18. t. m. bodo morali sindikalni organi naše podružnice predložiti članstvu račune o svojem delu. Da se ipa boste lahko čim boli pripravili na občni zbor in da bo na njem tudi več časa za presojo vsega dela podružnice, objavljamo glavna poročila o delu posameznih komisij in blagajniško poročilo, ki je tudi značilno ogledalo našega sindikalnega življenja.
Ko vam pa tu polagamo račune o delu našega sindikata, moramo zlasti naglasiti:
Mnogo premalo bi bilo, da bi ta poročila samo prebrali! To je le ena priprav na občni zbor upravnega odbora. Z udeležbo na občnem zboru pa moramo dokazati, da smo v preteklem poslovnem letu upravičeno prejeli prehodno zastavo kot naboljši grafični aktiv v Sloveniji. Največja sramota za našo podružnico in slehernega izmed nas bi pa bila, če bi nas na občni zbor ne prišla niti polovica, ker bi ga sicer morali odložiti (za 15 dni). Preložitev občnega zbora bi nas ožigosala kot nezavedne, nezrele in zaostajajoče ne le v grafični stroki, temveč pred vsem delovnim ljudstvom! Nikdar ne smemo pozabiti, da bi morali biti zgled vsemu
delavstvu in nameščenstvu grafične stroke kot najmočnejša podružnica! Da bi morali biti vselej prvi ne le po vrstnem redu podružnice grafične stroke, temveč po svojem delu, zavednosti, idejno-politieni ravni in kot graditelji socializma!
Naša poročila na žalost ne mudijo tako (razveseljive slike, kakršno bi si morali želeti im kakršno pričakujejo višji sindikalni forumi. Zato je zaključek le eden im nujen: Novo poslovno leto naše podružnice mora postati v resnici n o v o razdobje našega dela in občni zbor naj bo prelom, da bo naš sindikat postal to, kar mora biti — kolektiv zavednih borcev za socializem!
domači politični pregled. Nadalje so bila prirejena predavanja o planu in 71 pre- i da vanj s področja ekonomije.
Pomembno delo so opravili študijski krožki. Ustanovljenih je bilo osem. De- I lovali so precej uspešno, dokler ni bilo študijsko delo preusmerjeno na množična i predavanja. Članstvo je v študijskih krožkih študiralo »Zgodovino VKP/b«, Leon- I tijeva »Predmet in metodo politične eko- ' nomije«, Iljinovo knjigo »Kako je človek ‘ postal velikan«, dalje »Zakon o petletnem planu«, »Kakšen mora biti komunist«, j Marxa-Engelsa politično ekonomijo »Mez- I da, cena in kapital« in razpravo »Partija ob prevzemu oblasti«.
Omeniti je treba tudi poljudrio-znan- : stvena predavanja, n. pr. o ekonomskih krizah kapitalizma in o pomenu Litostro- | ja. Razen tega je komisija priredila tečaj za strokovno izobrazbo, da so si tovariši i s Primorskega izpopolnili jezikovno zna- [ nje in se seznanili nekoliko z našo novejšo zgodovino.
Organizacija agitkolektiva, ki je bila ustanovljena jeseni, je začela pravilno de- i lovati šele februarja. Naloga tega kolektiva je predvsem skrbeti, da dosežejo akcije in prireditve podružnice čim večji uspeh in da sodeluje pri vseh kulturno- i prosvetnih manifestacijah kar največ j članstva. Med njegove naloge spada se- ! veda tudi širjenje zanimanja za naš tisk. Naj mimogrede omenimo, da naše članstvo prejema 40 izvodov Delavske enot- j nosti«, 6 »Rada«, 450 »Ljudske pravice«, 160 »Slov. poročevalca« in 34 »Grafičnega rada«. »Prešernova knjižnica« šteje 100 naročnikov. Dolžnost komisije je med drugim, da skrbi, naj bi naše članstvo obiskovalo tudi zunanje kulturne p-rfre- ’ ditve. Kolektivnih obiskov prireditev do- I slej skoraj nismo poznali. Med drugim je bil organiziran skupni ogled razstave- o Koroški.
Naše glasilo »Črno na belem« je pomemben instrument našega kulturno-pro-svetnega dela. Na žalost ne izhaja dovolj pogosto, pač zaradi tehničnih težav, saj je treba tudi vse tehnično delo opraviti prostovoljno. Naloga komisije v prihodnjem letu je zlasti, da pritegne k sodelovanju čim več članstva. Uspeh je vsekakor, da je zadnje čase začela nekoliko bolj sodelovati mladina.
Komisija je priredila tudi nekaj večjih množičnih proslav:	obletnico Prešernove
smrti, Oktobrske revolucije, Leninove smrti, ustanovitve Rdeče armade, praznik 29. novembra, ko so bili hkrati proglašeni udarniki, in proslavo praznika žena 8. marca.
V	okviru delovanja kulturno-prosvetnc komisije so bile prirejene tudi razne druge akcije, n. pr.: nabiralna akcija za Primorsko (knjige in denar); nabiralna akcija za patronat in gostovanje s kulturno-prosvetno prireditvijo v patronatu; akcija za ustanovitev knjižnice (nabiranje knjig) in tako dalje.
V	novem poslovnem letu bo morala komisija skrbno upoštevati vse slabe D dobre izkušnje glede organizacijskega dela, saj sicer ne bo mogoče odpraviti napak, ki so doslej onemogočale, da se turno-prosvetno delo ni moglo razživeti i° ne zajeti večine članstva.
KOMISIJA ZA KULTURN0-PR0SVETN0 DELO
Kulturno-prosvetna komisija ima tudi pri nas eno najodgovornejših in najtežavnejših nalog: poglabljati zavpitnost članstva kot delovnega kolektiva, ki se mora zavedno boriti za socializem; izpopolnjevati idejno-politično izobrazbo članov; gojiti smisel za sindikalno delo in velike naloge sindikatov v naši ljudski državi. Naloga komisije bi pa morala seveda tudi biti, da bi nudila zanimanje za kulturno, umetniško delo, odkrivala talente, nudila nadarjenim posameznikom osnovno izobrazbo v umetnostnih panogah itd.
Seveda mora biti delo komisije v skladu s smernicami in stremljenji »Ljudske prosvete«. V okviru teh smernic, je dovolj široko področje za naše delo. Vendar je treba upoštevati posebne razmere in potrebe na področju same podružnice. Naša podružnica je nekje na sredi med velikimi in manjšimi podružnicami. Nikakor ni dovolj velika, da bi lahko v njenem okrilju delovalo več kulturno-prosvetnih komisij, n. pr. da bi imel vsak pododbor svojo komisijo. Zato je naša komisija organizacijski organ celotne podružnice.
Preden si ogledamo delo komisije v preteklem poslovnem letu, se moramo dotakniti predvsem nekaterih organizacijskih stvari. Naša komisija je v preteklem letu šele iskala najprimernejšo organizacijsko obliko, kar je glavni vzrok, da njeno delo še ni bilo dovolj uglajeno in smotrno ter da se ni moglo razmahniti1, .kakor bi se moralo glede na številnost našega članstva in na pomen podružnice. Druga slaba stran je bila, da si komisija ni mogla ustvariti primernega stalnega aktiva, ki bi se živo zavedal svojih nalog in zastopal vse pozitivne sile posameznih grup ali oddelkov. Tako je skoraj vse delo —• hkrati pa tudi odgovornost — največkrat slonelo na samem predsedniku komisije. Skoraj povsem mrtva je bila lanska letna sezona.
Kljub vsemu so se posamezni delavci v komisiji vsaj zavedali največjih pomanjkljivosti in so stalno skušali vliti življenje v ta tako pomemben organizacij-
ski organ. Prav tako so pa dobro vedeli, dn komisija potrebuje primerna sredstva — svoje organe — da bo mogla vsaj nekoliko izpolnjevati svoje osnovne naloge. Nekaj uspehov je bilo nedvomno doseženih. Tako je podružnica jeseni ustanovila rdeči kotiček, ki je vsekakor pomembno sredstvo kulturno-prosvetnega dela, čeprav ga doslej še nismo znali primerno uporabiti. Upoštevati je namreč treba, da je rdeči kotiček zvezan s čitalnico in knjižnico. Naša knjižnica šteje zdaj že nad 500 knjig. Paradoks je sicer, da prav naše članstvo, ki je najtesneje v zvezi s proizvodnjo knjig in s tiskom sploh, zelo malo uporablja svojo knjižnico. To si je pa mogoče vsaj nekoliko pojasniti s tem, da mnogi člani sami kupujejo knjige, tako da že zaradi tega lahko pogrešajo knjižnico.
Če potegnemo črto pod računom o delti naše komisije, sprevidimo, da je bilo sicer precej akcij, mnogo vzgojno-političnega dela, ki pa na žalost ni zajelo dovolj široko in globoko članstva ter je zato ostalo na površini.
Časovno bi bilo treba deliti delovanje komisije na dva dela: prvi del je precej daljši, drugi pa zajema na splošno le zimske mesece. V prvem delu smo iskali organizacijske oblike komisije. Ustanovljeni so bili odseki za posamezne panoge. V drugem delu je prišlo do reorganizacije. X se delo je bilo na splošno razdeljeno med člane novega aktiva po skupinah: agit-kolektiv, rdeči kotiček in »Črno na be-lem». Naše glasilo »Črno na belem« je bilo ustanovljeno hkrati, ko smo dobili rdeči kotiček in knjižnico.
Delo samo se je delilo na ideološko vzgojo članstva, na razne prireditve in akcije. Ideološko-politično vzgojno delo je treba spet deliti: na množična predavanja; študijske krožke, na delovanje knjižnice in čitalnice ter delo lista »Črno na belem«.
O zunanje-političnih vprašanjih je bilo prirejenih 14 predavanj in posebej pet predavanj, ki so prikazala mednarodni in
KOMISIJA ZA TEKMOVANJE IN TARIFO
. Prvotno organizirana komisija se je '.^kazala kot preveč okoren organ; štela le 17 članov. Po prvih dveh mesecih se Je organizirala, tako da je bil iz celotne komisije sestavljen nekakšen izvršni odbor štirih članov. Drugi člani so pa se. javljali plenum Med letom je bilo tre-^ nadomestiti nekatere -del a v ce ko misij e? bodisi ker so bili premeščeni ali nedelavni.
Komisija je stalno spremljala proiz-vodnjo in reševala tekoča vprašanja. V Ja namen je bilo treba sklicati 31 sej. pelo komisije se vsekakor vsaj nekoliko zrcali v proizvodnih uspehih posameznih oddelkov, pa tudi vsega podjetja.
Ena glavnih nalog komisije je bila, da budi zanimanje za tekmovanje in krepi tekmovalni duh ne le med drugimi komisijami im podružničnimi organi, temveč tudi med vsem članstvom. V kakšni meiii jo je izpolnilo, ne morejo Pokazati dovolj tudi številke o uspehih !Jaših tekmovanj. Prva največja naloga komisije je bila organizirati novembrsko 'h prvomajsko tekmovanje. Upoštevati je Pa treba, da je bilo prirejenih še sedem 111 a n j š-; h vzporednih tekmovanj (n. pir. volivno tekmovanje). Pri izrednih tekmo-'anjih je članstvo med drugim prispe-valo tudi nad 15.000 prostovoljnih delov. !'ih ur, kar kaže njegovo pripravljenost '0 vnemo za tekmovanje sploh.
Komisija je točno vodila statistiko o delovnih naporih in tekmovalnih uspehih našega članstva.
Iz naslednjih glavnih podatkov je nekoliko razvidno, (kako je naš delovni kolektiv v preteklem poslovnem letu ‘jOiagoval svoje naloge v splošni borbi delovnega ljudstva za izpolnitev petletke.
V našem podjetju je v tiskarniških "ddelkih normiranega 30% dela. Po nor-'Pah dela 65% delavstva. Delavstvo poprečno izpolnjuje norme za 115%.
. Tudi v našem podjetju stremimo, da bi z normami zJajeli čim več dela. Vendar ni delo po normah uvedeno v vseh oddelkih pač zaradi tega, ker nekaterih del zaradi njihovega značaja ni mogoče tiormirati. S tem sicer ni rečeno, da bi ke bilo mogoče dvigniti odstotka dela po normah. V ta namen bi bilo potrebno ainogo tesnejše sodelovanje delavstva.
. Najboljše uspehe pr j normiranem de. u dosegata knjigoveznica in klišarna.
, Oglejmo si še nekatere značilne šte-'dke, ki kažejo, na kakšni višini je de-lovni polet v našem podjetju!
. Izdelavni oddelki so januarja izpol-'"li plan po obsegu za 124.95%. po sorti-”*entu pa do 99.16%. Februarja so do-Segli plan po količini za 119.15%, po s°rtimentu pa za 99.17%.
Indeksne številke o storilnosti, to se Prav; razmerje o višini storilnosti med novembrskim (indeksna številka 100 je Povprečje novembrskega tekmovanja le-;a 1947) in prvomajskim tekmovanjem, 0 po posameznih mesecih naslednje:
november 108.29 december 110.31 januar 110.86 februar 107.73
Vsekakor je uspeh, da se je delovna 'Sciplina med prvomajskim tekmovanjem ; <c,‘j utrdila: odstotek izostankairjev se j? ^manjšal za okrog 4%. število izgubah ur zaradi izostankov se je zinanj-v za Približno 500.
; preteklem poslovnem letu naše po. ^ruznice je bilo iz vrst našega delovna kolektiva proglašenih 26 udarnikov.
Razen tega je bilo pohvaljenih 39 tovarišev in tovarišic.
Ko je naša podružnica 29. novembra prevzela prehodno zastavo, je vodstvo podjetja v sporazumu s sindikalno podružnico v priznanje za njihovo požrtvovalno delo nagradilo sto tovarišev in tovarišic. Razen tega sta uredništvo in uprava nagradili 44 tovarišev in tovarišic.
Delo komisije ni bilo omejeno le na tekmovanja. Komisija je posvečala vso pozornost tudi tarifnim vprašanjem. So-
delovala je pri uvajanju norm, kakor tudi pri njihovi regulaciji. Uvedba norm je ugodno vplivala na zvišanje produkcije. Komisija je seveda sodelovala tudi pri proglaševanju udarnikov in podelitvah nagrad. Podpirala je upravičena stremljenja in zahteve delavstva, tako da so bila vsa vprašanja zadovoljivo re-Komisija bi vsekakor lahko dosegla še mnogo večje uspehe, če bi ne bilo nekaterih pomanjkljivosti in zlasti, če bi z njo bolj tesno sodelovalo vse delavstvo, predvsem pri uvajanju in reguliranju norm.
KOMISIJA ZA RACIONALIZACIJO IN IZUME
Komisija je vse leto reševala številna vprašanja. Že na svoji prvi seji je ugotovila, da je treba v podjetju izpolniti mnoge naloge. Racionalizacijske ukrepe in izboljšave dela pa je bilo zelo težko izpolniti zaradi pomainijkanja materiala.
Komisija je na vseh sejah ugotavljala napake pri organizaciji dela. Preiskovala je pomanjkljivosti v posameznih oddelkih, potem pa na podlagi ugotovitev predlagala vodstvu izboljšave. Na njen predlog so bili preurejeni nekateri oddelki.
V	ročni stavnici so n. pr. opremili vsako ulico z omaro za razpomike, tako da se je skrajšala pot stavcem, priskrbeli so nove deske za stavek itd. V podjetju so izdelali vozičke za prevažanje stavka; uporabljajo jih v strojnici in v stavnici. Nadalje so izdelali vozičke za prevažanje pol in brošur, v knjigoveznici. V stereotipi ji so postavili stroj za sušenje matric. Tudi ta stroj je naš izdelek. Razen tega sta bili preurejeni klišarna in bakrojed-kalnica, dalje opremljena litografija itd. Zaradi teh ukrepov se je precej povečala storilnost v oddelkih. Vse te izboljšave je predlagala komisija.
Razen tega je komisija prejemala predloge iz oddelkov. O teh predlogih je razpravljala in jih proučevala ter jih priporočala, če so bili primerni. Vseh predlogov pa seveda ni mogoče uresničiti. Tako je komisija prejela predlog za izboljšavo jedkalnega stroja za klišarno. Ker ni bilo potrebnega materiala, predloga ni bilo mogoče uresničiti. Izboljšan je bil offsctni stroj. S to izboljšavo je bilo doseženo, da so plošče, ki so prirejene za večji stroj, uporabljive tudi na manjšem stroju. To omogoča lažjo kombinacijo 'in boljšo delovno organizacijo.
V	nekaterih oddelkih so bili uvedeni novi delovni načini. Tako je bila z enim takšnili načinov pri vlivanju razpornikov
dosežena za 25 do 80 odstotkov večja storilnost po posameznih vrstah. Pri fotolito-postopku je bila za nekatera dela izločena ena faza. S tem so prihranili polovico foto-materiala. Komisija je prejela predlog za nov način vlivanja razpornikov. Rezultatov še ni, ker moramo čakati na napravo, izdelano v smislu predloga.
Delavci so pokazali precej iznajdljivosti in so si pomagali sami, ko je primanjkovalo materiala. Tako so n. pr. izdelali sami litografski tuš, retuširno barvo in barvo za risanje osnutkov.
Komisija je vse takšne novosti registrirala, jih ocenjevala in predlagala tovariše, ki so dali predloge ali izboljšali delo, naj bi jih nagradili. Prav tako pa je komisija spremljala in proučevala delo po normah. Tovariše, ki so presegali norme za določen odstotek, je predlagala, da jih proglasijo za udarnike. Razen tega je komisija ugotavljala razne težave, ki so nastajale zaradi slabega materiala, in skušala odpraviti napake, kolikor je bilo mogoče. Opozarjala je na napake uprave podjetij in sindikalne podružnice papirnice ter tovarne barve.
Komisija je skušala doseči racionalizacijo dela na vseh področjih in v vseh oddelkih. Zaradi objektivnih težav pa ni bilo mogoče doseči zaželenih uspehov. Napaka je bila morda, da je bila komisija z nekateri oddelki premalo povezana in da ni znala zbuditi zanimanja pri posameznih tovariših v oddelkih za izboljšanje delovnih načinov.
Če potegnemo črto pod računi o delu komisije, moramo ugotovili, da je komisija kljub vsem težavam vendar dosegla nekatere uspehe. Svojih dolžnosti se je zavedala in jih izpolnjevala, kolikor je mogla. Bodoča komisija pa bo morala posvetiti svojim nalogam še več truda in pritegniti k delu mnogo več članstva.
MLADINA »LJUDSKE PRAVICE<
Naša mladina bi morala prevzemat; v 'sjndikatu posebno pomembne nalogie, kakor jih dandanes izpolnjuje povsod v našit državi, kot v resnici prava avantgarda delovnega ljudstva. Tega ,pa na žalost ni mogoče trditi o našem mladinskem aktivu.
Kaj so vzroki napak, da naša mladina ni dosegla lani:, boljših (uspehov? Ena glavnih napak je, da niso posvečali dovolj pozornosti polilično-ideološki vzgoji1 mladine. Naša mladina ni dovolj zasledovala političnih dogodkov, premalo se je poglabljala v gospodarska in socialna vprašanja, pogosto pa ni: bila niti na tekočem o najpomembnejših dnevnih dogodkih. Druga napaka je bila, da mladine nismo znali zajeti množično v sindikalno delovanje, kar velja zlasti za fiz-kulturo. Fiizkultura je v našem sindikatu sicer na precejšnji višini, vendar je pa treba ugotoviti, da bi fizik ul tur ni aktiv
dosegel mnogo lepše uspehe, če bi muo-žičho sodelovala tudi’ mladina.
Za ZREN se je prijavilo 45 mladincev, tekmovanje jih je pa končalo le 9. Na jesenskem crossu je sodelovalo' le 19 članov mladine, kair pomeni, da niso posvečali dovolj pozornosti udeležbi mladine. Prav tako je z vadbo, ki jo je obiskovalo le nekaj mladine.
To je pa le en sam primer. V prihodnje se bo morala mladina popolnoma drugače oprijeti dela ter se vključiti v delo vseh komisij. Predvsem, bo morala sama skrbeti ne le, da bo sodelovala, temveč da bo skušala biti tudi povsod prva. Naj ne ostane le pri dobrih namenih in lepili geslih, ampak je treba napraviti primeren zaključek spričo vseh pom ainkl j i vos ti in napak dosedanje naše mladinske organizacije, da bomo čez leto dni lahko poror čali o mnogo lepših uspehih na občnem zboru!
KOMISIJA ZA ZAŠČITO DELA
Komisija si je na svoji prvi seji izdelala delovni načrt. Kot najnujnejša naloga se ji je zdela, da si ogleda vse obrate v podjetju. Po pregledu je komisija sestavila zapisnik. Iz zapisnika je razvidno, katera dela so bila najnujnejša za izboljšanje higienskih in delovnih razmer.
Komisija je predložila načrt inšpekciji dela. Pozneje si je inšpekcija ogledala podjetje. Ogledu je prisostvoval zastopnik podjetja, navzoča sta pa bila tudi dva člana naše komisije. Na podlagi predlogov komisije in po načrtu vodstva podjetja so bila opravljena dela ali storjeni naslednji ukrepi:
V retuširnici bakrotiska so uredili temnice, korita itd. — Za čiščenje prostorov (bakrotisk, retuše, fotografski oddelek in jedkalnica) je bila nameščena snažilka. — V ročni stavnici je razmetovalec dobil svoj prostor. — Urejena je bila ženska garderoba za knjigoveznico in strojnico. Prav tako je bila urejena moška garderoba za knjigoveznico in strojnico, toda se ne more uporabljati, ker ni omaric. — V četrtem nadstropju so popravili stranišče; v stereotipiji so izboljšali razsvetljavo pri aparatih. Pri kotlu za topljenje svinca so uredili ekshaustor. Za olajšanje dela pri sušenju matric so izdelali v domači de-
lavnici aparat, ki skrajša delo približno za 10 minut pri vsaki matrici. — Uredili so prostore v mizarski delavnici; prenovljena je bila menza. — Prepleskali in očistili so dvorano v III. nadstropju. — Uredili so pisarniške prostore.
Vseh predlogov pa zaradi pomanjkanja delovnih moči in ker je težava z nakupom materiala, ni bilo mogoče uresničiti.
Da komisija ni dosegla več uspehov, je treba pripisovati predvsem temu, da niso bili v nji zastopani vsi oddelki. Komisija petih članov ni mogla zadovoljivo izpolnjevati svojih nalog, zato je razposlala okrožnico na vse grupne poverjenike, naj si v grupah izberejo iz svoje srede tovariša ali tovarišico, ki naj bi zastopal svoj oddelek v komisiji. Odzvala sta se le dva oddelka. Potem se je komisija ponovno obrnila na grupne poverjenike in si prizadevala, dokler ni dosegla, da so bili na seji 27. januarja zastopani vsi oddelki, razen knjigoveznice, litografije in mehanične delavnice.
Komisija bi nedvomno dosegla mnogo večje uspehe, če bi bila tesneje povezana z vsemi oddelki. To bi bilo vsekakor v korist članstva in podjetja.
KOMISIJA ZA SOCIALNO SKRBSTVO IN DOPUSTE
Komisija se je formirala takoj po občnem zboru iz štirih članov. Ravnali smo se po smernicah IV. plenuma Enotnih sindikatov. Naše naloge so bile:
Skrb za članstvo, ki je na socialni nižji ravni. V ta namen smo uporabljali sklad za pomoč članstvu. Dali smo 23 članom podpore v skupnem znesku 15.800 dinarjev.
Druga naloga je bila ureditev dopustov. Komisija je sodelovala pri določanju dopustov z vodstvom podjetja. Po mnenju komisije se je izkazal način dodeljevanja dopustov dober in večina članstva je bila zadovoljna.
Komisija je uporabljala za članstvo tudi sklad za počitnice. Lani je poslala na račun tega sklada na počitnice 14 tovarišev in tovarišic, in sicer v sindikalne domove ob morju in na Gorenjsko. To število je sicer nizko v primeri z našim članstvom. Upanje je, da bomo letos lahko poslali več dopustnikov v okrevališča.
Prav spričo stremljenja, da bi počitnice lahko uživalo v primernem kraju
čim več članov, je vzniknila zamisel, naj bi si zgradili počitniški dpm. Pozdraviti je treba tudi zamisel, naj bi ustanovili ekonomijo. Da bomo ti zamisli čim prej uresničili, smo sklenili, da se mora naša sindikalna podružnica najtesneje povezati z vodstvom podjetja. Bodoči upravni odbor mora posvetiti temu največjo pozornost.
Med letom smo ustanovili »Čebelico«. Namen te ustanove je, da bi si njeni člani prihranili sredstva za dopust. Kljub vsemu prizadevanju komisije, člani niso pokazali mnogo zanimanja, tako da šteje ustanova le 25 članov. Doslej je imela 38.320 din prometa.
Nameravamo ustanoviti še blagajno vzajemne pomoči. To bo naloga bodočega upravnega odbora. Delovanje »Čebelice« bo treba potem prilagoditi pravilniku nove blagajne vzajemne pomoči. Ta ustanova bo nudila članstvu precejšnjo pomoč. Komisija namerava podpreti blagajno s primerno dotacijo.
Čaka nas še precej dela. Morali se ga bomo resno oprijeti, da ne bodo ostale naše zamisli in naloge le na papirju.
FIZKULTURNI AKTIV »LJUDSKE PRAVICE«
Naš aktiv se je organiziral šele letos. Res smo že lani organizirali množični nakup smuči, da bi poživeli smučanje med članstvom, toda ostalo je le pri nakupu. Šele po reorganizaciji in novem občnem zboru aktiva se nam je posrečilo poživiti delo.
Uspehi posameznih sekcij našega aktiva so naslednji:
Nogometna sekcija: Tekmovala je na sindikalnem nogometnem prvenstvu in se plasirala na 4. mesto v svoji skupini. Pri nogometnem brzoturnirju v Celju si je izvojevala prvo mesto in pokal. Organizirala je nogometni pokalni turnir propagandnih ustanov. Sodelovala je na več prijateljskih tekmah v Ljubljani in Novem mestu.
Lahkoatletska sekcija: Ekipa 10 članov in 6 članic je tekmovala na prvenstvu kombinatov v mnogoboju. Osvojila si je
prvenstvo Ljubljane. K tekmovanju za prvenstvo Slovenije se je moški del ekipe plasiral na 4. mesto, ženski pa na drugo. Ženska ekipa je sodelovala pri finalnem rvenstvu Jugoslavije in zavzela 5. mesto, ahkoatletska ekipa 20 moških in 15 članic je tekmovala na grafičnem prvenstvu v Celju in zavzela prva mesta: v peteroboju za člane, v troboju za ženske in v balkanski štafeti. Ženska štafeta 4X100 m si je osvojila drugo mesto.
Šahovska sekcija: Pri sindikalnem tekmovanju za prvenstvo Ljubljane je ekipa dosegla prvo mesto v svoji skupini, v finalnem tekmovanju pa četrto.
Strelska ekipa našega aktiva je sodelovala na medsindikalnem strelskem turnirju in dosegla šesto mesto.
Smučarska sekcija je organizirala smučarsko grafično prvenstvo za Slovenijo v alpski kombinaciji in patrolnem teku.
Ekipa, ki je zastopala naš aktiv, se je plasirala na drugo mesto.
Sekcija za namizni tenis se ni mogla razživeti kakor smo imeli v načrtu, in sicer, ker je primanjkovalo žogic.
Sekcija za splošno vadbo: Priskrbela si je telovadnico za telovadbo dvakrat na teden. Prav za to najpomembnejšo sekcijo ni bilo pravega razumevanja.
ZREN: Enajst tovarišev in tovarišic si je pridobilo fizkulturno značko. V novem tekmovanju se je prijavilo 16 tovarišev in tovarišic za mladinsko, 10 za bronasto, prav tako 10 za srebrno in ena tekmovalka za zlato zmačko.
Aktiv se je udeležil jesenskega crossa. Sodelovalo je 27 tovarišev in tovarišic.
Kljub nekaterim uspehom, ki :,mo jih dosegli, je treba spregovoriti tudi o napakah in pomanjkljivostih. Očita se nam, da smo vse svoje delo koncentrirali na razna tekmovanja, trening in na iskanje najboljših fizkulturnikov. To drži, vendar pa naš namen ni bil zanemariti množične fizkulture.
Finančno porodilo fizkulturnega aktiva:
Prejemki :
Podpore sindikata.................13.071	din
Prejeta gotovina 18. 12. 1946 .	4.849	dim
Prostovoljni prispevki ....	120	din
Nagrada MFO....................... 5.000	din
Nagrada Komiteja za fizkul-
turo pri vladi FLR J .	.	.	10.000	din
5 % dotacija od sindikalne članarine ................... ,	,	9.500 din
Skupaj	.	.	42.540	din
Izdatki:
Nakup fizkulturne opreme za nogometno in lahkoatletsko sekcijo .......	9.250	din
Štoparica.....................-	4.200	din
Odškodnine za izposojeno
opremo, igrišča in telovadil.	1.680	din
Popravila in vzdrževanje
fizkulturne opreme .	.	.	338	din
Razne podpore in darila	.	.	5.597	din
Prijava ekip in pristopna
prijava	v fizkult. magazin	470	din
Potni	stroški............ 2.278	din
Graviranje pokala .	.	,	.	.____180	din
Skupaj	.	■	25,993	din
Saldo	.	•.	18.547	din
KOMISIJA ZA PRESKRBO
Naša komisija za preskrbo je imela nedvomno eno najtežavnejših nalog-Članstvo seveda ni bilo zadovoljno z njenim delom. Od komisije je pričakovalo marsikaj. Zato je bilo pač pogosto razočaramo. Življenjske potrebščine, ki jih je komisija prejemajLa bodisi iz kontingentov, katere razdeljujejo višji forumi' med sindikalne podružnice, alii blaga, ki ga je komisija preskrbela sama, navadno ni bilo toliko, da hi se članstvo lahko do mile volje založilo. Zato je bilo blago večkrat razdeljeno le med določeno število članstva. Prav zaradi, tega so bij® največje težave, ker so se pač člani, ki niso blaga prejeli;', pritoževali.
Komisija za preskrbo bi nedvomno dosegla mnogo lepše uspehe, če bi b ja boljše organizirana in če hi njeno delo ne slonelo le na nekaj članih. Med predsednikom komisije in referenti za PrCi skrbo v grupah ni bilo prave alii skoraj nobene povezanosti. Grupni referenti so prihajali s ko mišjo za preskrbo navadi) v stik le, ko so prejeli kaj življenjski potrebščin — največkrat le manjše kol' čine — sicer pa niso sodelovali pri P‘Iia7 vem preskrbovalnem delu. Komisija J' ^ Bi sklicevala na skupne seje. Posveto
v@nj, na katerih bi reševali vprašanja Preskrbe našega članstva, ni bilo. Upoštevati je pa treba tudi, da komisija ai Prejemala kakšnih posebnih, konkretnih Predlogov za izboljšanje preskrbe. Članstvo je našo preskrbo pogosto kritiziralo, hi pa bilo kakšnih učinkovitih ukrepov. v Tako komisija lahko poda le nekaj številk o blagu, ki ga je v preteklem poslovnem letu 'razdelila med članstvo.
Največja akcija je bila nakup drv. Komisija je kupila skupaj 192 kubičnh filet rov drv. Stroški so znašali 106.974 dinarjev. Prevoz je drva precej podražil, Vendar bi bilo mogoče razdeliti še več drv, čeprav so bila draga.
Komisija je imela v načrtu, da bo nakupila za članstvo živila za zimo. Ostalo je pri načrtu, ker . blaga ni' bilo. Med letom, že pred zimo, se je pa komisiji posrečilo nakupiti jabolka. Skupna vred-fiost razdeljenih jabolk je znašala 52 tisoč 984 dinarjev.
Nadalje je komisija razdelila nekaj tekstilij in manjše količim e živil. Večino lega blaga je prejela iiz kontingentov, ki 80 bili določeni za ‘sindikate. Bi kontin-ffifiti 'so bili navadno premajhni, da bi ?do mogoče ustreči vsemu članstvu naše Podružnice, ,ki šteje okrog 460 ljudi. Ob Peki priliki' smo prejeli oin razdelili: 150 'netrov flanele, 50 brisač, 41 parov molkih in 27 parov ženskih nogavic v skupki vrednosti 7754 din. Vrednost razdelje-pletenin znaša 54.354 dih. Nedavno te bilo razdeljenih ženskih nogavic v rednosti 20.060 din. Količine 'razdeljenih
živil so bile sorazmerno majhne: 2S6 kg bele moke (po 100 kg), za 5436 din sira, za 2230 din usnja, salame v vrednosti 10.925 din in čokolade za 2000 d:n. Razen tega je bilo razdeljenih še manjše število dežnikov v skupni' vrednosti 3146 din.
Skupna vrednost razdeljenega blaga znaša 294.439 din.
Iz teh številk je razvidno, da komisija ni mogla bistveno izboljšati preskrbe našega članstva kljub temu, da se je trudila.
Delavski inšpektor se voli tajno
Na občnem zboru upravnega odbora so posebna točka volitve delavskega inšpektorja. Najt n predlagan ja kandidatov za delavskega inšpektorja in izvolitev je isti kot volitve upravnega in nadzornega odbora. Vsakdo ima pravico predlagati kandidata in izmed več kandidatov vsak član izbere dva ter ju napiše na glasovalni listek. Tisti, ki dobi pri volitvah največ glasov, je delavski inšpektor, drugi po številu prejetih glasov pa je njegov namestnik.
O nalogah in pomenu delavskega inšpektorja ni treba posebej govoriti, saj mora hiti to znano vsakemu članu sindikata. Prav zaradi pomembnih nalog delavskega inšpektor ir ja je po trebno, da bo izbor kandidatov čim bolj pretehtan in vse naše članstvo opozarjamo, da se tudi na te volitve pripravi.
Udarnika — juttaka dc.Ha
Nedavno sta izpolnila pogoje za udarnike še dva naša tovariša. Ker nista bila javno proglašena, da sta si izvojevala časten naslov udarnika — predvsem zaradi svoje skromnosti — čutimo še tem bolj dolžnost, da jima ob tej priliki izrazimo priznanje.
Nova udarnika sta Ivan Jerič, knjigo-tiskarski strojnik, in Franc Snoj, lito-brusač. Tovariša Iv. Jeriča cenimo kot marljivega iin dobrega kvalificiranega delavca, ki si je v polni meri zaslužil častni naslov udarnika. Pri delu stalno presega norme povprečno za 32%. Prav tako je zelo marljiv in vesten Fr. Snoj, ki presega norme od 22—34%.
Obema tovarišema iskreno čestitamo in jima želimo še mnogo nadaljnjih delovnih uspehov!
SNOJ FRANC
JERIČ IVAN
Dohodki
BLAGAJNIŠKO POROČILO OD 19, XII.' 1946 DO 31. III. 1948
Izdatki
	din		din
Za članarino		190.220,—	Članarina			123.544.80
Za vpisnino		1.245.—	Vpisnina			1.245,—
Pribitek zabavnega večera 30. 4. 1947	.	.	386,—	Založnima za cigarete		1.200,—
Pribitek pri preskrbi		33.50	Mladini za zastavice		500,—
Zbirka za rdeči kotiček		7.531,—	Venec padlim borcem		810,—
Gotovina za prodane bloke	4.862.50	Venec za tov. Čeboklija		800.—
Likvidacija sindikalne menze		155.955.50	Nakup 3 m3 drv za sindikat		1.178.—
Obresti za leto 1947 N. B. . .	....	898,—	Nakup sindikalnega prapora		9.740,—
Sindikalna menza za premog in najemnino		Prispevek za španski proletariat ....	2.000,—
prostorov		23.541,—	Izplačilo obdelovalni zadrugi Zapotok .	.	9.413,—
Prispevek za sindikat		2.402,—	Povračilo stroškov celjskim grafiičarjem .	.	120,—
Vrnjeno posojilo za smuči		2.828,—	Račun tiskarne za poslano resolucijo .	.	.	289.50
Prevzeta gotovina 18. XII. 1946			26.717.50	Pisarniške potrebščine		3.500,—
y			Sindikalne izkaznice		1.060,—
/		Poraba električnega toka .......	192,—
/		Stroški za prireditve — okrasitev ....	482.—
/		Založeno za preskrbo		76.118,—
		Vrnjeno posojilo Mestni hranilnici ....	2.764,—
		Potrebščine za snaž. prostorov in material	3.860.50
/		Poštnina in radio-naročniina		509,—
/		Fondu ^za dopuste in okrevališča ....	19.907.30
/		Fondu za podpore članstvu		19.009.30
/		Fondu za fizkulturo		22.571,—
		Fondu za kulturo in prosveto .....	42.296.30
		Saldo dobroimetja v Narodni ibanki .	.	.	79.311.60
.			Saldo blagajne v gotovini		5.198.70
	416.620.—		416.620,—
1 Liubljana, 31. III. 1948.	Blagajnik:		1 Nadzorni odbor:	
Kernel	Milka	Jože Gajeta, Gatnik Mira, Vrhovnik Lado	
ZGLEDOV DOVOLJ — ALI JIM SLEDIMO?
V našem podjetju so si priborili že številni tovariši in tovarišice naslov udarnika. Ali smo jim izkazali primerno priznanje? Na zunaj vsekakor: javno so bili proglašeni, da so ••udarniki, in bili so po predpisih nagrajeni. Toda javno priznanje bi bilo prav v tem, če bi nam bili vsem pravi zgled — ob vsaki priliki. To se pravi, če bi jim sledili. Vsi sicer ne moremo postati' udarniki, vendar bi pa sleherni, izmed mas dosegel kaj več, če bi -si to tudi stalno prizadeval. Zgledov je dovolj, le slediti jim moramo!
Dovolj pa imamo lepih zgledov tudi med prostovoljci, za letošnja prostovoljna dela v Ljubljani. Tem bi' marsikdo že
laže sledili. Kako jim pa sledimo? Vsule četrtek popoldne imamo prostovoljno delo. Če ste brali zadnjo številko našega lista, ste zvedeli, da smo se letos obvezali za okrog 16.500 prostovoljnih delovnih ur. Večina nas namerava delati po 50 ur. Če delamo vselej ob četrtkih povprečno po tri ure, bomo morali iti, delat 17-krat. Prostovoljno delo se je začelo v prvi polovici marca.'Koliko ur smo dali doslej? Dne 18. marca nas je delalo na pionirski progi ob Večni poiti' — trideset. Šteli so nam 90 ur. Če bomo tako nadaljevali, bo treba leto podaljšati na 184 tednov. Računajte: Vsak četrtek po 90 ur je 184 četrtkov, če hočemo doseči okrog
16.500 ur. fo se pravi, če hočemo sploh izpolniti obveznosti. Med nami so tovariši in tovarišice, ki jih izpolnjujejo. Kaj pa vsi drugi?
Tu jiim predstavljamo tiste, k;, se niso, le obvezali, da bodo delali po 500, 200, 120 ali 100 ur — temveč svoje obveznosti tudi izpolnjujejo. Ivanka Jeriha se je obvezala za 200 ur. Po 150 ur bodo delale: Dani,uka Rode, Milka Snoj, Nada Jeriha, Jelka Roh in Ida Lisjak; po 120 ur Kristina Marušič; po 100 ur: Ida Blažič, Anica Špacapan, Anton Zrnec, Jana Poljec in Joža Fink. Nekatere smo pa omenili že v prejšnji številki. Tu objavljamo še nekaj slik naših najboljših.
IVANKA JERIHA
DARINKA RODE
MILKA SNOJ
ANTON ZRNEC
NADA JERIHA
IDA LISJAK
OBRAČUN 0 DELU. KI NAS ŠE ČAKA
O delu, ki si ga opravil, je lahko polagati' račune. Občni zbor naše podružnice bo podal vsaj približno sliko. o našem delu v preteklem letu. Toliko različnega, največ drobnega dela je bilo, da pač ne bo moglo biti opisano dovolj podrobno. To tudi ni potrebno- Toda prav zaradi tolikšnega dela, ki ga ne moreš pokazati in izkazati s številkami, zato pa tudi ne primerno oceniti in razčleniti, najbrž ne bo zadovoljiva celotna slika.
Vendar bo največja težava z našim obračunom v tem: sindikat, ki se izgublja v .neštetih sejah in majhnih akcijah, v drobnem vsakdanjem delu in sploh v vsem tem, kar imenujemo sindikalno življenje — se ne more oprijeti večjih ato cij in ne more niti videti vprašanj, ki so morda najpomembnejša. Zato bi bil potreben najprej obračun o delu, ki nas še čaka. Dotakniti se moramo dela, ki ga nismo izpolnili' 'in ga niti ne začeli. Tu ne gre za kritiko, ne za obdolžitve m iskanje krivcev, ampak za vprašanje: Kaj so prav za prav glavne naloge naše podružnice razen »tekočega« sindikalnega dela? Kaj bi morali delati, razen tega, kar nam nalagajo nasj odnosi' do družbe — do izpolnjevanja petletnega plana in graditve socializma? Alj je naša dolžnost delati le to, kar naim nalagajo pravila in kar nam je naloženo s sklepi plenumov CO Enotnih sindikatov?
Morda bo kdo celo vprašal: Kaj pa na ji še delamo? Ali' nismo že z vsem tem preobremenjeni čez glavo? Al:: Kaj je pa sploh mogoče narediti in doseči, ko ni med članstvom, pa tudi ne celo med mnogimi funkcionarji nobenega pravega razumevanja za retsno delo?
Napredek bi bil zaireis, če bil se vsaj začeli to vpraševati. Kaj naj delamo? 1 a-ko hi vsaj spoznali, kaj so naše naloge, da bi se jih bolj jiaismo zavedali.
Pogosto smo imeli priliko brati in slišati, da je eden glavnih namenov uresničevanja našega petletnega plana ^dvig življenjskega standarda.' Pri, uresničevanju plana pa imajo sindikati' odločilno
vlogo. Toda veliko vprašanje je, kako jo razumejo. Nekateri menda mislijo, da je treba pač potrpeti, dokler ne bo plan izpolnjen, kakor da naj dotlej sed mo prekrižanih rok, dokler se ne bodo razmere spremenile, V resnici' je pa naša naloga, da sleherni' dan skrbimo za dvig življenjske ravni ljudstva. Pod življenjsko ravnijo je treba razumeti ne le večji kos kruha, temveč tud,; višjo idejno in kulturno stopnjo delovnih ljudi Ljudje morajo čim bolj zavedno izpolnjevati velike naloge v boju za socializem. To jim pa moramo omogočiti.
Torej jiih je treba vzgajati? Saj juh vzgajamo! — tako odgovarjajo na to vprašanje mnogi. Da, treba jih je vzgajati, vprašanje pa je —■ kako? Ne le vzgajati z 'besedo'. Ne le dopovedovati, kaj so dolžni in da morajo napeti vse sile. Ustvariti mora,mo tudi pogoje, da bodo lahko čim bolje izpolnjevali' svoje naloge.
Kakšni so ti pogoji?
Vprašajte tiste dellavce, k j še nimajo človeških stanovanj! Vprašajte tiste, ki se hranijo v menzah — ali so zadovoljni! Kdo je zadovoljen s preskrbo, ki' jo nudi naš sindikat? Vprašajte mlade matere, ki imajo dojenčke, ali bji naš sindikat ne potreboval otroški h jasli! Pogovoriti bi, se bilo treba tudi, ali bi naš sindikat ne mogel ustanoviti ekonomije za izboljšanje hrane v menzi- Razčistiti bi. bilo treba vprašanje preskrbe z industrijskim blagom, ker je šlo upanje, da dobimo industrijski magazin, po vodi,
To bi bile naloge za izboljšanje .gmotnih razmer našega članstva, odnosno za ustvaritev primernejših pogojev, da bi laže opravljali svoje poklicno delo v proizvodnji in drugih službah. Vprašati se moramo torej, kaj bi moral naš sindikat storiti za izboljšanje gmotnih razmer svojega članstva: kako bi naj sodeloval pri reševanju stanovanjskega vprašanja; pri izboljšanju preskrbe; pri zaščiti mater in otrok; kaji naj stori za izboljšanje zdravstvenih razmer razen po-
speševanja fizkulture in higienske zaščite v podjetju.
Ali imamo isploh kakšne podatke n stanovanjskih razmerah našega članstva? | Ali je ugotovljeno, koliko delavcev in nameščecev v našem podjetju nima P1'V mernili stanovanj alj ne stanuje dovolj blizu službenega mesta? In: Ali se sploh zanimamo, v 'kakšnih gmotnih in kultur; nih razmerah živi' naše članstvo ? To bj bilo 'treba najprej ugotoviti. Potem bj lahko razpravljali bolj konkretno, kaj D naj ukrenili za izboljšanje.
Kaj pa menza? ti nji smo govorili' že tolikokrat, da se zdi, kakor da je pra' zaradi tega nemogoče govoriti dovolj resno še 'kaj več. Govorili smo — kaj pa smo storili? Ali smo zbrali tudi konkretne podatke, zakaj menza ne ustreza? Nekateri' ne vidijo nobenega vprašanja ,v naši menzi, češ naša menza je med najboljšimi v Ljubljani;, Toda ali je že kdo ugotovil, katera menza v Ljubljani ie v rasinici dobra?? Katera menza nudi delovnemu človeku dovolj okusno, zadostno in vsem zdravstvenim zahtevam ustr®-zajočo hrano? Ali niso naše menze tak; j šne, d.a je že v zvoku »menza« nekaj neprijetnega? Če rečeš besedo »menza*’ ima že delavec in nameščenec občutek- I kakor da si spregovoril: »slaba, nezabeljena, nezadostna, neokusna hrama«. _ Večina abonentov katere koli menze žaba'
1 ja nad menzami. Kljub vsemu temu P*, gledamo na menze, kakor da je. to nekaj novsem postranskega, ali kakor da ce 1 nima nič skupnega s preskrbo.
Vprašajmo 'Se torej:, ali bi v naši men*' j Zij ne bilo treba izboljšati hrane po K*' kovosti, vrsti in količini jedi? Če b: bd to zaželeno ali celo nujno, moramo E vsak način čim prej ukreniti nekaj l>t: ločilnega. To bi pa bilo najbrž v zve' z vprašanjem ustanovitve ekonomije.
Govorili smo tudi že o vprašan ju} troskih jasli, odnosno dnevnega zavet:5 za. otroke mater, iki so zaposlene v n. šem podjetju. Če bj se za to vprasauH resneje zanimali, bi tudi' natančno ug° ^ vili, koliko otrok 'bi prišlo v poštev, da jih zaščitili v okviru našega podjetja, 0
Bosno koliko mater je pri nas, ki bi jim Btoralii olajšati mjihove materinske in poklicne dolžnosti. Kaj smo storili v tem Pogledu?
To so naloge, ki bi jih bilo treba izpolniti (odnosno napraviti si jasno sliko, kakšne so razmere v okviru našega sindikata) za 'neposredni' dvig življenjskega standarda, kolikor sta to dolžna sindikat in podjetje.
Seveda pa to niso vse naloge. O nalogah za dv.ig idejne ravni našega članstva bi -bilo treba govoriti posebej. Pirav tako bi bilo treba jasno razčleniti, v katerem pogledu je naše delo pomanjkljivo in kaj članstvo potrebuje. Računati Bioinamo s članstvom, zato si moramo naloge zastavljati vselej konkretno v zvezi 2 živimi ljudmi, ne pa samo teoretično. Najtežja naloga na svetu je — oblikovati človeka. Kdor se je pa že hoče lotiti, se Biora znati človeku vsaj približati. Kako |rno se pri nas približali drug drugemu? Zakaj ne znamo pritegniti več ljudi k B-ašim skupnim manifestacijam — množičnemu študiju, prireditvam, sestankom 1-t'd. ? Zakaj se članstvo ni bolj oklenilo
sindikata?
Vseh teh vprašanj bi bilo za danes 'Bn-ogo preveč. Obračun bi bil preobširen. ^Pet bi se izgubili v posameznih vprašanjih, da bi več ne videli poglavitnih.
Preveč bi govorila' o raznih nalogah, pozabili bi pa na prve in najpomembnejše.
To je samo nekaj sinovi za razpravo. Obračun bo mogoč šele, ko bomo glavna vprašanja vsaj nekoliko razčistili. Zato je pa treba, zbrati natančne podatke. Potrebujemo torej tudi še razne druge podatke, ne ile tiste, ki so zapisani v sejnih zapisnikih. Zbrati b,i bilo treba številke ■in druge podatke o socialnih razmerah našega članstva. Ugotoviti bi pa kazalo iudii', na kakšni kulturni 'm idejni ravni je naše članstvo.
Seveda bo med nami takoj dovolj ljudi, ki. bodo dejali, da je vse to nemogoče. Kdo hi naj te podatke zbiral in kako? O teni zdaj ne kaže razpravljati. Jasno pa je, da je mogoče podatke o socialni li razmerah ljudi prav tako lahko zbrati, kakor jih je na primer sindikat zbral o tistih elanih, ki so pozimi potrebovali kurivo. Tu gre vendar za konkretna vprašanja: Kdo potrebuje stanovanje? Kdo se mora hraniti v menzi? Zakaj niste zadovoljni s preskrbo? Ali bi' dajali otroka v dnevno zavetišče, če bi vam to podjetje nudilo?
Na ta vprašanja bo odgovorilo članstvo1. Sindikalni delavci pa morajo odgovoriti na vprašanje, kako se bo podružnica lotila svojih glavnih nalog v novem letu.
TUDI DELAVCI SO LAHKO VISOKO KULTURNI
Ne le da so lahko, temveč so nekateri yiansko na visoki kulturni stopnji. Dandanes so ustvarjeni pogoji, da delavec lahko B°seže mnogo višjo kulturno raven. Ne le E°sameznik, temveč delavski razred sploh. yi nas so zdaj kulturna sredstva pristopna ? ehernemu delavcu in nameščencu. Pod ^alturnimi sredstvi razumemo ne le pri-j^tnočke za izobraževanje, temveč vse kul-Bfne pridobitve in dobrine: ne le knjige, "*edališče, film in šole, temveč tudi prosvetne °rŠanizacije.
vMed takšnimi organizacijami, ki omo-5°Čajo prav tako delavcu kakor nameščencu, fa se povzpne na višjo kulturno raven, je /Btivomno predvsem sindikat. Ne sme nas /)°titi, da nekatere sindikalne organizacije rlso dosegle sploh nobenih uspehov pri Blturni vzgoji svojega članstva; po tem „.e smemo presojati pomena, ki ga ima JBdikat za kulturno — ne le prosvetno — delo jyd delavstvom. Nedvomno lahko sindi-, alna organizacija doseže mnogo več. Vše-akor pa bodo njeni uspehi tudi v tem ^Bgledu sčasoma mnogo večji. Doslej smo {\<?Šrešali skušenj in nismo še našli primer-ustaljenih ter dovolj jasnih oblik za n. turnoprosvetno delo. Nikakor pa s tem !. rečeno, da bomo obstali na sedanji stop-A1- Napredek se pa tudi že kaže, kar n razvidno iz pregleda o kulturnoprosvet-Zv*11. delovanju sindikalnih organizacij v e^i z Ljudsko prosveto.
Raj lahko stori naša podružnica za t,„*°ljŠanje kulturnoprosvetnega dela med
mnogo in
tJ^Bi članstvom? Stori lahko
mora storiti že zaradi tega, ker nismo s Šb doslej doseči večjih uspehov. Dosegli nekatere organizacijske uspehe, nismo ^ dosegli vzgojnih. Ustanovili smo n. pr. i^Bi kotiček s knjižnico začeli smo
dajati svoje glasilo. To se pravi, da smo 1 i zelo pomembna vzgojna sredstva, ^ Pa ne koristijo članstvu tako, kakor bi Biorala.
Za-. al°ge so popolnoma jasne: zbuditi Spanje za knjižnico in branje knjig; Ba L,an,ati bralce z dobrimi pisatelji tudi Ij^Balnih urah in predavanjih; poglabljati •a ežen do dobre knjige zlasti pri mladini It Ustanavljati ter spretno voditi bralne žke; nuditi članstvu in zlasti mladini
stalen pregled o izidih dobrih del ter priporočati najboljša dela.
To velja predvsem za knjižnico. Toda imamo še list. Nimamo ga le zaradi tega, da bi v njem priobčevali okrožnice. Nimamo ga tudi le zaradi tega, da bi v njem pisali o naših nalogah, napakah ali uspehih. Glavni njegov namen bi moral biti, da bi se učili pisati. Sleherni naš član, ki dela v grafični stroki, bi moral znati vsaj nekoliko pisati: moral bi biti dejansko pismen.
Nedvomno je tudi med našim članstvom vsaj nekaj posameznikov, ki so več ali manj nadarjeni, da bi lahko dobro pisali, niso pa imeli še prilike, da bi preizkušali svoje sile. Kdor se nauči pisati, se nauči tudi misliti. Vsekakor lahko doseže višjo kulturno stopnjo, se bolj izobrazi, oplemeniti in idejno prekali, kdor piše. Zakaj hkrati se mora izobraževati in zanimati, kako pišejo drugi — pisatelji, znanstveniki, politiki. Kdor piše, rase duhovno ter se zanima za .nešteta vprašanja in življenjske pojave, ki bi jih sicer spregledal, ker bi bilo njegovo duševno obzorje omejeno.
S tem seveda ni rečeno, da lahko postaneš pisatelj, učenjak ali sploh duhovni velikan, če vzameš pero v roke in napišeš nekaj prispevkov za naš list. Za takšne visoke ideale nam pa tudi ne gre; doseči hočemo višjo kuturno raven. To pa je mogoče le tistemu, ki je vsaj nekoliko delaven: samo pasivno sprejemanje duševne hrane — branje^ obiskovanje predavanj, gledaliških in raznih predstav itd. — ne oblikuje dovolj človeka. Kritičen postaneš ter si pridobiš jasen odnos do sveta, družbe ter življenja le, če se navadiš tudi misliti ter vso »duševno hrano" prebaviš v svoji glavi.
Naš list je pa le eno sredstvo za kulturno rast članstva. Tudi debate in sploh izmenjavanje misli ter druge podobne oblike aktivnega duševnega dela vodijo delavca na višjo kulturno in idejno stopnjo. Gre predvsem za ugotovitev, da ima tudi naša podružnica pomembna sredstva za kulturno oblikovanje svojega članstva ter da naši delavci lahko dosežejo mnogo višjo kulturno raven. Naš list pa je ogledalo kulturne ravni našega članstva.
MLADINA, FIZKULTURA IN NOVI ČLOVEK
Medtem ko starejši rod že izstopa iz življenja, vstopa na njegovo mesto mladi rod. Človek se ne rodi popoln, ampak se mora dolgo razvijati, da doseže vsaj neko kolikor toliko visoko raven. Nihče ne more zahtevati od mladine, da bi bila že popolnoma zrela, brž ko začne stopati v življenje. Če bi se človek že rodil popoln, izoblikovan, izobražen in usposobljen za svoje življenske naloge, bi se mu pač ne bilo treba učiti. Ne bilo bi ga .treba vzgajati in usmerjati na prave življenjske poti.
Mladina se pa mora mnogo učiti. Potrebna ji je vsestranska vzgoja. Zlasti se mora učiti sedanja, naša mladina, ki izpolnjuje zgodovinske naloge — tako velike, kakršnih ni še nikdar v prejšnjih dobah nobena mladina. Ta, naša mladina mora biti zdrava in krepka, zakaj naloge so silno težke in zahtevajo največje napore. Naša mladina, gradi socializem. To se pravi, da sodeluje pri velikanskih naporih vsega ljudstva za izpolnitev petletk. Pri tem je njen delež silno velik.
Da pa bo naša mladina zdrava in močna, ji je potrebna telesna vzgoja — fizkultura. Zato ima fizkultura pri nas popolnoma določene, jasne naloge. Ne gre za vzgojo poklicnih nogometašev, tekačev, smučarjev in drugih športnikov, ampak za takšno telesno vzgojo delovnega ljudstva in zlasti mladine, ki bo preprečevala škodljiv enostranski telesni razvoj zaradi poklicnega dela; fizkultura mora kolikor mogoče utrjevati zdravje delovnega ljudstva. Zato niso njen glavni namen športni uspehi — število golov in razni rekordi.
Ni pa dovolj že, da bo mladina telesno zdrava in močna. Ni popolnoma res, da je vselej v zdravem telesu tudi zdrav duh. Mladina mora biti tudi moralno zdrava. Mora biti ne le močen, temveč tudi zaveden graditelj socializma. Mladini je torej potrebna vsestranska vzgoja. Ne le telesna, ne le fizkultura, temveč učenje, kulturno delo, razvoj umskih sposobnosti in sploh poznavanje življenja in družbe, ne pa samo športnih dogodkov.
Nacistična Nemčija je vzgajala militaristične idiote, ki niso znali in smeli misliti s svojimi glavami. Ubijala je v ljudeh, kar je najdragocenejšega v človeku — njegove umske sposobnosti in človečnost. Zato ni naš vzor Hitlerjugend in SSovec, ampak visoko kulturni sovjetski človek, ki je zavesten ustvarjalec novega sveta. Ki ni samo borec s puško v roki, ko je treba braniti domovino, temveč je tudi v mirni dobi novi človek in zavestno brani — kulturo, a jo prav tako ustvarja ter oblikuje.
Fizkultura mora torej služiti višjim smotrom: vzgoji novega človeka. Sama pa ne more ustvariti novega človeka. Fizkultura je le del splošne vzgoje, nikakor pa ne edina vzgoja. Ne more in ne sme biti sama sebi namen.
Ne gre več le za to, da pridobimo za fizkulturo čim več ljudi ter da naj fizkultura zajame čim več mladine; gre predvsem za to, da bo služila delovnim ljudem, ne pa da bi bili delovni ljudje njeni sužnji. Pri pritegnitvi mladine v fizkulturo pa bi bilo treba strokovno, zdravniško ugotavljati, kakšni panogi naj bi se posamezniki posvečali, da bi si utrjevali zdravje in da bi bil omogočen njihov skladen telesni razvoj, ki je pogosto onemogočen zaradi poklicnega dela.
Mladina dandanes izpolnjuje toliko pomembnih nalog in se medtem tudi razvija v novega človeka, da moramo kar najbolj skrbno gospodariti z njenim časom in silami. Zato pa ji moramo nuditi takšno fizkulturo, ki je ne bo nekoristno obremenjevala, ampak bo pospeševala njen splošni razvoj.
BESEDA
MLADINE
MLADINA IN KULTURNO-PROSVETNO DELO
Kako naša mladina sodeluje pri sindikalnem kulturno-prosvetneim delu? O njenem sodelovanju v kulturno-prosvet-ni komisiji sploh !ni mogoče govoriti. Na io vprašanje naj odgovori kdo drug. Zdaj gre za naše bodoče delo. Ali nas morda ni dovolj v našem podjetju, da bi sestavili kulturno - prosvetni aktivi Nismo zadnji po številu, zato pa bi lahko dosegli tudi primerne uspehe. Zakaj nas marsikje prekašajo po borbenosti, zavednosti, vztrajnosti in revolucionarnosti? V čem se kaže naša revolucionarnost? Kot revolucionarna mladina bi morali sodelovati in se boriti povsod v nr-vih vrstah. Zdaj je naš čas! To pa velja seveda tudi za ikulturno-prosvetno delo.
Zares, ta čas zahteva mnogo naporov. Nešteto nalog moramo Izpolnjevat); — to nikakor ni lahko-. T-oda mnogo laže izpolnjuješ -sleherno nalogo, če se zavedaš svojih dolžnosti. Ali -srno dovolj zavedni? Ali se zavedamo, kaj smo dolžni maši novi državi1? Če nismo, je treba to pripisovati predvsem pomanjkljivemu študiju. Brez študija in p-olit-čno-idejne vzgoje ne moremo biti’ dovolj zavedni. Če -se ne bomo zanimali za vsa vprašanja — politična, kulturna in gospodarska — ne b-orno zavedni in -borbeni, ne bomo mogli uspešno izpolnjevati svojih nalog- Zaostajali' -bomo. Tud; -za nas veljajo Stalinove besede, da tiste, ki zaostajajo, tepejo.
Kako je z našim študijem? V okrilju naše podružnice imamo notranjo ljudsko univerzo — stalna predavanja -o najpomembnejših in najbolj aktualnih vprašanjih. Predavanj je bilo že več. V podjetju je 130 mladine, predavanj se nas pa udeležuje po- dese-t do petnajst. Poslej bo treba voditi evidenco o naši udeležbi .iz posameznih grup. Ugotoviti bo treba, katera grupa in posamezniki' bodo pokazal; največ zanimanja za študij.
Študij- nam omogoča tudi rdeči kotiček. Obiskuje ga tako mailo mladine, kakor da večina sploh ne ve, da imamo rdeči kotiček in kaj nam nudi. Tam je knjižnica pa tudi čitalnica. Lahko hi prebiral skupno liste, revije in knjige. Sploh bi pa morali mnogo več brati'. Tudi težje stvari! Le tako boimo napredovali. Če ne bomo vsega takoj razumeli, se lahk-o obrnemo nia starejše tovariše, za kar se nam nu-di zlasti prilika pri skupnih predavanjih med diskusijo-.
Drug izobraževalni instrument je naš list »Črno na belem«. Poslej ima stalno mladi nsko -stran. Sploh pa je namenjen predvsem nam. Pokažimo, da simo ga tudi sprejeli za svojega! Pa tudi, da živimo in delamo! Naša beseda se mora slišati, z-ato ni dovolj le pet mladincev. Pišimo! Tu .imamo priliko za vzgojno kritiko. Koristno pa je tudi, da pohvali mo tiste, ki zaslužijo. Dopisujemo redno!
Če hočemo -sodelovati, v kuilturno-pro-svetnem delu, je prav, da ne pozabljamo
tudi na kulturne dolžnosti'," kakršna je na primer, da pokažemo zanimanje za dobre knjige. Vsako leto- izhajajo knjige »Prešernove knjižnice«. Naša dolžnost je, da propagiramo to zbirko res dobrih -in nenavadno cenenih knjig, ne le, da smo sami -naročniki. D-o 1. maja še zbiramo naročnike. Denar pa lahko- pobirate do 15. junija.
Kako sodelujemo v prosvetnem delu? Pri raznih kulturno-prosvetnih prireditvah naše podružnice se doslej nismo posebno izkazali. Za vsako takšno priliko moramo iskati pomoč prosvetnih delavcev od zunaj-. Vabimo grafični pevski zbor. Prav je, da se seznanimo z drugi mil prosvetnimi delavci. Toda tudi- s-ami moramo kaj narediti. Ali bi -ne bilo primerno, da h; us-tam-ovili priložnostni nevski zboir? , Pravim:	priložnostni
pevski zbor. Vsaj nekaj pesmic bi se naj naučili. Takšen zbor -se je že enkrat sestal, udeležba pa je bila tako majhna, da iiz vsega ni b-ilo nlič. Ali bomo zaradi -tega vrgli puško v koruzo? Ne! Naš zbor mora šteti vsaj 20 mladincev!
Naše naloge na kulturn-o-prosvetnem področju bi bil-e 'torej kratko naslednje: Redno obiskujmo študijska sindikalna predavanja; pridobimo kuv-airifše- din tovarišice za naš samostojni pevski zbor; pritegnimo čim več delavcev med naročnike »Prešernove knjižnice«; dopisujmo redno v »Črno na belem«! T. Š.
Op. ur.: Ta prispevek je treba posebej pozdraviiti1, keir gre z-ai vprašanja, o katerih sumljivo molčimo. Saj vendar ni idejne rast’ mladine brez kulturno-pro-svetnega dela!
POMEN DISCIPLINE V MLADINSKI ORGANIZACIJI
Brez discipline si ne moremo misliti nobene organizacije. To seveda velja tudi za našo mladinsko organizacijo. V organizaciji se mora posameznik podrediti skupnosti. V ta n-aimeih imamo- pravilnike, predpise, določbe, navodila. Vsaka organizacija jlih mora imeti in ima jih tudi naša.
Kaj je disciplina v organizaciji? Pa se ravnaš po p-ravi-lih, navodilih in sklepih, ki veljajo- za vse. Kako- pni nas izpolnjujemo pravila; ki veljajo za člane mladinski h organizacij?
Ugot-ovliti imomamo n-a žalost, da je v našem aktivu mnogo mlad,inčev zelo nediscipliniranih, in sicer ne le v službi pr|' -svoiem delu, temveč tudi v mladinski organizaciji sa-m|; in v zasebnem življenju. Moramo pa pohvaliti nekatere, ki pravilno i'n z razumevanjem sprejemajo vse direktive mladinske organ iz aci je ter so vsestransko disciplinirani. Ponos so organizacije zgled drugim, manj disciplini ranim, ki jih je mnogo več.
Naloga mladinske organizacije je, da vzgoji iz nas poštene, zavedne ter zveste
državljane, ki bodo vedno pripravljeni žrtvovati celo svoje življenje za našo novo -domovino; k,j se me bodo- ustrašili-nobenih, še talko velikih naporov v borbi za zgraditev socializma ter lepšo prihodnost vsega delovnega ljudstva. Ne moremo -si misliti 'nediscipliniranega mladinca-, ki bi bil zvest in vdan veliki stvari in da bi bil dober tovariš.
Pir-va dolžnost vsakega mladinca je, da je discipliniran kakor mora biti disciplini ran sleherni borec, ki se bori za veliko stvar. Najmanj to: da liizpolni brez vsakega godrnjanja dama navodila — bodisi tista, ki jih prejme v službi ali ona v mladinski 'Organizaci ji:..
Op. ur.: Zelo potreben članek, ki obravnava osn-o-vno vprašanje naše mladinske organizacije! Zares, tudi' mladinska organizacija ne more izpolnjevati svojih nalog, če nima discipliniranih borcev — discipliniranega članstva!
NAŠI IZLETI IN FIZKULTURA
Lepega sobotnega dne v februarju se nas je odpravilo nekaj tovarišev im -to; variš! c, ki smo zaposleni pri »Ljudski pravici«, v Kranjsko goro. Ne nameravam opisovati tega izleta. Hočem se le dotakniti naslednjega vprašanja. Samo nekaj besed o tem, kako z-elo- bi bilo po- I trebno, da bi se naš fizikultumni aktiv vsaj malo zavzel za organizacijo- kakšnega lepega skupinskega izleta! Zakaj n* to ne mislijo? Prepričana sem. da bi udeležba ne bila majhna. Seveda bi pa morali imeti za -organizacijo -izleta vsaj malo smisla in prikazati; članom, kaj hi nudili 'izleti; v naravo ljudem, ki' pogosto tako zelo pogrešajo zraka. Dopovedati bi jim bilo treba, zlasti mladini, kako zelo koristno bi bilo-, da bi preživeli nedeljo rajši- v naravi kakor v javnih lokalih-Zato se obračam na fii-zkul turni od' j bor, naj bi na primer organiziral smU' ! carske izlete -na Gorenjsko, seveda, dokler je še kaj belega po gorah. Poznat1 mnogo tovarišev in tovarišic, ki pravit0’ da bi se radi ho-dilii smučat na planin®’ le premrzlo se jim zdi... Alti tudi n-aS® ‘ fizkultu-rnike v sindikatu tako zebe? NaJ j ne pozabljajo, da je pri' nas kljub vsemu precej posameznikov, ki jlih ne zep I in imajo dovolj veselja do smuke. b|lZ' kulturni: aktiv si naj torej zastavi Logo, da bo ir-azgibal člane in gojil me njimi; veselje do športa in narave.
Op. ur.: Ta prispevek iz vrst ne dokazuje, da se mladina želi b0" vneto posvečati fizkultuni in zlasti s®0' Čanju. Zato je pa tem bolj ne raz um 11 vo, zakaj se fizkul turni; aktiiiv pritolžu.L’ da ne more pridobiti za smučanje in * delovanje pri športnih prireditvah v" mladine. Berite poročilo o smučarske, tekmovanju slovenskih grafičnih a* , vov (v 7. številki)! Mladina in fuzk’- ;
turni -aktiv želita isto — zakaj' se
toreJ
še nmta sporazumela??