informator
	v	¥\ V	©
»Tu smo -wa^ši smo«
S tem geslom smo šli leta 1971 v prvo akcijo za izgradnjo vzgojno varstvenih ustanov in osnovnih šol iz sredstev, ki so jih namenili prebivalci Ljubljane takorekoč iz. lastnih čepov, iz dela tistega dohodka, ki so ga dobivali vsak mesec "v kuverti". V petih letih zbiranja denarja so rasli tudi novi objekti in danes tudi tisti, ki so imeli kdaj pomisleke na tak način zbiranj a in koriščenja sredstev, ne morejo mimo rezultatov. V naši samoupravni družbi, ko prehaja vedno več zadev v neposredno upravi j anj e vseh delovnih ljudi, so potrebne tudi take solidarnostne akcije kot je samoprispevek, saj sredstev, ki se zbirajo na proračunih občin in interesnih skupnosti^ ni toliko, da bi z njimi rešili v krajšem času hujše probleme v organizaciji vzgojnega varstva in šolstva. Tako smo sami občani ljubljanskih občin priskočili na pomoč z lastnimi sredstvi leta 1971 in prav je, da tako storimo tudi letes.
2.
r*
*
Leta 1971 smo računali, da bomo s samoprispevkom zbrali
125.625.000	din, občinski proračuni in temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana pa bi prispevala iz svojih sredstev
119.155.000	din. S tem denarjem smo želeli zgraditi
5o objektov: 25 vzgojno varstvenih zavodov, 24 osnovnih šol in vzgojno posvetovalnico. Trenutno je že zgrajenih ali še v gradnji 37 objektov, graditi pa so pričeli tudi še 4 objekte. Spomladi se bodo odprla gradbišča še za ostalih 9 obiektov, seveda vse iz sredstev, ki so se zbirala zadnjih pet let. Torej - popoln uspeh naših zamisli, za katere smo denar zbirali. Moramo omeniti, da se je zbralo v samoprispevku več sredstev, kot so predvidevali leta 1971 in sicer kar 348,o92.ooo din. Seveda pa ne smemo pozabiti, da se je v tem času tudi sama gradnja močno podražila.
Če danes pogledamo, kakšne prednosti so nam prinesli novozgrajeni objekti, lahko ugotovimo, da se je število otrok v otroških vrtcih na pr. od leta 1968 povečalo od 4.23o na 11.741. Pred osmimi leti je bilo v vrtcih zajetih 19 % vseh otrok, letos pa jih je že 43,2 %! Približno toliko odstotkov mamic tudi bolj brezskrbno hodi vsak dan na delo. V novozgrajenih šolah (seveda iz samoprispevka) pa je našlo približno 7ooo otrok ugodnejše pogoje za svoj osebni razvoj.
Vsekakor pa samoprispevek I ni rešil vseh problemov šolstva in otroškega varstva. Število prebivalcev Ljubljane nenehno narašča in s tem tudi število otrok. Tako iz rednih sredstev za gradnjo novih šol in vrtcev ne bo dovolj priteklo, da bi lahko reševali novonastala pereča vprašanja šolstva in varstva. Občani se tega zavedamo in pripravljeni smo zopet priskočiti na pomoč, saj končno namenjamo ta sredstva iz naših "plač" za naše otroke in otroke naših sinov in hčera.
3.
š
Z novim samoprispevkom bi združevali sredstva v višini 1,5 % od čistega osebnega dohodka. Tako bi v petih letih od 1.januarja prihodnjega leta dalje zbrali 879 milijonov din, kar pomeni dve tretjini vrednosti skupnega procrrama. Preostali del bi združile samoupravne interesne skupnosti s področij, ki so zajeta v programu bodočega samoprispevka v Ljubljani in družbene politične skupnosti. Občani z nižjimi osebnimi dohodki bodo tako kot doslej oproščeni plačevanja samoprispevka.
Že ob gradnji objektov iz sedanjega samoprispevka so se pojavila namigovanja, da so zgrajeni dragi, luksusni objekti, po dragih enkratnih projektih. Vendar je potrebno pogledati le v dokumentacijo in končno tudi same zgrajene objekte, pa lahko hitro ugotovimo, da je nekaj otroških vrteev "Marlesovih", nekaj zidanih je zgrajenih po enakih projektih že obstoječih vrteev, prav tako pa so gradili tudi osnovne šole (Zalog, Dol, Dobrava po istih projektih, Pirniče, Sostro po projektih že zgrajenih šol). Pri ostalih gradnjah so se morali prilagoditi lokaciji, njeni velikosti, okolju in drugim razmeram, ki so omejevale tipizacijo. Še bolj bodo na ta problem pazili pri objektih iz drugega samoprispevka, med katerimi so tudi zdravstvene ustanove in domovi za starejše občane.
In končno , za kaj bomo namenili denar iz samoprispevka II?
V	Občini Ljubljana - Bežigrad bi zgradili osnovni šoli v Črnučah in soseski BS-3 v KS Posavje ter prizidek osnovne šole "France Bevk". V KS Posavje bi zgradili tudi vzgojno-varstveni zavod ter dom upokojencev, v Črnučah pa prizidek k že obstoječemu otroškemu vrtcu in zdravstveno postajo
z lekarno.
V	Občini Ljubljana - Center bi zrasel prepotrebni zdravstveni dom.
4.
■+
V	občini Moste-Polje bi zgradili osnovne šole v Stepanjskem naselju, Novih Jaršah in Dolskem, prizidali pa še osnovni šoli v Zalogu in v Zadobravi. Prizidali bi del k vzgojnovarstvenemu zavodu Zajčja Dobrava in zgradili nove otroške vrtce v Stepanjskem naselju,
Novih Jaršah, Zadobravi in Hrušici. Zgradili bi še otroški dispanzer v Mostah in Dom upokojencev.
V	Občini Ljubijana-Šiška bi zgradili osnovni šoli v Dravljah in Medvodah ter II. fazo šole v Kosezah in Vižmarj ih - Brod, prizidali pa šolo v Šentvidu ter na Vodicah. Zgradili bi tudi šest otroških vrtcev (Dravlje, Ss 7/1, ŠS 7/1, Medvcde-Preska, KS Hinko Smrekar,
Zg. Šiška), prizidali zdravstveni dom v Šiški in zgradili Dom upokojencev.
Končno bi v občini Vič-Rudnik zgradili osnovne šole na Rudniku, v Preserj ih oz. Podpeči, na Škofljici ter prizidali šoli na Igu in Velikih Laščah. Dobili bi tudi 6 novih vrtcev (Rudnik, KS Milan Česnik, Rožna dolina, Trnovo, Vnanje Gorice, Kozarje), povečali zdravstveni dom na Viču in zgradili dom upokojencev.
Če se zavedamo uspehov prvega samoprispevka, nam bo tudi sedaj veliko lažje odločati in rezultati so nam dokazali, da je bila odločitev "za" pred petimi leti pravilna. Tako se bomo tudi za samoprispevek II pozitivno odločali in veliko bolj kot prvič smo prepričani, da ravnamo pravilno.
Ljubljana, 15.lo.1976
-
INFORMATOR: Izdaja Delavski svet GIF GRADIS
Odgovorni urednik: Nada Muminovič