fcrohi« pla!an» » |olo»W LETO XT. Ljubljana, dne i?, januarja 193h. gfcv. t. Posamezna Sfevilka 1 Din PONEDELJSKI SrS č» se »prejema list v upravi, naročnin« vin, na dom In Teleion št. 4001, __^^ ______ 40-02, 40-03. 40-04 - C V ) Jk/KTjT^csffiss* letna i« ^jjfrMtf jfflfc S^K ^Hf J^^H M^g M JBMp""" " M^^UŠt-m Hff MSM^J^ MlZ.%^ po poiti dostavljen list SO Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovor« jeva ulica itev. 6 PoStni ček. račun. Ljubljana 15.179. Teleion ttev. 2992 V nedeljo, dne 16, januarja je v St. Vidu pri Vipavi v 98. letu starosti umrl gospod Matej Rebolj, župnik v pokoju, biseromašnik in častni konzistorialni svetnik tržaške škofije. Bil je najstarejši slovenski duhovnik. Rodil se je v Kranju dne 15. septembra 1840, v mašnika je bil posvečen 28. novembra 1869, novo mašo je pel v Kranju. Služboval je v tržaško-koprski škofiji v Sovinjaku, v Lovrani, v starodavni Kladni in v Fruškah do leta 1922, ko je stopil v pokoj in se naselil v St. Vidu pri Vipavi. 53 let je bil istrski raji dušni pastir in pravi oče. Za njegove številne zasluge ga je imenoval tedanji tržaški škof in poznejši dunajski nadškof in kardinal dr. Nagi za častnega konzistorial-nega svetnika. Pogreb pokojnega gospoda bo v torek, 18. januarja ob 10 dopoldne. — Naj v miru počival I Biseromašnik f Anion Šmidovnik ............. o . . .. . v-. .. • :::'•:;:v..:* ....: ;':...'x>.> V prijazni Prečni pri Novem mestu je včeraj zjutraj na vigilijo svojega godu za večno zaprl svoje oči biseromašnik in duhovni svetnik Anton Š m i d o v n i k, v 86. letu starosti in 61. letu du-hovništva. Pokojni se je rodil dne 7. novembra 1852 v Tunicah. Pohajal je ljudsko šolo pri oo. frančiškanih v Kamniku, nakar so ga poslali v Ljubljano, kjer je dovršil gimnazijo. Odslužil je eno leto pri konjenikih, nato pa je vstopil v ljubljansko duhovsko semenišče ter bil 27. julija 1877 posvečen v mašnika. Leto pozneje je bil poslan v dušno pastirstvo in sicer za kaplana v Črnomelj, kjer je močno zbolel, da so se že bali za njegovo življenje. Okreval je, njegova močna narava je zmagala, poslan pa je bil potem za kaplana v Žužemberk, kjer je ob strani svetniškega dekana Tavčarja služboval 8 let. Iz Žužemberka je prosil za župnijo Prečno, katero oddaja novomeški koleg, kapi-telj, ter je bil nn to župnijo umeščen dne 26. septembra 1888. Blizu 50 let je vodil lo župnijo. Ko se ti na poti v Prečno odpre prijazna dolina, zagledaš prostorno pokopališče, okusno šolsko poslopje, prelepo gotsko cerkevs lepim slokim zvonikom, prijazno župnišče, gospodarsko poslopje — prav vse je Smidovnikovo delo. Snažne podružnice po župniji, vse njegova skrbi Stopi v župno cerkev, delano po načrtih arhitekta Jos. Vancaša; nehote obstojiš: lepota, snaga, do zadnje potankosti vse lično, snažno, dosledno. Lepi oltarji, lepe klopi, spovednice, prižnica, krstni kamen — vse delo rajnika! Koliko jc ustvaril, pa kako je pri tem varoval in ščitil svoje župljane! Dobra volja, pro- Zopet Leon Blum ..» Bonnet ie zmagal - Ljudska fronta hoče imeti oblast Pariz, 16. januarja. AA. Prvak radikalnih socialistov Georges Bonnet, ki mu je bila poverjena naloga, da uredi finančni položaj, je 24 ur po tem, ko je dobil mandat za sestavo nove vlade, izjavil, da je našel osnovo za sestavo novega kabineta. Njegov prednik Chautcmps naj hi prevzel zunanje zadeve. Tako naglašajo zlasti vsi desni-časrski listi. Bonnet namerava baje sestaviti vlado, ki bi se naslanjala na 18 skupin v parlamentu in na nekaj neodvisnih osebnosti. V glavnem pa naj bi bil njen problem ta, da naj bi se nadaljevala sedanja Bonnetova politika, uravnovesil proračun, zagotovila valutna svolioda in branile re publikanske svoboščine. Bonnet je ponudil socialistični stranki preko Cerota, predsednika socialističnega kluba v poslanski zbornici sodelovanje v novi vladi. Ponoči so se socialisti o tej ponudbi podrobno posvetovali. Danes dopoldne se jc sestal radikalno socialistični klub. Sorialistični poslanski klub je bil sklican takoj, čim so prejeli Bonnetovo ponudbo. Na svoji seji je sklenil ostati še nadalje pri svojem žc znanem stališču. V tem duhu je bil sestavljen tudi odgovor, ki je bil nato tudi pismeno sporočen Bonnetu. Socialisti so se zedinili zn lo, da ne bi radi sodelovali v njegovi vladi in je tudi v parlamentu ne podpirali. Predsednik socialističnega kluba Ce-rol je poslal Bonnetu na njegovo ponudbo pismen odgovor, v katerem pravi med drugim, da je socialistični poslanski klub, spričo situarijc, ki ju nastala v zbornici prepričan, da n c bi mogel sodelovati v vladi, ki bi Bonnet načeloval Socialistični poslanski klub Bonnetove vlade v sedanjih okoliščinah tudi nc hi mogel podpirati in Bonnetu ne bi mogel niti jamčiti, da bi so pod gotovimi pogoji vzdržal od glasovanja od nekih znanih zadev. Bonnet je pozval tudi republikansko zvezo k sodelovanju v okviru nove vlade. Poslanski klub le stranke je na svoji današnji popoldanski seji razpravljal o tej ponudbi. Seja še traja, in ni znano, kakšni bodo sklepi kluba. Radikalno sorialistični klub je sprejel resolucijo, v kateri se zavzema za sestavo Bonnetovcga kabineta. Precejšnjo pozornost jc izzvala okoliščinah, da se jp večji del članov kluba vzdržal glasovanja. Resolucija jo bila sprejeta i 32 proti 2t> glasovom. Abstiniralo se jo preko 50 poslancev, Glede na ta rezultnl glasovanja menijo dobro poučeni politični krogi, dn se bo radikalno socialistični klub še enkrat sestal in proučil nastali položaj. Po seji radikalno socialističnega kluba se je Bonnet sestal s Chautempsom, Daladierjcm in llerriotom ter z njim razpravljal o nadaljnjih ukrepih. Največ so govorili o glasovanju v klubu. Politični krogi smatrajo, da je treba današnje glaso- Drugi dan dr. Stogadmovica v Berlinu Berlin, 16. januarja. AA. Baron v. Neurath, nemški zunanji minister, je priredil snoči slavnostno večerjo v čast gospe in dr. Stojadinoviču v prostorih nekdanje palače državnega predsednika. V beli dvorani, v kateri je bila večerja, je bilo zbranih 88 gostov. Miza je bila postavljena v obliki podkvice in okrašena z rdečimi krasnimi tulipani. Večerje so ee udeležili vsi člani nemške vlade, vrhovni šefi hitlerjevskih organizacij in veliko članov diplomatskega zbora s soprogami. (Zdravice na večerji je objavil že včerajšnji »Slovenec«.) Po večerji so v posameznih salonih stare prezidentske palače eervirali kavo. Predsednik kraljevske vlade dr. Stojadinovič je imel dolg in prisrčen razgovor z baronom v. Neu-rathom, nakar se je razgovarjal tudi še z ministroma Rosenbergom in Lutzejcm, pozneje je imel daljši razgovor s finančnim ministrom grofom Svvering v. Crossigom in ministrom Frickom, nato z generalom von Fritschem, knezom Bismarckom, v. Mcckense-nom, v. Heerenom in v. Biilovv-Svvantenom. Nekoliko po 23. uri sta se ga. in dr. Stojadinovič najprisrčneje poslovila od gospe in g. v. Neu-rathove. V. Heeren ju je spremil do izhoda. Zelo veliko število ljudi, ki so se zbrali na nasprotnem hodniku razsvetljene Wilhe!mstra.sse, je pričakovalo odhoda in ju je pozdravilo zelo prisrčno. Ljudje ue niso razšli, dokler zadnji avto z gosti barona in baronice Ncurathove ni odbrzel izpred palače. Prt Goringa Danes, v nedeljo je predsednik jugoslovanske kraljevske vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič gost ministrskega predsednika generala Goringa na njegovem posestvu Karinhallu. Di. Stojadinovič in generaj Goring sta ostala skupaj vse dopoldne in sta si ogledala razne naprave na tem posestvu, ki je preurejeno v naravni park in je pod zaščito države. Dr. Stojadinovič je ostal tudi na obedu pri generalu Goringu. Po čaju sta se oba državnika vrnila nazaj v Berlin. Zvečer je bila slavnostna pTedistava v operi. Potem povabi baron v. Neurath dr, Stojadinoviča na pozno večerjo. Berlin, 16. januarja. AA. Na obedu v Karinhallu je ministrski predsfdnik general Goring stovoljni prispevki, prosil je, zbiral, pa tudi sam dodajal. Prečni je vzela vojska vse zvonove ter ji pustila le najmanjšega v strešnem jezdecu. Pokojni je delal, zbiral, prosil, pa je nabavil svoji farni cerkvi sv. Antona štiri bronaste, podružnicam v Gor. Kamencah in Dol. Straži zopet bronaste zvonove. Še je snoval, orgel ni, ki bi se ujemale z lepo cerkvijo! Tudi za te je že nabiral. Nabavil je tudi novo stolpno uro v Prečni. Tudi gospodarsko je vplival nn svojo okolico in župnijo. Kar so svetovali kmetijski in vinogradniški veščaki vse je uveljavil med svojimi ljudmi, tudi rajfajznovke ne manjka! Nc manjka tudi ne Prosvetnega društva. Po tolikem delu je telesno opešal. Poprosil je za |M>koj. Užival ga je med svojimi farnni, a le malo časa. Lani je ves srečen praznoval svojo biserno mašo. Ni je praznoval sam. Praznovala jo je župnija, praznovala cela novomeška dekanija, v kateri je imel toliko bratov, kolikor je v njej duhovnikov. Pridigal mu je sam ljubljanski škof dr. Rožrnan. Bilo je dosti dela, bila je polna mera zaslu-ženja, zato ga je Najvišji duhovnik poklical, da ga kot zvestega služabnika in vztrajnega delavca v svojem vinogradu poplača. Odšel je. Včeraj je zastalo to zares duhovsko srce. — Blagor tebi zvesti hlapec! — N. v m. p.! Pogreb pokojnega g. Smi-dovnika bo v torek, 18. januarja oh 10 dopl. v Prečni. nazdravil svojemu gostu dr. Stojadinoviču takole: Vaša ekscclenca! Nastopil je dan našega ponovnega svidenja, za katero sva se midva že pred daljšo (lol>o domenila in ki sva se ga oba veselila. Pozdravljam vas in vašo visoko spoštovano gospo soprogo, tu na deželi, v nemškem gozdu, in to najprisrčneje. Niste prišli na moj dom samo kot ministrski predsednik vaše lepe domovine in kol odgovorni vodja državnih poslov prijateljskega naroda, nego ste prišli, ako to smem z vsem ponosom reči kot prijatelj h prijatelju! Naju dva druži pravo tovarištvo, ki ga v naših današnjih razgovorih samo obnavljava. Zato mi dovolite, dn izrečem vam in vaši gospej soprogi tu najprisrčnejšo dobrodošlico, prežeto z iskrenimi m globokimi čustvi. Povsem razumljivo vam bo, da se danes v meni bolj nego kdaj prej budijo spomini na moje ponovne obiske v vaši lepi domovini. Zame in za ves nemški narod ostane nepozaben vzvišeni lik vašega velikega pokojnega kralja Aleksandra. — Prav tako je zame nepozabna tudi tista ura, ko sem kot zastopnik svojega vodje globoko potrt stal poleg njegovega mrtvaškega odra. Name o priliki vsakega mojega obiska v Jugoslaviji napravlja najgloblji vtis ona odločnost, s katero stremi ia vlada in narod vaše države h napredku. Zame jo velika radost, da lahko rečem, da ste pri uspehih, ki sla jih dosegli vaša jugoslovanska politika in jugoslovanska državna uprava v veliki meri sodelovali vi, ekscelenca, kot desna roka Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla. Ekscelenca, smatram se za presrečnega, da lahko lo trdim, da poznam vašo lepo domovino. Na svoji poti skozi srce Jugoslavije sem sam doživel in videl ftumndijo, gnezdo ponosnega kraljevskega rodu Karadjordjevičev. Bil sem ludi v Črni gori in na divnili obalah Jadrana. Znane so mi moralne sile in vojaško zadržanje Jugoslavije. Kakor mi je znano mišljenje poslednjega kmeta vaše države in njegova povezanost z domom Karadjordjevičev. Ekscclenca, zdaj vi preživljale nekaj dni v Nemčiji, sedaj boste vi našli tu svoboden in zmerom za obrambo pripravljen narod, združen v njegovi vroči ljubezni in neomajnem zaupanju do njegovega voditelja, ki je ta narod povedel iz globoke noči na vrhove. Ekscelenca, vi boste našli tu močno državo, ki je spet sposobna branili svoje interese in jamčiti za mir. Ta tretja država odpira široko in prisrčno svoja vrata pred vami. Kamorkoli boste prišli, povsod boste našli najjačje simpatije nemškega naroda, bodisi, da boste potovali po naših obmejnih krajih, bodisi, da ee boste znašli med našimi vojaki, aLi med letalci, bodisi, da bovslc potovali po Porurju, kjer oglušujoči udarci kladiv oznanjajo vsemu svetu nemško voljo io ljubezen do dela. Povsod bo«sle našli nemško prijateljstvo. Jugoslavije ne ločijo o-d Nemčije nikaka politična, gospodarska, kulturna ali teritorialna nasprotstva. Nasprotno se naši dve državi vzajemno izpopolnjujeta na najsrečnejši način in kakor zahtevajo interesi obeh naših narodov. Moja topla želja in resnična težnja je, da se to prijateljstvo med našima dvema narodoma le še nadalje razvija in jači. Če to tudi nc spada v moj resor, sem si po nalogu vodje zastavil nalogo, izkoriščajoč spoznavanje vaše države in zanašajoč se na posebno globoko uvaževanje od vašega hrabrega naroda, delovati za prijateljske odnošaje med Jugoslavijo in Nemčijo, To delo, ekscelenca, je stvar mojega srca. Zato veljajo vse naje želje boljšemu napredku Jugoslavije, njenemu vedno večjemu ojačenju in razširjenju njenega velikega ugleda. Dvigam to čašo in pijem na srečo Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in na osebno srečo, vas ekscelenca, ter vaše visoko spoštovane gospe soproge. Napitnica Stojadinoviča Na govor ministrskega predsednika Hermana Goringa je predsednik jugoslovanske vlade im zu- vanje v poslanskem klubu smatrati za izraz volje, da bi se ohranila ljudska fronta, da pa mora vendar vladi ljudske fronte načelovnti radikalno socialistični prvak. Ko se je llonnet odpeljal iz parlamenta, je Bonnet izjavil, da bo predsedniku republike vrnil mandat. Popoldne pa so se že razširile vesti, da bo Lohrun predsedniku socialistične stranke Leonu III u m u poveril mandat zn setavo nove vlade. V političnih krogih se ta vest sicer še ni potrdila. Ifes je, da je Lebriui takoj za Bonnetom sprejel v avdienco Leona Blunia. Nekateri zntrjujejo, da se je z njim le |>osvetovul o nadaljnjih ukrepih za rešitev vladne krize. Pariz, Ifi. jan. Oh t« popoldne jc predsednik republike poklical k sebi thnutempsa, Snrrauta. Bonneta in Duludicrn, s katerimi je posvetoval o vladni krizi. Posvet sc jc zaključil s sklepom, da je treba snet sestaviti vlado Ijuilskp fronte in naj sp poveri mandat za sestavo nove vlade vodi-telju socialistov Leonu Bluniii. Takoj nato jp bil Leon Blum pozvan k predsedniku republike iu je sprpjrl mandat za sestavo vladp. Ko jp odhajal iz Klizijske palače oh 18.15 zvečer jp Leon Blum izjavil časnikarjem, da ho poskusil sestaviti novo vlado. Najprej odhaja k predsedniku senata in ob 22 jih jp pozval, naj pridejo v palačo predsedstva vlade, kjpr jim ho povedal, kaj jp novpga. nanji minister dr. Milan Stojadinovič takole odgovoril: Vaša ekscelenca! Globoko ganjen po vsem onem, kar ste izvolili reči, se vam zahvaljujem za la pozdrav in izredno prisrčen eprejem, ki »le mi ga priredili, vaša ekscclenca, včeraj v Berlinu in danes na vašem divnem domu. Vi ste, ekscelcnca. o priliki vašega posela v Jugoslaviji našli ne le spoštovanje in uvaževanje od strani kraljevske vlade, nego ste ei osvojili tudi srca naroda. V vaši osebnosti 6c, ekscelenca, manifestira zmerom neizčrpni vir nemške sile, ki je izpolnil z navdušenjem tudi najskromnejšega človeka v naši državi. Herman Goring je za vso Jugoslavijo en pojm, in to ime naj-zvČistejšega borca Adolfa Hitlerja, stvaritelja nove Nemčije, jc znano širom Jugoslavije. Ko sc v Jugoslaviji čuj c vaša beseda, tedaj so tudi najširši sloji prepričani, da nam po vas, gospod predsednik, govori duša nemškega naroda. Zalo sem tudi ponosen, da ie danes najino osebno prijateljstvo in tovarištvo obnovljeno. Ekscclenca. sicer prihajam prvič v Nemčijo kot ministrski predsednik Jugoslavije, toda iz časov svoje mladosti dobro poznam vašo državo in takrat sem sc jo naučil ceniti. Če kol državnik verujem v vedno tesnejše in tesnejše sodelovanje z nemško državo, smatram resnično, da je to opravičeno, ker vem kolikokrat je bil naš narod usodno vezan na vaš narod. »Naci« so nekoč stali kot grenadirji na straži pred dvorom Friderika Velikega. Srbski in hrvatski polki so nosili cesarjevo zastavo, kakor je alemanska garda silnega sTbskega cesarja Dušana bila avantgarda pri eni najslvnejših njegovih zmag. Se bolj polna slave pa je naša povezanost v duhovnem smislu. Ko smo se Jugoslovni prebudili h stoletne teme, so bili Nemci oni, ki eo prvi na svetu priznali našo narodno pesem in našo nacionalno slranko. Maj obisk v novi Nemčiji sc tako veže na občutke občudovanja nemškega naroda v preteklosti, to čustvo občudovanja sc je samo še ojačilo, ko sem od bliže spoznal veličastno gradbo nove Nemčije Adolfa Hitlerja, Zato je, ekscelcnca, tudi moja top a želja, da se prijateljstvo med Nemčijo in Jugoslavijo še vse bolj poglohi ,pa smatram, da je za nas velikega pomena, da baš vi, gospod ministrski predsednik, po nalogu Fiihrcrja sodelujete pri teh prnatekskih odnošajih. Želim se še posebej zahvaliti vaši ckscelenci kol gostitelju za čast, ki ste mi jo izkazali, ko ste mi poslali nasproti častno četo polka Hermana (joringa, da me pozdravi. Visoko znam ceniti to čast. Dvigam čašo v blagor Fiihrerju Adolfu Hitlerju za napredek nemškega naroda in pijem na zdravje in sreco vaše ckscelence in vaše visoko spoštovane gospe soproge. Viharji v Angliji Veliko ladij uničenih London, 10. januarja. AA. Nad vso Anglijo je danes divjal strašen vihar. Vzdolž obale je zahteval večje število človeških žrtev. Gmotna škoda je pa naravnost ogromna. V Black Yulu so bili morski valov, kar 25 m visoki. Iz vseh pristanišč poročajo da je ladjam z največjo brzino komaj uspe-o pri bežal i na varna mesta. Parnik Forman« se je potopil. Poleg drugih jc utonil njegov poveljnik. Naknadno poročnjo o več brodolomih v britanskih vodah. Parnik >Ferman<, ki je vozil iz Belfn-s a na vzhod je vihar vrgel na Tembinske skale ob Galski obali. Poveljnik broda je utonil. Od ostalih članov posadke je bilo rešenih le S ljudi Nn izlivu 1 emzo je oceanska ladja Rubshire zadela v parnik (.orseg, |;j prevažal večji tovor premoga. Bukarešta, 10. januarja. AA. Curentul poro-ca. nn nameravn romunski zunanji minister Mi-cesci iz. Ženeve odpotovati v Pariz, kjer se bo zadržal nekaj dni. Pričetkom februarju bo potoval v Ankaro in verjetno nato Se v Atene. Haag, 10. januarja. AA. Nizozemski spodnji zbornici je bil predložen zakonski načrt, po ka-etrem naj bi se ženam priznala volilna pravica pri občinskih volitvah Ob grobu prof. A. Serka Kdor hi hotel spoznati, knkšen Človek je bil Šerko, bi moral stopiti v času, ko je ležal na mrtvaškem odru, v bolnišnico za duševne bolezni na Poljanskem nasipu. Tedaj ne bi videl tistega živahnega vrvenja, ki vlada običajno po sobah — v tistih urah je bilo po sobah tiho kot v cerkvi. Bolniki vedo, da je umrl tisti mož, ki jih je razumel bolj kakor kdorkoli v naši deželi, tisti človek, ki je s svojim ostrini pogledom prodrl v velikanske globine in prepade njihovih duš, ki je doumel svet brezmejnih skrivnosti, brezmejnih pravljic, prikazni, čudežnih glasov, nepopisnih zaloiger, pa tudi svet neizmernega smeha in veselja, ki je pridrvelo nemotivirano iz zakletih duš. Danes bi človek tudi tega smeha ne slišal, videl bi mnogo rosnih oči in sklonjenih glav Bolniki vedo, da je umrl tisti, ki jih je spoznal za prave ljudi, ki so dostikrat dosti manj banalni kot premnogi, ki se šopirijo v zunanjem svetu. Kolikokrat so se zaiskrite oči, ko je položil svojo roko na bolnika in govoril z vsakim na svoj način. Mladeniško živahen je postal, ko so se jiosrečili prvi slučaji ozdravljenja shizofrenije z inzulinom in kardiazoloin, v katerega skoraj ni uiogel verjeti. Šel pa je naprej in ozdravil par slučajev depresivne psihoze s kardiazoloin, menda prvi. In komaj se je posušilo črnilo na nemških korekturah, na poročilu o tem uspehu, je že moral sam umreti. Bil je človek neizmerne pridnosti. Ko je zatrdil očetu psihiatrije Kraepelinu, da smatra para-frenijo za samostojno bolezen, je ta zahteval od njega dokaze in Šerko se je vrgel na delo niar-ljivejše kot čebela. Opazoval je bolnike, sledil jih je na njihove domove ponovno in ponovno in je predložil končno Kraepelinu več kot pol metra visok kup tipkanih pol, skoraj petsto v lepi nemščini spisanih opisov bolezenskih slučajev, skoraj petsto »novel«, in Kraepelin je oddelil potem parafrenijo v samostojno jioglavje. Površnosti v študiju ni dopustil. Dostikrat 6ino ga videli, ko jc strmel eelo v gostilnah pri kosilu v debele knjige. Ko je dvema zdravnikoma v bolnišnico prinašal knjige, je vprašal že jx> kratkem času: kaj sodite o tem in tem poglavju? Na napake je ojiozarjul brezobzirno in je bil s pohvalo skop. Pri izpitih so se ga medicinci bali in vendar ni bilo nikogar, ki bi ga ne imel rad. Saj ni učil nikoli z visokega piedestala, ampak vedno kot tovariš tovariša. Kadarkoli so strežniki, strežnice in drugi v zavodu uprizorili na domačem odru dramo ali komedijo za bolnike in bližnjo okolico, se je ves razveselil in pripeljal na prireditev še tega ali onega prijatelja in bil ves |ronosen na uspeh igre. Prav tako z veseljem se je udeleževal študentov-6kih prireditev, kjer se je čutil kot enak med enakimi — večrio mlad — večni študent. Ko je odbor Oražmovega doma preveč zavlačeval otvoritev doma, nas je Šerko, Ic I je doumel stisko študentov, 6am naprosil, naj ga ostro napademo v časopisih, da bo lažje urgiral otvoritev. Priobčili smo proti njemu oster člunek in dom je bil kmalu odprt. Za študente, za fakulteto in sploh za vseučilišče se je vselej j>otegnil z vso skoraj brutalno energijo in če je bilo treba, tudi s j>estini za našo samobitnost. Brezobzirno je osmešil vselej vsako nadutost, »hohštaplerstvcK in marsikak nadutež je onejnel ko je v polni družbi zagrmcla psovka »bedak«, pa najsi je stal nadutež na družabni lestvici še tako visoko. Resnično, živo, tudi njemu nasprotno prepričanje je sjxišloval, nikoli j>a ni uiogel prenesti narejeno-iti. O takih stvareh bi človek napisal lahko mnogo anekdot. Bil je dovolj premožen, da bi lahko živel razkošno, n jo živel skromno in enostavno življenje in je bil skromen in enostaven tudi (K) zunanjosti. S kmečkimi materami iu očeli, ki so prihajali obiskovat svojce v bolnišnico, je občeval enostavno in domače, a je nagnal marsi-kako damo, ki je prišla v zavod past radovednost, skozi vrata. Kljub grobi skorji je bil človek visoke srčne in estetske kulture. Uspehov akademskega pevskega zbora se je veselil kot otrok in je bil zadnjič ves zagrenjen, ko je bila pre|>rečena zborova turneja v Prago Skoraj vsako slovensko literarno, eseistieno ali znanstveno knjigo je kupil in pre-čital in se razveselil, če se mu je zdela dobra. Njegova domača knjižnica je med največjimi pri-calnimi knjižnicami pri nas. Svoje bogato znanje je rad trosil drugim. Ni predaval samo mediciu-eem, ampak tudi filozofom in juristom. Dolgo ga nisem videl tako veselega kot pretekli semester, ko so mu filozofi ponovno polnili predavalnico, čeprav so vedeli, da jim ne l>o treba k njemu na izpit. Bil je naravoslovec z dušo in srcem. Ni poznal samo zamotanega ustroja možgan in neštevilnih živčnih prog, poznal je tudi življenje duš in življenje prirode. Martinčki, zelenci, gadje. modrasi so bile njegove ljubljene domače živali. Kakor otroci nosijo jabolka v nedrijah, tako je tudi on nosil gade in modrase za srajco ali v žepu. Na pisalni mizi je modras ponovno slrmcl v tipkane popise človeških duš in usod. Ubiti pa bi Šerko ne mogel niti muhe, čeprav je moral včasih pripisati na težke sodno akte s težkim srcem resnici na ljubo: »Za svoje dejanje odgovoren«. Težko je bilo nam zdravnikom, njegovim učencem, vrstili se med njegovo mučno boleznijo ob njegovi postelji. Gledati smo morali, kako se je veliko življenje uro za uro z velikansko silo borilo s smrtjo. V vročinskem deliriju je predaval svojim medicincem, jih klical k sebi in še v deliriju je vodil sejo in pozival: »Gospodje, bodite stvarni 1« Ponovno so njegove ostro oči uporno in mrko zaslrmele v nas ali pa jih je napolnil soj težko in nepopisne žalosti. Kon no mu je pa smrt, večna zmagovalka vsega, pomirila izmučeni obraz. Tih, miren in skromen je ležal tnm v Gregorčičevi ulici z izrazom večnega filozofa »modreca« na obrazu. Profesor Šerko je odšel k svojemu velikemu učitelju, k očetu psihiatrije, k profesorju Kraepelinu, nam pa je težko, ker smo oslnli sami. Magajna. S ovo med;c'ncev od dr. Alfreda Šerka Ali se res poslavljamo od svojega dragbga profesorja, od prvega dekana midicinske fakuite-od svojega vodnika in prijatelja? Dr. Alfred Serkol Njegovo ime je imelo med nami poseben zvok, kajti dr. Alfred Šerko je bil strog in pravičen, iskren svetovalec v življenju in nepopustljiv v borbi. Vsi smo vedeli in čutili, v teh prsih bije srce za nas in naše težave, njegovo življenje utripa le za nas slu-Satelje, za ljubljeno medicinsko fakulteto in za slovenski narod. Bil je naš ponos in naša opora. Z njim se je začela zgodovina naše fakultete. Dr. Alfred Šerko, če bi mogel še enkrat odpreti oči. bi videl, kako smo zaupali vate in kako smo te ljubili Ne. besede bi ti tega ne mogle pove- ogledal na na«. Toda tvoja podoba, tvoj duh ostaneta živa v nas, nerazdružno smo zvezani s tabo. Mi vemo, da se nisi nikoli ustavljal ob žalosti, pretrda je bila tvoja hoja v življenje. Čutimo, da nam tudi danes z zaprtimi očmi svetuješ: pozabite, da sem umrl. Ne mislite na to! Prebridka je izguba, da bi le mogli danes ubogati. Dovoli, da ti V6aj danes j>otožimo svojo bolest, jutri pa bomo žc v tvojem duhu mislili na delo, ki si ga započel in si zanj zastavil vse svoje sile: na kliniko in popolno medicinsko fakulteto, na temelje narodovega zdravja in na rast njegove znanosti. Dr. Alfred Šerko, pre.šiv si bil in preživ si šc danes, da bi se mogli ločiti od tebe. Ti si naš in ostaneš z nami in z vsemi, ki pridejo za nami. Danes te samo spremimo do kraja, kjer ae boš j>o borbenem življenju odpočil. Zal na seja Društva medlcincev V nedeljo ob desetih je bila v predavalnici histološkega instituta žalna seja Društva medicin-cev za pokojnim profesorjem dr. Alfredom Serkom ob navzočnosti gg. profesorjev medicinske fakultete. Predsednik društva je na kratko orisal pomembnost velikega j>okojnika. Po enrominutnem molku je bil na predlog slušateljev ustanovljen »Sklad doktorja Alireda Šerka« za pomoč bednim medicincem. Sklad bodo upravljali profesorji skupno s slušatelji medicinske fakultete. V sklad je položilo društvo medicincev jjrvih tisoč dinarjev, za njim J. M. 100 din. Darovi za sklad naj se pošiljajo na naslov »Društva medicincev« v Ljubljani z oznako: »Za sklad dr. Alfreda Šerka«. Slovo od dr, Šerka Žalnega sprevoda se je udeležilo tolikšno število slovenskih znanstvenikov, predstavnikov javnih oblasti in otičinstva, kakor že dolgo ne pri kakšnem pogrebu. Vsa velika udeležba občinstva — cenimo jo na 3000 — je dokazovala, da je bil dr. Šerko splošno spoštovan in v najširših krogih priljubljen. V ojioroki je pokojnik zahteval, naj bo njegov pogreb preprost, zato tudi krsta razen družinskega šopka cvetlic ni bila okrašena z nobenim vencem. Krsta je bila preprosta. Mrtvaški voz je bil enovjirežen in duhovnik je bil brez asistence, namreč p. dr. Stanislav Aljančič. Pač pa so se žalnega sprevoda udeležili skoraj vsi predstavniki slovenskega kulturnega, jiolitičiiega in znanstvenega življenja, predvsem ban dr. Marko Natlačen, ki je zastopal tudi prosvetnega ministra MagaraSeviča, župan dr. Juro Adlešič, načelnik banske upravo dr. Lovro Sušnik za (»ro.svetni oddelek in dr. Kosi za socialno-zdravstveni oddelek, insjiektor dr. Avntmovič. predsednik Zdravniške zbornice dr. Meršol. zastojin'!;a Slovenskega zdravniškega društva dr. Kunst in dr Bogdan Brecelj, predsednik Profeseiskega društva dr. Grafenauer, močna delegacija Katoliškega akademskega starešinstva, zastopnika sodnih oblasti in višji drž. tožilec dr. Mastuak, zastopniki Odvetniške zbornice, predsednik Lekarnarske zbornice mag. pliar. Leustck, zastopnika Zveze trgovskih združenj Florjančie in (Jolob, zaslopnika Zdravilišča nn Golniku dr. Neubauer in dr. Furlau, predstavniki Slovenskega jirofesorskega društva prof. Koblar, Mencin in Jeršič, dijaštvo Oražnovoga doma in vsi člani Medicinskega društva s predsednikom dr. Roeckoin na čelu. Zastopane so bile tudi vojaške in orožniške oblasti. Ko je p. dr. Aljančič blagoslovil truplo pred domom žalosti, je Akademski pevski zbor zapel j>od vodstvom g. Julija Savellija »Ecce cjuomodo mori tur iustus«. Sprevod je nato krenil po Igriški ulici na Kongresni trg ter se ustavil pred univerzo, ki je bila drapirana v žalno črnino. Sprevod se je pomikal ob gostem špalirju občinstva. Voz s krsto z nejKizabnim slovenskim učenjakom dr. Šerkom pa je spremljalo kot častna straža 16 slušateljev medicinske fakultete Pred univerzo je čakala žalni sprevod skupina univerzitetnih profesorjev, slušateljev in univerzitetnega uradništva Na govorniški podij je stopil rektor univerze dr. K use j, ki je spregovoril: »Zopet vodi zadnja zemska pot mimo naše univerze moža, ki jo je videl nastati, ki jo je spremljal v njenem razvoju od prvih tipajočih korakov skozi nadobudna mladostna leta do današnjih dni, ko smemo, mislim, z vso upravičenostjo trditi, da je postala polnoletna. Devetnajst let je deloval pokojni Alfred Šerko na naši medicinski fakulteti, skoraj nepretrgoma kot njen dekan ali prodekan. Od jeseni 1930 do jeseni 1932 jo bil reklor ljubljanske univerze. V vseh teh položajih je tnoial premagali nešteto težkoč, o jcaterih nepoučeni ne morejo imeti prave predstave. V univerzitetni upravi, v senatu in v univerzitetnem svetu sta njegov oster duh in njegova sjx>sobnost zmogla presojati tudi najbolj -trebne zaključke v pravilno smer. Slušateljem je bil pokojni Alfred Serko po starih akademskih tradicijah bolj komililon kakor predpostavljena avtoriteta. Imel je za mladino vedno gorko, mlado srce, zato je njegova vsestranska priljubljenost bila upravičena iu tudi obče znana. Dr. šerko je bil zvest sin slovenske matere in slovenske zemlje. njemu je bil slovenski jezik, dasi ga govori le maloštevilen narod, enako važen kakor ua primer Angležem angleški. Prejiotoval je j>eš vso Slovenijo, še zadnjo jesen sva se skupaj radovala krasnih dni med našimi rojaki na visoki kočevski planoti. Nisva mislila, da bo to zadnje pefijX)tovanje po vroče ljubljeni domači grudi. A večna Previdnost je pač odločila tako. Zadnja beseda naj velja Šerku kot prijatelju. Njegova nekoliko raševa oblika občevanja je krila v sobi najplemenitejši značaj. Zlobe ali intri-gantslva ni bil sjiloh sjx>soben, vedno pa je bil pripravljen storiti dobroto, kjerkoli je mogel. Oražmov dijaški dom, U. Z. F. in mnogi njegovi prijatelji so žive priče te prelejje jioteze njegovega značaja. Ko se je preselil iz našega kroga, iz nepojiol-noga zemskega cveta na jasnejše jioljane večnosti, mu obljubljamo v slovo njegovi kolegi, njegovi slušatelji in njegovi prijatelji, da nam bo vsem ostal neizbrisen njegov spomin!« Pred univerzo so počakali krslo dekani fakultet dr. Slavič, dr. Kelemina, dr. Kansky, dr. Sajovic in dr. Gosar z vsem profesorskim zborom ljubljanske univerze, zastojmik belgrajskega univerzitetnega rektorja in dekana medicinske fn-kultete dr. Aleksander Kostič, zastopnik zagrebškega univerzitetnega rektorja dr. Boris Zamik in zastopnik zagrebškega medicinskega dekana dr. Franc Kogoj. Navzočni so bili ludi vsi člani »Slovenske akademije znanosti in umetnosti«: dr. Ušeničnik, ltihnrd Zupančič, Oton Župančič, Milko Kos, dr. Fr. Kidrič, dr. Nabtigal in dr. Krek. Akademski pevski zbor je pred vestibulom univerze zapel žalostinko lUmrl je mož«. Žalnega sprevoda, ki se je razvil po Vegovi, Rimski in Tržaški cesti na j>okopališče na Viču, sta se udeležila tudi bivša bana inž. Seruec in dr. Ptic ter mestni fizik dr. Rus. Na Viču je Akademski pevski zbor zapel v kapelici žalostinko »Beati riiorlui«, ob grobu pa najbolj priljubljeno pesem pokojnika »Srce je žalostno«. Veličastni in dostojanstveni žalni sprevod se je zaključil okoli ]x>l štirih. Za dr. Šerkom so se na viškem pokopališču orosile mnoge solze. Mi mu ohranimo trajen sj)omiul EKB Gimnazijec gimnazijca Belgrad, 16. jan. m. V belgrajskem predmestju Kotež Neimaru se je včeraj v Ulici prestolonaslednika Petra zgodil zločin, ki je globoko odjeknil v javnosti in opozoril nase vse, naj meiroda.jni čini-telji posvete več pozornosti vzgoji na naših šolah, ki se mora spet postaviti na pravo krščansko podlago. Dragica Janjič, hčerka poštnega uradnika, učenka višjega razreda gimnazije, se je svojim staršem v zadnjem času začela jnitoževati, da jo vsak večer na poti domov zalezujejo neki fantalini. Zaradi tega jo jc pred dnevi hodil čakat pred šolo njen starejši bral Radovan, prav tako gimnazijalec, in jo spremljal domov. Tako je bilo tudi snoči. V bližini doma je Radovan opazil zbrane tri gimnazijce, ter je takoj pomislil, da morajo biti to tisti, ki zalezujejo njegovo sestro. Zato je stopil malo bližje in zadel ob Nauma Naumoviča in nato nadaljeval pot s svojo sestro. Natimovič je v svoji »užalienosti« skočil za Radovanom in mu bliskovito zasadil bodalo naravnost v srce. Radovan se je zgrudil siUirlno zadet na pločnik ter v nekaj minu- Grozen zSočsn v Befl&radu tah izdihnil. Skupina treh gimnazijcev pelošolcev, med katero jc bil tudi Naumovič, se je hitro razbe-žala na vse strani ter je Radovan, ki je medtem že umrl, ostal sam na ulici. Policija, ki je bila takoj obveščena o tem strašnem zločinu, je poslala svoje najboljše moči v preiskavo, ki je trajala celo noč, ter je takoj začela iskati zločinca med petošolci VI. gimnazije v Belgradu. Pravega zločinca Nauma Naumoviča so izsledili šele danes dopoldne. Na policijo ga je privedel namreč sam njegov oče, ki ga je usoda vsa leta že silno tepla. Od sedmih otrok mu jih je umrlo šest. zadnji in edini pa je zdaj postal morilec. Policija je mladoletnega morilca pridržala v zaporih ter ga bo po končanem zasliševanju izTočila preiskov ,nerau 6odniku. Na policiji je sestra umorjenega h iovana izjavila, da morilca še nikdar v svojem življenju ni videla, ter so jo verjetno zasledovali drugi fantalini. Pri zasliševanju je morilec izjavil, da ni imel namena umoriti Radovana Janjiča ter da se je sestal s tovariši samo zaradi tega, da bi z njimi izmenjal razne kriminalne in pustolovske romane. J ubile' naš,h prakiičtrh tehnikov Ljubljana, 16. januarja. Slovenski praktični tehniki slave letos nam-,eč 50-letnico, odkar je bilo ustanovljeno prvo slovensko celodnevno obrtno šolstvo. Pripravlja se za ta jubilej lepa slovesnost pod vodstvom naše Tehniške srednje šole. Ta proslava bo konec junija v lej Šoli. Proslava bo združena z razstavo izdelkov učencev obrtnih šol. Samo v letih od 1911 do 1937 je dovršilo nad 1500 dijakov svoje študije ua tej šoli. Zalo je bil današnji občni zbor organizacije praktičnih tehnikov tem bolj pomemben. Zborovanje je bilo v dvorani Filharmonije, vodil ga je pa predsednik g. Ivan M i h e 1 č i č. Zborovanje so počastili s svojo prisotnostjo razni odličniki, tako zastopnik g. bana sv. g. Borštnar, zastopnik mostne občino inž. Škof, in zuslo|>niki vseh obrtniških združenj. Zborovanje je otvoril g. M i h e 1 č i č, ki je podal obsežno predsedniško poročilo, v katerem je navajal med drugim: Mnogo je absolventov, ki so absolvirali delo-vodske šole na bivši Obrtni šoli v Ljubljani od leta 1911, toda če pogledamo, kako se ti udej-slvtijojo in kako so danes nn položajih, hitro ugotovimo, da so absolventi prvih letnikov slovenskih dolovodskih šol na dobrih jjoložajih. Krivico so se pričele goditi absolventom kmalu .v povojni dobi. To je strnilo naše vrsto in je prišlo do ustanovitve naših organizacij. Žal so bile neka- tere zakonodaje že izdane in smo se znašli prod ogromni m dolom zaustavit nadaljnje odvzemanje pravic ler jirihoritev pravic, ki so bile vzele. — Odkar obstoja organizacija, so bori za pravice, kar posamezniki niti ne opazijo, čeprav čutijo bla-gorlati doseženih uspehov organizacije številni absolventi, ne glede na to, če so ali če niso člani. Tajniško jK>ročilo je podal g. Edvard Som. Organizacija obstoja dejansko že 13 let, pod sedanjim naslovom pa tri lota. Na Tehniški srednji šoli je dosedaj absolviralo sicer do 1500 absolventov in bilo bi jiričakovati, da bo včlanjenih v organizaciji vsaj 50 odst., t. j. vsaj 700 članov. Blagajniško jioročilo je podal g. M a r t e 1. Na Predlog nadzornega odbora je bila odboru, zlasti blagajniku podeljena razrešnica. Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika g. Ivan M i h e 1 č i č, za odbornike pa zastopniki vseh tehničnih strok: gg. Dobovišek, Trink, Mar-kelj, Ilari, Petrič Wernig, Skufič, Šimenc, Vrbinc in Zirovnik, za namestnike pa Kovač, Majcen in Pičan, v nndzodstvo pa šolar, Nemec in Pavlič. Sprejel je bil predlog, da bo letos v Ljubljani kongres absolventov delovodskih šol oh priliki 50-Ictnice slovenskega strokovnega šolstva. Zemunska. vremenska napoved. — Pretežno oblačno v vsej državi. Ponekod dež in sneg. V gorskih krajih se temperatura ne bo mnogo spremenila. Delavsko in nameščensko zborovanje v Ljubljani Na zborovanju bo govoril minister dr. Miha Krek V ponedeljek 17. januarja točno ob 6 zvečer bo v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani širše člansko zborovanje delavcev in nameščencev, članov in članic Zveze združenih delavcev ter Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije. Na zborovanju otvorita: g. minister dr. Miha Krek (o delu vlade za delavstvo in nameščenstvo) ter gosp. Smcrsu Rudolf. Zbor slovenskih čevljarjev v Celja Celje, dne 16. januarja. Danes dopoldne so se zbrali v Narodnem domu v Celju številni čevljarski mojstri iz vse Slovenije, da skupno zahtevajo pravice, katere jim gredo. Iz vseh krajev Slovenije od Maribora do Murske Sobote, Ptuja, Celja, Kočevja, Novega mesta, Krškega, Ljubljane in iz Škofje Loke so prišli v Celje, da se pogovore o ukrepih za boljšo bodočnost slovenskih čevljarjev. Pa tudi izven Slovenije eo prišli delegati: iz Splita, Osjeka in Zagreba. Kongresa so se udeležili okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec in zastopnika Trgovske zbornice g. Hohnjec in g. Košir. Polna dvorana in številni govori posameznikov so jasno pokazali današnje težko stališče našega obrtnika, predvsem našega čevljarja. Nad 150 mojstrov je zborovalo danes v Celju, kongres pa je bil zastopan po 33 združenjih oz. 68 delegatih, ki so proteslirali proti težkemu položaju ne le slovenskih čevljarjev, temveč vseh čevljarjev v državi, kjer jim jemljejo zaslužek po kaznilnicah, poboljševal-nicah in drugih kazenskih zavodih, bodisi državnih ali privatnih, nadalje jk> šušmarjih, ki so v čevljarski stroki najbolj razviti in se rekrutirajo iz «a-moukov, brezposelnih pomočnikov itd .Čevljarski stroki je potrebna predvsem socialna zaščita, da se potom iste zabrani raznim inozemskim čevljarskim in usnianskira tvrdkam odpiranje lastnih trgovin, da se zabrani trgovinam prejemanje popravil obulja, da se omeji izdajanje dovoljenj raznim tvrdkam za odpiranje več vrst obrti, kakor n. pr., da ima usnjarska industrija obenem tudi čevljarsko industrijo. Predvsem pa je čevljarski, kakor tudi drugim čevljarskim strokam, potrebna uredba o minimalnih cenah obrtniških izdelkov in uredba o označbi materiala. Čevljarska stroka je tudi potrebna cenejših kreditov, da si potom istih more mali obrtnik zb olj Jati in povečati svoj obrat, potrebno je redno poslovanje denarnih zavodov, posebno domačih hranilnic in posojilnic. Da se stanje v mali čevljarski obrti dvigne in izboljša položaj malega čevljarskega obrtnika in njegovih družin, je bila sklenjena resolucija. Ze lansko leto je naše časopisje pisalo o uredbi minimalnih cen obrtniških izdelkov. S to uredbo bi si pridobil čevljarski obrtnik zopet svoj ugled zaradi enotnih cen svojih izdelkov. Izda sc naj uredba o označbi materiala vseh industrijskih in obrtniških izdelkov, potom katere bi se omejila vsa obstoječa nelojalna in umazana konkurenca. Izdela naj se osnutek o zavarovanju obrtništva v smislu § 384 zakona o obrtih.. Osnutek pravilnika za obrtniško zavarovanje naj bi se dal vsem obrtniškim strokam, posebno pa revnejšim, kakor odločilnim strokam v razmotrivanje. K temeljni glavnici za uresničenje obrtniškega zavarovanja naj bi prispevala v prvi vrsti država, banovine, občine, večja bančna podjetja, kakor tudi Za-natska banka in druge ter vsa industrijska podjetja, ki uničujejo malega obrtnika. — Obrtniško zavarovanje naj bi bilo samostojno, uprava razdeljena po banovinah. V pomočniške izpitne komisije naj se imenujejo tudi obrtniki. Pri ministrstvu trgovine in industrije naj se izdelane uredbe o pobijanju šuš-marstva čimprej uzakonijo, naj pa se v uredbo vnese tudi postavka, da se kaznuje tudi tisti, kateri daje delo šušmarju. Vsem čevljarskim industrijam naj se zabrani otvarjanje lastnih trgovin s čevlji, žo obstoječe trgovine industrij pa se naj zaprejo. Prodaja izdelkov čevljarskih industrij naj se jrrepusti poklicnim trgovcem in obrtnikom. Na kongresu se je predvsem poudarjala ukinitev izvrševanja obrtniških del v državnih moških kaznilnicah, jetnišni-cah, poboljševalnicah in drugih kazenskih zavodih, ker je obrtništvo že neštetokrat dokazalo, da se uredba o zaposlenju kaznjencev po raznih upraviteljih in njih čmiteljih izkorišča v škodo obrtništva. Zborovanje je trajalo do pol dveh pojJoldne. Kongres je poslal g. ministru trgovine in industrije izraze globokega spoštovanja s prošnjo, da sklepom in zahtevam kongresa ugodi. Občni zbor mariborskega Zgodovinskega društva Maribor, 16. januarja. Danes dopoldne je bil v prostorih študijske knjižnice redni letni občni zbor Zgodovinskega društva, ki ga je namesto obolelega predsednika prelata dr. Kovačiča, vodil podpredsednik dr. Josip T o m i n š e k , ki je pozdravil zastopnika prevzv. g. škofa dr. I. Tomažiča msgr. Vrežeja, zastopnika mariborskega župana ravnatelja Ro-doška in ostale navzoče člane. Podal^ je kratko predsedniško poročilo o delovanju društva v preteklem poslovnem letu. Za njim je podal tajniško poročilo ravnatelj Fr. Baš. Društvo je v preteklem lotu nadaljevalo izdajanje Časopisa za zgodovino in narodopisje ter izdalo ob priliki 70-Ietnice društvenega predsednika prelata Kovačiča Kovačičcv zbornik znanstvenih razprav, kar jo največji uspeh prejšnjega leta. V preteklem letu je občutno padlo število društvenih članov, čutilo pa se je tudi pomanjkanje znanstvenega naraščaja, kar bo pa brez dvoma prenehalo, ko bo urejen mariborski arhiv, ki bo mladim znanstvenikom olajšal delo. Največja podpornika društva sta v preteklem letu bila banska uprava, ki je društvu zagotovila trajno jiodporo, in mariborska mestna občina. Spomladi bo društvo organiziralo kongres slovenskih zgodovinarjev v Mariboru, ki bo razpravljal o administrativnih in progranialičnih vprašanjih znanstvenega dela, ki se vrši v okviru slovenskih znanstvenih institucij. Časopis bo v bodoče obravnaval vse panoge naše preteklosti vseh krajev bivše Štajerske, Koroške in Prekmurja. Društvo bo pričelo izdajati gradivo za zgodovino štajerskih Slovencev, ob 20-letnici osvoboditve pn bo izdalo zgodovino prevrata, za katero je družina gen. Maistra dala na razpolago gradivo, ki ga je zbral pokojni general. Društveni odbor je imel 6 sej jioleg številnih sej raznih pododborov in širšega odbora. Z javnostjo je društvo navezalo stike s študijskimi izleti, ki se pa zaradi vremenskih prilik liiso mogli v polni meri izvršiti, kakor jih je določal program. Blagajniško poročilo je podal gosp. upravnik Vrabl. Društvo je imelo v preteklem letu 104.375 din dohodkov in 101.620 din izdatkov, članarino plnčujočih članov ima društvo 184. Knjižničarsko poročilo je podal ravnatelj dr, Glaser. Knjižnica, ki je vključena v študijski knjižnici, se je povečalo zn 506 zvezkov. Pri slučajnostih se je oglnsll X besedi msgr. T. Vrožo, ki je s|ioročil pozdrav« ln želie prevzv. g. škofa dr. L J. Tomažiča. V imenu mostnega župana jo spregovoril magistralni ravn. Rodošek. Primorske vesti Duhovniške vesti Nadškofijska pisarna v Gorici javlja, da so prazne in za nastavitev razpisane sledeče župnije: Log, Trenta, Livek, Lilmšnje, Avce, Sveti Duh na Banjštici, Dornbcrg, Otlica, Pečine, koj-sko, Štanjel, Drežnicn, Mavhinje, Ponikva, šre-breije, Soča, Brestovica, Deskle, Dolenja, Devin, Godovitč, Grahova, Jagršče, Lokva, Ix>žice, Pod-kraj, žablje, Šmartno, Zavratec, škrbina, Zgonik, Slap, Gornja Tribuša, Vojsko, Ustje. Zadnje imenovane župnije so bile že enkrat razpisane, pa se ni javil noben prosilec. Nadškofijska oblast bo sedaj po teh krajih nastavila župne upravitelje. - Gornjo vest smo jvovzeli |x> >lsiri», ki ii tudi prepuščamo odgovornost za resničnost podatkov, ki jih sami nismo mogli preveriti. Za škofa v Chioggiji je bil imenovan, kakor posnemamo iz »Osservutore Romano«, Ivan A 111 -b rosic h (preje Ambrožič), ki je znan pod imenom »oče Hijac.int« in pripada samostanu kapu-cincev v Trstu. Novi škof se je rodil v Trstu in je sedaj star 50 let. Služboval je po raznih krajih tržaške škofije, med drugim tudi v Adriji. Znan je kot vnet duhovnik in bo pravičen in umen škof. Iz Reke nam poročajo, da sta bila župni upravitelj v Slivju Viktor Berce in hrušiški dekan Krašovec povabljena k reškemu nadpastir. ju Sancinu na razgovor o nekaterih podrobnostih o bogoslužju in o dušnopastirskem delovanju sploh, kjer bi se smel uporabljati tudi domači slovanski jezik. Razgovor 6e je končal s sporazumom in je Viktor Berce obljubil, da se nc bo oddaljil iz svoje župnije, dekan Krašovec j>a, da bodo odslej pevci v cerkvi peli »Tuntum ergoc v latinskem jeziku. Iz konfinacije se vračajo Iz Trsta nam poroča jo, da se je še več inter-nirancev, ki so bili konfinirani no raznih krajih južne Italije, odposno po otočjin Tremiti, sedaj vrnilo nazaj na svoje domove. Med srečnimi, ki so bili spuščeni na svobodo, se navajajo naslednja imena: Karel Sink iz Višnjevk v Bravi, Anton Doleš iz Postojne, Ivan Lenček tudi iz Postojne, Milan Čuk, prav tako iz Postojne, Jakob Sajovic iz Hruševja pri Postojni ter Frančišek Živoc iz Barkovelj pri Trstu. Na skorajšnji po-vratek Bevka in Lenana sedaj vsak dan čakajo. Tudi nekaj drugih konfinirancev šc ni bilo domov, a jih pričakujejo, ker so bili po uredbi ministrskega predsednika Museolinija izpuščeni iz konfinacije vsi konfiniranei iz Julijske Krajine slovanske narodnosti. Na uradnem mestu izjavljajo, da bodo izpuščeni iz zaporov tudi vsi oni, ki so bili zaprti zaradi .političnih prestopkov. Tihotapci - žilica jim ne da miru Zelo težak primer sodnega postopka zaradi tihotapljenja se je pripetil v reškem sodnem okraju, kjer so oblasti prijele nekega Jakoba Novaka iz Knežaka, ki je bil znan tihotanec nn veliko, a se je znal obmejnim oblastem vedno ob pravom času izmuzniti. Končno je pobegnil v inozemstvo, od koder je bil po uradni poti zopet vrnjen nazaj v Italijo. Sodišče na Reki je Novaka obtožilo dveh prestopkov, najprej vztrajnega tihotapljenja, za kar ga je obsodilo na tezko kazen 7 let zapora, nadalje pa tudi proti-državnega delovanja v inozemstvu, za kar mu je prisodilo še nadaljnjih 6 let zapora. Vsega skupaj je tihotapstvo prineslu Novaku 13 let ječe. Istrski premog za jugoslov. ladje Tržaški listi, ki poročajo o najnovejšem razmahu premogovnega rudnika v Labinju, ki daje izboren premog, poročajo, da se inozemske trgovske ladje kaj rade ustavljajo v labinskem pristanišču, kjer naložijo premog. Tudi jugoslovanske ladje, ki oskrbujejo obrežni promet po jugoslovanski jadranski obali, se rade poslužujejo tega premoga. Zadnje čase da je opažati, da se labinski premog celo v večjih tovorih prevaža v jugoslovansko pristanišče na Sušaku, odkoder se potem porazdeli med jugoslovanske parnike, ki radi uporabljajo ta premog. Italijanski listi poročajo o tem v zvezi z razvojem ju-goslovansko-italijanskih odnošajev. Še ena elektrarna Komaj se bližajo h koncu dela zu veliko električno centralo na Soči, se je pojavil načrt za zgradbo šc ene nič manjše centrale. Oblasti izjavljajo, da je treba vodno moč izkoristiti za popolno elektrifikacijo Julijske Krajine. Tudi žcleznice bodo v doglednctn času elelctrificirane. .. , BffvannAagMBsnciBauMBKutiBfiaiu Nova centrala, ki je v načrtu, bo imela svoj sedež v Plavuh. Jez bodo pa zgradili nad železniškim mostom v Kanalu, v bližini Ajbe, od koder bo šel velik podzemeljski vodovodni rov na desnem bregu Soče pod Gorenjim jx)ljcm naravnost v Plave, kjer bodo stale nove zgradbe, /a nova javna dela vlada splošno zanimanje iu pričakujejo domačini od tega zaposlitve in zaslužka. Podrobnosti o moči nove centrale in o okolišu, ki naj bi ga napajala z elektriko, do sedaj še niso znane. Tudi proračun še ni bil objavljen. Koliko zemlje poseduje kmet v Julijski krajini Italijanske oblasti so izdale statistične podatke o zemljiščih, ki kot poljedelska spadajo v kmečko lastnino. Po vsei Italiji je kmečke zemlje vsega skupaj 4 milijone 196 tisoč ha. Za Julijsko Krajino pa veljajo naslednji jiodatki: Število Skupna Obseg kme>tij površina do 0.5O ha 30.335 3.763 ha 0.50—t lia 0.744 7.337 ha 1—3 ha 24.634 46.887 ha 3—5 ha 15.686 54.144 ha 5—10 ha 17 4(i6 124 020 ha 10—20 ha 10.086 140 316 ha 20—50 ha 3.630 104.131 ha 50—100 ha 500 32.043 ha 100—500 ha 286 61.541 ha nad 500 ha 104 199.155 ha lz tega izhaja, da je slovenski kmet v Julijski Krajini lastnik po največ malih kmetij. Velikih posestev, ki pa so danes večidel že v rokah posestnikov italijanskega porekla ali v rokah denarnih združenj, pa je sorazjuerno malo. Jugoslovanska tvrdka toži v Rimu Tvrdka »Zora« v Črnomlju, kakor posnemamo iz rimskih listov, je vložila proti tvrdki To-maesi v Trstu toži ki zaradi nc.izplačila 4.126 dinarjev v predpisanem roku. S tožlio se je bavilo kusacjjsko sodišče v Rimu, ki je jugoslovanski tvrdki dalo polno zadoščenje. Nesreča nikoli ne počiva V preteklem tednu smo prejeli poročila o številnih nesrečah, ki so se pripetile po Julijski Krajini. Navedli bomo samo največje mod njimi, toliko da obvestimo rojake o teh žalostnih dogodkih. V Idriji je 30 letni voznik Alojzij l.enot do smrti [x)vozil rudniškega upokojenca Franca Likarja, starega 67 let. I.cnot je zaprt. Likar je bil ob veliki udeležbi ljudstva položen k večnemu počitku. V Vrtojbi stu se ponesrečila 16 letni Stanislav Batagclj. ki ga jc razmesarilu stara granata, in 12 letni Rado Brajnič, po istem vzroku Oba sta v goriški bolnišnici v nevarnem stanju V štandreju je zelo nesrečno padlu in se nevarno pobila I > letna Emilija Bernjak. Nevarno se je v Šcmpusu pobil Andrej živec in nimajo upanja, dn bi 11111 rešili življenje. Na Kojskcm je Janez Mišigoj v prepiru grdo oklal Janeza Figo in mu polomil rebra. Prvi je v zaporu, drugi v bolnišnici. V Doblarju pri Sveti Luciji jc Jožef Testič razstreljevul skalovje in dobil jiri tem nekaj koščkov v glavo in v hrbet. Malo upanja jc, da ostane pri življenju. V Trlbuši je po nesreči našla smrt 44 letna Marija Žbogarjeva. Na poti, kjer jc šla z nekim Antonom Podg>ornikom, ji je spodrsnilo in je padla v globino kakih 350 metrov globoko. Pobrali so jo z razbito lobanjo. Sum, ki je sprva padel na Podgornika, da je Marijo potisnil v prepad, je |>o preiskavi odpadel. V Pervačini je zadela kap K) letnega Jožefa Zajna, doma iz Cola. ko se jc zatekel v ovčji hlev, da hi se nekoliko ogrel. Truplo je našla Kristina Gregorič, lastnica hleva. Pri Grgurju je granata do smrti raztrgala 35 letnega Lojzeta Rijavica, medtem ko je nevarno poškodovala Alfreda šušinelja in Stanka Rijavica. šušmelju »o morali odrezati nogo, Stanku pa so iztekle oči. Oba ranjenca sta še vedno pri zavesti in ni verjetno, da bosta ostala pri živi jen ju. V Koprivi se je ponesrečil Janez Bovin, star 4R let. Nenadoma se je navalila nanj težka skala in ga hudo oplazila. Sedaj je v bolnišnici, kjer upajo, da ga liodo rešili. V Colu je kmetu Francu Kofolu zgorelo gospodarsko poslopje. Tudi hiša je delno pogorela, škodo so mu cenili na 40.000 lir. V Medvedjem brdu je dim od tlečih polen ponoči zaduši! troje otrok Ivana /aklja, ki so bili sami v hiši brez nadzorstva. V Mirim se je na Vipavi, kjer se je drsal, vdrlo Frideriku Maliču, staremu 12 let. Fantka so po treh urah izvlekli iz vode mrtvega. V Trstu se je pri vožnji nevurno ponesrečil voznik Ivan Košuta, medtem ko je sobarica Gel-ca Vižintin padla skozi okno in si zlomila hrbtenico, Marijo I^ojk, staro 37 let, pa je nevarno povozil tramvaj. Gospodarska prosveta na Koroškem Preteklo nedeljo se je ob številni udeležbi vršil v Hodišah nad Vrbskim jezerom celodneven slovenski gospodarski tečaj. Njegov namen je bil, dati slovenskemu kmetu praktične nasvete in navodila za zboljšanje njegovega gospodarstva, vzporedno s tem pa mu tudi nuditi vpogled v probleme družabnega življenja, ki niso utemeljeni zgolj v materialnem pojmovanju življenjskih potreb. temveč tudi v duhovnem izživljanju tako posameznika kakor tudi višjih družabnih enot. Dopoldanski program je obsegal tri predavanja. ker se je tečaj vršil v dvorani slovenskega društva, je bilo uvodno predavanje posvečeno pomenu in nalogam slovenskih društev na Koroškem. Govornik je podčrtal tri osnovne dolžnosti koroških društev: bodo naj slovenska, katoliška in socialna. Naslednji predavatelj je obravnaval praktične potrebe slovenske kmetije na Koroškem. Dotaknil se je vseh panog kmečkega gospodarstva in kot praktik navajal možnosti, kje je mogoče z lastno silo doseči zboljšanje. Sedanji družabni red ne upošteva v zadostni meri potreb kmeta, zato se mora ta zateči k samopomoči, da se obdrži na površju. Kmečko gospodarstvo ne sme okoreti v zastarelih metodah, če hoče vsaj približno slediti splošni napredek v izkoriščanju gospodarskih dobrin, pri tem pa v modernizaciji kmečkega obrata zopet ne sme priti do pretiravanj, ki bi zaradi prevelikih investicij kmeta lahko ngonobila. Dopoldanski del tečaja je zaključilo predavanje o razvoju in zgodovini zadružništva ter njegovih nalogah v sedanjosti. Popoldansko uvodno predavanje je bilo posvečeno novodobnim ideološkim gibanjem, ki utemeljujejo v glavnem svoj nastanek z materialnimi potrebami v narodih. Predavatelj je nn kratko orisal postanek komunizma in fašizma. Za teoretičnem razmišljanjem je spet sledilo praktično predavanje o nalezljivih boleznih pri živini, o njihovi razpoznavi in načinu obrambe proti njim. Predavatelj — živinozdravnik — je prinesel mnogo dragocenih praktičnih nasvetov, id kmeta lahko obvarujejo velike gmotne škodo, če se jih vestno poslužuje. Tečaj je zaključilo teoretično razmišljanje o potrebi novega življenjskega roda, ki nm dajo osnove papeška okrožnica »tjuadragesimo mino«. Zgraditi ga bo mogoče šele na temeljiti nravni, družabni in gospodarski preosnovi. Zanimanje za tečaj je bilo zelo veliko, kar najtiolje dokazuje dejsivo, da so vsi udeleženci, ki jih je bilo nad sto, vztrajali od začetka do konca kljub dolžnostim, ki jih zahteva kmečko gosjio-darstvo tudi ob nedeljah. Večer je tiil posvečen družabnosti in družini kot osnovni celici družbe. Pester program je j>ri-vabil lepo število okoličanov, ki so društveno dvorano napolnili do kraja. Petje domačega zliora, skioptično predavanje o Koroški, predavanje o družini in občestvu domače fare. šaijiv prizor in končno zopet petje, vse to je dalo prireditvi zadostno vsebino, da so vsi ndeteženci prišli na svoj račun. Podobni slovenski gospodarski tečaji, v nekoliko zmanjšanem obsegu, so se vršili že v več krajih z uspehom. Vedno večje zanimanje prebivalstva za te tečaje pa dokazuje, kako slovensko ljudstvo na Koroškem stremi za gospodarsko pro-sveto in kako so taki tečaji neobhodno potrebni in koristni. (AKO) Drobne vesli s Koroške 7j novim letom se je obseg glasila koroških Slovencev nekoliko povečal. Izhaja sicer še vedno samo na štirih straneh, a se je zvečal format tako, da je pridobitev približno en stolpec. Naročnina je ostala enaka. Z nziront na članek koroškega deželnega glavarja dr. Sucherja v dunajskem »Tagu«, kjer je bilo govora o streli uarodih na Koroškem«, prinaša »Koroški Slovenec« popravek, ki je bil listu dostavljen iz pisarne deželnega glavarstva in kjer je rečeno, da dr. Sucher v svojem intervjuju ni mislil treh narodov, temveč, »du se na Koroškem križajo trije kulturni krogi: nemški, slovanski iu romanski«. —.Zanimiva jiri tem je okolnost, da popravek ni bil jioslan dunajskemu »Tugur, kjer jo izšel celoten članek, ampak >lvor. Slovencu/. V Borovljah je pred kratkim umrla najstarejša ženska občanka, Marija Gaternik, bivša babica v lepi starosti 02 let. V št. Janin t Rožu je v preteklem letu umrlo sedem župljanov, rodil jia se je samo on otrok. Najstarejši mod umrlimi je bil llans Hafner, ki jo poleti še pnsel svojo čredo. Dočakal je t>0 let. V št. .lakohn v Rožu je slika ljudskega gibanja razveseljlvejša: rodilo se je 54 otrok, umrlo pa je 31 faranov, mod njimi 5 otrok. V preteklem lotu so tudi prenesli ostanke slovenskega slovni-čarja Antona Janežiča s št. rujiorlskega pokopališča jiri Celovcu v njegovo rojstno faro St. Jakob. V škofirnh nad Vrbskim jezerom je umrla mlada gospodinja in mati 5 majhnih otrok, Katarina Jaki. Bila je vzgledna slovenska in krščanska mati. — Ljudsko gibanje v škofičah je močno porazno: umrlo je osem faranov, rodili pa so so samo štirje otroci. V Št. Rupcrtu pri Celovcu je umrla gospa Marija Markič, zavedna Slovenka in požrtvovalna mati. Kljub pomanjkanju v družini je uspela, da se je šolal njen sin, ki l*> te dni promoviral v Inomostu za doktorja medicine. V Malvlfah nn Ziljl so dvakrat zaporedoma igrali »Mlinarja in njegovo hčer« oh polni dvorani. To je znamenje, da so prosvetno življenje tudi v tem delu Zilje prebuja iz mrtvila. 22. in 23. januarja bo v Pliberku slovenski prosvetni in gospodarski tečaj za plitiorško okolico. Na Iholri so raprli Magdaleno Pirnalovo, ker je osumljena, da je zastrupila svojega 80 let starega moža. Na hivši Helderhofovi, sedanji Rolfovi žagi v rožanski Bistrici je po nerodnosti dveh delavcev eksplodiral bencinski tank. Oba delavca sta za-dohila težke opekline, ogenj pa so kmalu pogasili. Orof C.nes« jp s svojim avtom zavozil v voz posestnika Raika OSovnika in pri tem konju polomil noge. Žival so morali na mestu pobili. S'ovenshi koroški akademiki za prosvelo med ljudstvom Na Novo leto in na to sledečo nedeljo so slovenski koroški akademiki — inomoška skupina — igrali v Šmlhelu pri Pliberku n v Zitari vasi Mešltov hožični misterij: »Henrik, gobavi vitez«. V obeh krajih je bilo zanimanje za prireditev ogromno in gledalci so obakrat napolnili društve-■ ni dvorani do zadnjega kotička. Naloga, ki so si jo nadeli akademiki, ni bila 1 lahka, tem bolj. ker njihovo število no zadošča, da j bi zasedli vse, jtosobno pa ženske vloge. Zaradi | lega skupne skušnje sploh niso bile mogoče, j Kljub temu pa je treba ugotoviti, da je imela j lepa zamisel uspeh in da so bili gledalci povseti) 1 zadovoljni. Posebno priznanje zaslužita naslovna ' vloga Henrika in vloga njegove matere, ki sla bili | podani resnično doživeto in prepričevalno. Vso-j binsko bogata igra je napravila globok vtis na gledalce, ki imajo sicer na žalost bolj poredko priliko, videti duhovno globlje zasnovana odrska I dela. Razveseljiva je bila napota pozornost občinstva, ki je kljub vsebinsko težki snovi 7, velikim razumevanjem zasledovalo potek dogajanj na od ru, kar brez dvoma priča o njegovi duhovni zrelosti. Prav jvosebej pa je treba jiodčrlati navdušenje občinstva nad lepo, čisto in pravilno izgovarjavo igralcev. To navdušenje je pač najboljši dokaz, kako koroško ljudstvo hrepeni po pravilni in čisti slovenski besedi, a nima prilike, da bi se jo moglo naučiti, ker koroška šola čisto slovenščino sploh zainotnje in se v sili poslužuje kvečjemu domačega narečja. To je zopet nov primer, kako krivična mačeha je koroškemu ljudstvu koroška šola. Po obeh predstavah se je razvil živahen družabni večer s sodelovanjem okoliških pevcev, ki je ustvaril povezanost med akademiki in domačini. Gotovo je hvalevredno prizadevanje koroške slovenske akademske mladine, da skuša vzbuditi mod slovenskim ljudstvom zanimanje za kvalitativna in vsebinsko bogata odrska dela, ki bi naj čini bolj dvignila raven dramatskega udej-stvovanja na Koroškem. (AKO) F O T O AM AT E R Ljubljanski iotoamaterji so zborovali V petek, 7. januarja je imel Fotoklub Ljubljana svoj 7. redni letni občni zbor, ki ga je v odsotnosti zadržanega predsednika otvoril in vodil podpredsednik kluba g. dr. R. del Cott. Poročila posameznih funkcionarjev so podala sliko zelo razgibanega, resnega in uspešnega delovanja kluba. Skrajno neugodni finančni položaj, v katerega ga je potisnila zlasti deficitna izdaja Zbornika slovenske fotografije, je s požrtvovalnostjo članov prebrodil in našel pri tem še dovolj Časa, da tudi drugega dela ni zanemaril, člani so se udeležili številnih razstav doma in v inozemstvu ter sodelovali s slikami in članki pri mnogih elitnih revijah in drugih periodičnih publikacijah. Poslali so na 30 razstav 1061 slik, od katerih je bilo sprejetih 72% in prejeli poleg številnih diplom, priznanj in knjižnih nagrad 1 zlato, 3 srebrne in 8 bronastih jilaket. V tem letu je bila priznana klubu za njegovo kulturno udejstvovanje 3 nagrada iz kraljevega fonda, v San Franciscu pa si je na mednarodni tekmi kluliov za svetovno prvenstvo skupno s Fort Dearboun klubom priboril prvo mesto in skoraj meter visok pokal s posvetilom klubu. Skoraj istočasno je prejel član kluba Pfei-fer M. v natečaju mednarodne revijo Oalerija na Dunaju v hudi konkurenci preko 20.000 slik, poslanih z vseh kontinentov sveta, prvo nagrado. Kakšnega propagandnega pomena so lako vidne in uspešne udeležbe na mednarodnih razstavah in natečajih za našo ožjo domovino in colo državo, ni treba |x>seboj poudarjati, dokazujejo pa tudi, kako velikega pomena je skrbno organizirana in sistematična vzgoja tor pravilno usmerjeno delo ljubiteljev fotografije. V klubu je bilo za člane in prijatelje kluba več strokovnih predavanj, člani pa so predavali tudi javno v večjih krajih jio deželi v okviru raznih kulturnih društev. Zu napredek neorganizi- ranih amaterjev jc poskrbel klub z lepo uspelim začetniškim tečajem, za strokovno izobrazbo članov pa je bilo poleg predavanj stalno na razpolago^ 15 do 18 izbranih strokovnih revij in dobro založena knjižnica, ki se je lansko leto ponovno pomnožila za lepo število knjig. V Jakopičevem paviljonu je bila društvena razstava, za letošnje leto pa pripravlja veliko III. mednarodno fotografsko razstavo, ki bo združena z razstavo fotografske industrije in — če bo prostor na razpo-Iago_ — na splošno z vsem, kar je s fotografijo v zvezi. Če se bo uresničila razstava v obsegu, kakor jo klub zamišlja in pripravlja, bo to prireditev, kakor jih je videti zelo redko tudi v velemestih inozemstva. Otvorjena bo jeseni na velesejmu. Razveseljivo je dejstvo, da je število članstva v preteklem poslovnem lotu znatno narastlo. Navzlic temu pa je treba ugotoviti, da klub še zda-loka nima tistega števila članstva, ki bi bilo vsaj približno v skladu h številom v Ljubljani živečih amaterjev. Pri tem je treba pomisliti, kaj vse bi zmogla organizarija, kt bi se mogla opreti na mnogo širši krog članov, če je že razmeroma majhna peščica organiziranih amaterjev zmogla, da je moralo inozemstvo pri vsestransko krepkoje organiziranem in mnogo ugodneje fundiranom fotoaniaterskem delovanju ponovno označiti Ljubljano kot svetal zgled vzorno organiziranega delal Razširil bi se krog sodelavcev tn ustvarila s povišanim dotokom na članarini tudi finančna možnost uresničenja mnogih načrtov, ki so ostali zaradi pomanjkanja enega kakor drugega do danes nenačeti. Pa So to poudarimo: tudi kakovost amaterske fotografijo je treba dvigniti! Človek bi mislil, da je nastopila z ogromnim napredkom tehnike v gradnji aparature in raznih pripomočkov zlata doba fotografije. Zgodilo se je prav nasprotno. Do skrajnosti poenostavljena tehnika ie zapeljala veČino amaterjev v površnost, da |e kakovost izdelkov v vsakem oziru daleč pod povprečnostjo izdelkov iz dobe, ko so se morali bo-riti amaterji s hibami aparature in tvoriva. Hudo kriva je tudi zgrešena reklama, ki ne zasleduje drugega cilja, kakor velik promet izdelkov, čeprav fotografija po kakovosti projiada, krivi pa so tudi amaterji sami, ker si ne poskrbijo potrebnega pouka in poiščejo pobude v strokovnih organizacijah. Kar je danes v ljubljanskem fotoklubu pro-minentov, jih je vzgojil vse klub v skupnem in sistematičnem delu in pouku, katerega je deležen vsak nov član, naj bo začetnik ali j>a amater, ki je že premagal začetne tožave v fotografiji. Članarina ne more biti vzrok abstinence, ker jc zolo nizka in jo bogato odtehtajo že same materialne ugodnosti, ki jih imajo člani od kluba. Na zborovanju je bilo sprejetih nekaj izpro-memb društvenih pravil, ki določajo sedaj ludi ustanavljanje podružnic v podeželju. V krajih, kjer je vsaj 10 amaterjev in je zanimanje za ustanovitev podružnice, naj javijo to interesenti ljubljanskemu fotoklubu, ki bo oskrbel vse jiolrebno, da se podružnica ustanovi. Pri volitvah za letošnje poslovno leto je bil izvoljen po večini prejšnji odbor s predsednikom g. dr. R. del Cottom in jjodpredsednikoni gosp. C. Bdlimom. Povečavanje Omenili smo že, da je pri nabavi ali pri gradnji povečovalnika paziti na precizno konstrukcijo aparata. Če nas ovira pri povečavanju že mehanično upravljanje aparata, je delo kmalu zagrenjeno. V tem pogledu moramo omenili zlasti pomanjkljivost projekcijske deske in ohišja z oi>tiko. Naj uravnavamo slikovno razdaljo z. enim ali drugim, oboje mora iti gladko brez fizičnega napora in ne sunkovito, kakor je to pri mnogih aparatih. Ker smo že jiri slikovni razdalji, moramo opozoriti nn važno jiosebnrwt, ki jo ima veČina tovarniško izdelanih povečevalnikov. Povečevalna deska je pritrjena tako. da je premakljiva ter se dolžina slikovno razdalje, to jo razdalje nied optiko In povečevalno desko, uravnava s premakljivim ohišjem. Ker je kovinski drog. nn katerem je ohišje ajiarata pritrjeno, precej kratek, je s leni dimenzija povečav precej omejena in določena lo ffJgTgT.lB. VVTVHIl' IWM.UI" - s premakljivostjo ohišja oziroma z višino kovinskega droga, ki je pa zlasli z ozirom na zahteve pri povečavanju majhnih formatov, premajhna. — Lani so pričele zaradi tega graditi nekalore tovarne povečevalnike tako, da je mogoče obrniti ohišje za 180° v primeru, če razdalja med objektivom in desko za večje povečave ni dovolj velika. Ker pa moramo v takšnem primeru uporabljati kot projekcijsko ploskev za pritrjanje papirja tla, stol ali kaj »ličnega, je ludi takšna konstrukcija samo za silo. Pri tem trpi namreč lahko paralel-nost projekcijske ploskve, kar je usodno za ostrino povečave, poleg tega pa je delo na tleh vse prej kakor čisto in na stolu zaradi majavosti vse |>roj kakor gotovo in pripravno. Da se bomo mogli v polni mori in r. užitkom okoriščati z najnovejšimi pridobitvami v emulziji, bo morala torej tudi industrija povečevalnikov poskrbeti, da zgradi ustrezajoče aparate, pri katerih ne bo potrebno uporabljati nobenih domačih zasilnih sred:2 za Gradjanskega. na polovici gostov je bila izrazita. Po tem dogodku so se tudi gostje razvneli in igra postane odprta in izenačena. V 31. minuti postavijo gostje po Plešetu 6:2 za svoje barve. Da bi bil rezultat še viSji je Hassl pomagal gostom z avto-golom v 33. minuti do stanja 7:2. V 37. minuti se domačini še enkrat zasmeje sreča, ko postavi Erber rezultat 7:3. V 39. minuti pošlje Wiilfl še enkrat žogo v mrežo in končno stanje v prid gostov se glasi 8:3. Kornerji proti Ljubljani 2, proti Gradjanskemu 4. Sodil je g. Podupski iz Zagreba prav dobro. Zmaga Ilirije v Beljaku SlirijansUo moštvo je odigralo v Beljaka dve hokej tekmi z rezultatom 1:1 in 1:0 v svojo korist Beljak. 16. januarja. Hokej sekcija SK Ilirije je gostovala včeraj in danes v Beljaku proti tamkajšnjemu pojačene-mu Villacher Š. V., ki smo ga imeli priliko videti pred kratkim v Ljubljani. Kljub temu, da naši niso imeli s seboj kompletno prvo garnituro (namesto Žitnika in Gregoriča so imeli s seboj dve rezervi), so zelo častno zastopali napram renoini-ranint Avstrijcem naš mladi hokej-šport na ledu. Oba dni je bila Ilirija v premoči, ki se je pokazala pri drugi tekmi danes še v večji meri. Potek in rezultat tekem obeh dni je tale: Prva tekma: Ilirija : Villacher S. V. 1:1 (0:0, 1:0, 0:1). Ta tekma se je vršila v soboto zvečer ob močnem deževju ali bolje povedano ob nalivu. Ilirija je imela vseskozi premoč na terenu. Gol, ki ga je dal za Ilirijo Gogala je bil plod lepo zasnovane kombinacije, kakršne so pokazali naši tekom obeh tekem. Beljačani so zenačili z golom, ki ni bil v mreži in katerega je videl samo sod- Tehmovanje za Mavertev po!ial Maribor, 16. januarja. Danes se je na stadionu Železničarjev odigralo prvo kolo za prehodni pokal, ki ga je daroval predsednik mariborske podzveze LNP lekarnar Maver. Vreme je bilo lepo, toda igrišče precej slabo, polno snega in luž, kar je seveda slal>o vplivalo na igralce. Kot prva sta nastopila ŽELEZNIČAR : SLAVIJA (Pobrežje) 11:1 (3:1) Železničar je postavil močno pomlajeno moštvo. ki je svojega slabega nasprotnika naravnost pogazilo. Mnogo krivde za poraz nosi vratar Sla-vije. Sodil je g. Bizjak. Druga tekma med starima rivaloma MARIBOR : RAPII) 2:2 (0:2) je bila mnogo živahnejša. V prvem polčasu Je Rapid z igro na dolge pasove močno ogrožal vrata Maribora ter mogel doseči tudi dva vodilna gola. Šele v drugem polčasu je Maribor začel posnemati to igro in hudo pritisnil na Rapidovo ohramlK). Igro jc tik pred koncem odločil Korn-feld, ki je žogo preko glave potegnil v gol. Tekma je bila prav napeta, manjkalo pa ludi ni medsebojnih prijaznosti med igralci. — Sodil je g. Klanjšček. Po prvem kolu je izid tekmovanja za pokal sierteči: 1) Železničar 11:1,2; 2) Maribor 2:2,1; S) Rapid 2:2,1; 4) Slavija (Pobrežje) 1:11,0. Srednjeevropski pokal Belgrad, 16. jan. m. Snoči je bila v hotelu »Majestic-: konferenca delegatov srednjeevropskega pokala. Konference so sc udeležili delegati Italije, Avstrije, Madžarske, Češkoslovaške, Romunske in Jugoslavije. Glavni predmet razprav je bil naš predlog, da v bodoče sodelujejo v tekmah za srednjeevropski pokal po dva naša in po dva romunska kluba. Ta odločitev ne pomeni samo velikega moralnega uspeha našega nogometa, temveč mnogo doprinaša k napredku našega nogometnega športa. Zanimanje za prvenstveno tekmovanje bo odslej zelo naraslo, ker ne ho več važno samo prvo mesto na tabeli, temveč tudi drugo, ker bosta prvi in drugi klub prvenstvene tabele tekmovala nik za golom, katerega zasluga je bilo to izenačenje. Tekma drugega dne Ilirija : Villacher S. V. 1:0 (0:0, 1:0, 0:0). Danes je bila premoč Ilirije še večja in bi naši izrazili svojo zmago še z večjim rezultatom, da niso ovirale luže na ledu vse hitrostne akcije. Zato so danes igrali naši tudi bolj ležerno, ker mehak led ni dopustil, da bi se igra razvila tako, kakor je pri hokeju običajno. Naša obramba tako danes kakor včeraj ni imela težkega stališča, saj so se glavne akcije vršile pred golom Beljačanov, kjer je bilo za naše nebroj zrelih situacij, katere je obramba Beljačanov, ki je imela zaradi neugodnega vremena sploh lažje stališče (isto seveda tudi naša) lahko razdirala. Lombar se je s Pavličem pokazal ob tej priliki za zelo dobrega i centerfora. Občinstva je bilo okrog 250. — Naše I moštvo je vodil načelnik ilirijanske hokej sekcije, ] ki jo tudi trenira in je sploh duša vsega tega, I g. Vodišek. v tekmah za srednjeevropski pokal. Zato se ne bo vodila huda borba samo za prvo, temveč tudi za drugo mesto. Prvenstveno tekmovanje, ki jc že itak napeto in zanimivo, bo odslej igralo brez dvoma izredno važno vlogo v napredku našega nogometa. Na konferenci se je dalje Jugoslaviji in Romuniji priznala glasovalna pravica na bodočih zasedanjih pokalnega komiteja. Belgrad, 16. januarja, m. Zvezni kapitan Kika Popovič je izkoristil navzočnost italijanskega delegata Maura na konferenci srednjeevropskega pokala, s katerim se je dogovoril, da bo tekma med našo in italijansko reprezentanco 18. maja. Dalje sta se zvezni kapitan in tajnik romunske nogometne zveze Lukidi dogovorila, da se bosta na dan 6. septembra sestali prvi moštvi naše in romunske državne reprezentance v Belgradu. B garnitura pa istega dne v Bukarešti. BSK : Jugoslavija 4 :1 (2 : 0) Belgrad, 16. januarja. Srečanje med BSK in Jugoslavijo je belgrajskim športnim gledalcem nudilo največji užitek v današnji tekmi. Kljub ne prav lepemu vremenu so je zbralo na igrišču okoli 6000 oseb, ki so nervozno opazovale potek hude borbe med BSK in Jugoslavijo, ki se ima le sreči zahvaliti, da ni bila katastrofalno poražena. Zanimivo je, da je bila večina gledalcev pred tekmo skoraj prepričana na zmago Jugoslavije. Prve minute igre ko skoraj potrdile njihovo mnenje, kajti do 15. minute jc bila Jugoslavija boljša od BSK. Od 21. minute daljo, ko je padel prvi gol za BSK, se je položaj spremenil v korist BSK. Moštvo BSK je postajalo vedno boljše in nevarnejše, medtem ko je Jugoslavija naglo popuščala. Igra sama je bila najbolj zanimiva proli koncu prvega polčasa in potem, ko je padel prvi gol, ki ga je zabila Jugoslavija v 20. minuti drugega polčasa, ko je Jugoslavija popravila rezultat na 3:1 ter napela vse sile, da zmanjša poraz. Za zmago BSK ima zaslugo vse moštvo. Napad BSK je od mnogih situacij izkoristil štiri, obramba pa je izvršila svojo dolžnost v polnem obsegu. Odlično je igral branilec Stojilkovič, ki je popolnoma onemogočil vsako akcijo na levi strani. Zelo dober je bil tudi Lechner, v napadu pa sla bila odlična Valjarevič in Marjanovič. Napad Jugoslavije je bil brez moči proti dobri obrambi Radi izrednega zanimanja in povpraševanja za v drugič podaljšamo! BELI JORGOUHN Film zasluži, da ga vidi vsa Ljubljana! Danes ob 16., 19. in 21*15 uri. Telefon 21-24 KINO MATICA Telefon 21-24 BSK, obramba Jugoslavije, ki je bila dokaj dobra, pa ni mogla vzdržati močnega pritiska BSK. Igra jc bila zelo težka zaradi izredno slabega in blatnega terena. Ob moštvi sta popolnoma pogrošno forsirali igro skozi trio ter so posamezni igralci preveč driblali žogo in se s tem sami sebe utrujali. To velja zlasti za Božoviča, ki je mnogo dobrih šans zapravil zaradi svoje trmoglavosti. Gole so zabili v prvem polčasu v 21. minuti Podhrad-ski, v 23. minuti Valjarevič, v drugem polčasu v 12. minuti Valjarevič, v 20. minuti desno krilo Jugoslavije Savič, v 36. minuti pa je Marjanovič iz prostega strela iz 30 metrov daljave neubranljivo streljal v sam levi kot in dobil burno priznanje občinstva ter celo čestitke Jugoslavije za odličen strel. Tekmo je sodil Vasa Štefanovič. — Igri so prisostvovali tudi delegati srednjeevropskega [lokalnega odbora. Revanžna tekma bo prihodnji teden na igrišču Jugoslavije. Smuške tekme Planira, 16. januarja. Na seniorski progi, 15 km, so bili doseženi sledeči rezultati: 1. Jakopič Gustl (SK Ljubljana) t.04.32; 2. Petrič Anton (Ilirija) 1.05.42; 3. Klančnik Lojze (SK Dovje-Mojstrana) 1.07.18: 4. Kern-stein (Ilirija) 1.08.12; 5. Klančnik Gregor (Dovje-Mojstrana) 1.09.12; 6. Istenič Lado (Ilirija) 1.09.30; 7. Primožič Ludvik (Ilirija) 1.09.34. V tej skupini je tekmovalo 24 tekmovalcev. Dva sla zaradi polomljenih smuči odstoj)ila. Juniorska skupina. 30 tekmovalcev. Proga 5 kilometrov. Rezultati: 1. Razinger Tone (Bratstvo, Jesenice) 29.20; 2. Rožič Andrej (Ilirija, Rateče) 30.54; 3. Kajžar Franc (Ilirija) 31.56; 4. Rekar Franc ((SK Dovje-Mojstrana) 32.02; 5. Keržič Albin (Reka) 33.25; 6. Korenin Franc (Reka) 34.20; 7. Janežič Ludvik (Reka) 35.10. Vsa prireditev je bila zelo lepo organizirana. Vodil jo je načelnik smučarske sekcije Ilirije g. inž. Koudelka s svojimi sodelavci. Vreme je bilo izredno lepo, snežne razmere zelo dobre, razen lega pa so bile v obratu tudi skakalnice ter je skočil Novšak s 60 metrske skakalnice 59 m daleč. Bil je zares lep športni dan v Planici. Huda nesreča v Dobrunjah Ljubljana, 16. januarja. Ljubljanski poklicni reševalci so bili danes ob 9 poklicani v Sadinjo vas v občini Dobrunje. Tam so delavci Kranjskih deželnih elektrarn napeljavah električni vod. Tla okoli droga so bila globoko zamrznjena in zato so delavci nekoliko razkopali vznožje droga. Na drog je splezal 20 letni delavec Jože Podržaj iz Ponove vasi pri Grosupljem. Ko je bd Podržaj na vrhu, se je drog naenkrat zrušil. Podržaj in drog sta padla na zamrzla tla. Podržaj 6i je pri padcu zlomil noj*o, se poškodoval močno po obrazu ter dobil notranje poškodbe. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Ljubljanska nedelja Pogreb g. Alojzija Povšeta. Včeraj jjopoldne ob 3 so |*>kopali jx)kojnega Alojzija Povšeta, uslužbenca Jugoslovanske tiskarno. V Ribniški ulici v Mostah se je zbrala pred hišo žalosti velika množica ljudi. Iz Ljubljane so prišli kongre-ganisli z zastavo, ker je bil pokojni član kongregacije, dalje so prišli skoraj korj)orativno vsi uslužbenci Jugoslovanske tiskarne z gosp. ravnateljem Karlom čečem na čelu, vsi sosedje in velika množica faranov, ki so ga vsi spremili na pokopališče in globoko sočustvovali s sirotami, ki so ostale. Pogreb je bil zelo lep in so vsi molili za pokojnika. Pokopal ga je g. župnik Jenko ob asistenci šemjietrskega kaplana gosp. Novaka. Mariborski drobiž Velikim tavinam na sledu. Mariborska policija je prišla na sled velikim tatvinam, ki so se dogajale v zadnjih dveh letih pri avtoprevozniku Jerebu v Mariboru. Jereb je sprejemal od raznih mariborskih tovarn blago, ki je po večini bilo namenjeno raznim trgovcem v Zagrebu. V presledkih je iz že natovorjenega avtomobila zmanjkalo blaga, ki presega vrednost 20.000 din. Policija je že od vsega začetka sumila Jerebovega šoferja, vendar ga je gospodar sam vedno zagovarjal in izključeval možnost, da bi njegov uslužbenec izvršil dejanje. Naposled je policija pri nekem mariborskem starinarju iztaknila nekaj svile, ki je izvirala iz tatvine pri Jerebu. Sedaj je policija šoferja aretirala ter iz njega izvabila delno prizna- nje. Priznava namreč to, kar se mu striktno dokaže, ne pa onega, česar ga priče obremenjujejo. Šofer je Jereba jioleg tega oškodoval tudi pri bencinu za lepo vsoto denarja. Nepoštenost šoferjeva je tem bolj obsodbe vredna, ker ga je Jereb dvignil od navadnega neizučenega delavca v boljše plačanega šoferja. Zopet velika tatvina denarja. Nekemu mariborskemu zdravniku je bilo iz spalnice ukradenih 13.000 din. Policija je v zvezi s to tatvino začasno pridržala v zaporu zdravnikovo služkinjo, ki tatvino zanika. Smrtna kosa. V splošni bolnišnici v Mariboru sta umrla 36-letni trg. pomočnik Janko Prelog in 32-letni delavec Jernej Pristovnik. Naj v miru počivata! Nočni napad. Ko se je v soboto zvečer vračal proli domu 28-letni železničar Jernej Dolenc iz Hotinje vasi, so ga napadli neki fantje. Eden od napadalcev ga je z nožem zabodel v desno stran prsi ter mu hudo ranil pljuča. Orožniki izsledili konjske tatove. Studeniškim orožnikom se je posrečilo izslediti štiri tatove, ki so v zadnjem času delali nočne obiske v raznih hlevih jx> Dravski dolini. Pokradli so dva voza in 2 konja v skupni vrednosti 12.000 din. Ukradeno so tatovi, Anton Berglez iz Studencev, 16-letni delavec Ivan Mlakar, 35-letni delavec Šoba R. in 23-letni delavec A. Predan, vsi iz Zgor. Radvanja, prodali dvema trgovcema v Zagrebu. Isti tatovi so ukradli 2 konjif tudi posestniku Matiji Štraklu v Rodmošcih pri Radgoni. Tudi ta dva konja in voz, kar je bilo vredno 7000 din, sa za nizko ceno prodali v Zagrebu. Minister dr. MileVč v Zagrebu Zagreb, 16. januarja, b. Minister za telesno vzgojo dr. Vekoslav Miletič je prišel s predsednikom Zveze športnih zvez dr. Stevanom Hadžijem v Zagreb. V prostorih Zveze športnih zvez je bila konferenca, na kateri .so sodelovali razni športni delavci iz ožje uprave Zveze športnih zvez in Jugoslovanskega olimpijskega odbora, med njimi prof. Bučar, član mednarodnega olimpijskega odbora, predsednik Jugoslovanske drsalne zveze Veljko Ugrinič, predsednik Jugoslovanske lahkoatletske zveze dr. Milko Pantakovič, od Jug. zimskošportne zveze Rosenberg ter drugi. Na konferenci so proučevali razna važna vprašanja ter sprejeli sklepe, ki bodo močno vplivali na razvoj našega športa. S kitajskih bojišč Tokio, 16, januarja. AA. Po vesteh iz Šajigha,-ja so japonski hidroavioni uspešno bombardirali Hankev, zlasti pa tamkajšnje letalsko letališče, vojašnice in druge vojaške objekte. Nekoliko pozneje se je nad Haakevom pojavila druga skupina^apon-skih vodnih letal, ki so nadalje bombardirala »n silno poškodovala vse vojaške objekte. šanghaj, 16. januarja. AA. Danes je 50 japonskih letal bombardiralo glavno mesto Honana Kaj-feng. Šanghaj, 16. januarja. AA. Tukajšnji listi potrjujejo vest, da bi bil guverner pokrajine Santung Hamfuču aretiran in odveden v Hankov, kjer so ga postavili pred vojaško sodišče. Vesti, da je bil že obsojen na smrt in jinstificiran, pa niso točne. Japonci nočejo posredovanj Tokio, 16. januarja. AA. Zunanji minister Hirota je davi sprejel nemškega poslanika Dirkisena. Takoj nato pa še italijanskega poslanika Auritija. Sporočil jima je sklepe, ki jih jc vlada na svoji včerajšnji seji končno sprejela glede na razvoj na Kitajskem. Obema se je Hirota v imenu svoje vlade preko obeh poslanikov zahvalil vladama Italije in Nemčije za velike usluge, ki sta jih storili japonski vladi v sedanjih težkih časih. Šanghaj, 16. januarja. AA. Kakor poročajo dobro informirani krogi je bil sestavljen načrt za zgraditev nove železniške proge, dolge 2 in pol tisoč kilometrov, ki bo spajala Cunking, novo glavno mesto kitajske vlade, z Rusijo. To železnico bodo gradili, da b^do olajšali prevoz vojaških jx>treb-ščin, ki prihajajo iz Kitajske. Železniška proga bo zgrajena pod kontrolo nekega ruskega inženirja. Sovjetska vlada bo dobavila vse potrebno gradivo za to progo, njeni dohodki pa ji bodo zastavljeni kot jamstvo, da bo ves njen investirani kapital amortiziran. Ko bo proga Sung-King dovršena, se bo mogoče v 67 urah pripeljati z ruske meje v Sung-King. Kupujte svoje potrebščine pri tvrdkah ki inserirajo v našem listu K večnemu Gospodarju življenja in Velikemu Duhovniku je danes ob pol dveh zjutraj, večkrat previden s sv. zakramenti, odšel po plačilo prečastiti gospod Anton Šmidovnik biseromašnik, duhovni svetnik in žnpnik v pokoju Duhovnim sobratom ga priporočamo v molitev. Pogreb bo v torek, dne 18. januarja, ob 10 dopoldne v Prečni. Prečna pri Novem mestu, dne 16. januarja 1938. Janko Komljanec, župnik