GLASNIK
LJUBLJANA, 25. DECEMBRA 1956
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO III., štev. 99
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
POROČILO SVETA ZA KULTURO OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA ZA LETO 1956
(Gradivo za 14. sejo OLO)
,; Svet za prosveto in kulturo je bil izvoljen na skupni seji Okraj-5eSu zbora in Zbora proizvajalcev “ne 30. julija 1953.
Svet ima 15 elanov, ki ga sestavljajo javni kulturni delavci ter Predstavniki raznih kulturnih ustanov. Izmed svojih članov je izvolil dve komisiji, in sicer komisijo za Personalna vprašanja in komisijo Za Proračun.
1^ V tem letu je imel Svet 12 sej. ^11 njih je Svet razpravljal o razdelitvi proračunskih sredstev ustu-"ovum in zavodom in o investicijah sredstvih, ki so bila v letošnjem letu odobrena v proračunu Za kulturno delavnost. Ker so bila 'redstvn za investicije zelo omejena, je bilo potrebno v letošnjem l'1'i še prav posebno paziti na razdelitev teli sredstev v najbolj smi-'.eltio uporabo. V obravnavanju kul-'nfne politike ji- v razpravah na ejali bila posvečena posebna skrb i'Mi naslednjim problemom: pro-■'einatiki glasbenega šolstva, vlogi n organizaciji Sole za umetno obrt. Problemom estetske vzgoje otrok v I ,vezi s Pionirsko knjižnico in vpra-jdnju dela in obstoja Srednje ba-°*0e šole, problemom gostovanj ih tujkih skupin v okraju in v dozemstvu. dalje vprašanju pro-|"r«mske politike nekaterih ustanov, rganiz.aciji spomeniškega varstva y.okraju, vprašanju vključitve no-s>'a Ustanov v pristojnost Sveta itd. Jjj'1 pa je po svoji pristojnosti modi reševati celo vrsto nalog, kot
je I inšpektor za Lenih šolah,
klavir na glaski je redno nameščen,
1 inšpektor za violino, ki je honorarni nameščenec, in 2 arhitekta, ki sta prav tako honorarno name-, ščena. Ta dva sta nameščena za specialne naloge, in sicer: prvi za dela, ki so v zvezi z adaptacijo magistralnega poslopja, drugi pa za delu v zvezi z urejanjem Križank
prejela tudi dotacijo LRS v znesku 54,500.000 din.
Proračun Sveta bo predvidoma izčrpan. Sredstva, predvidena v proračunu za funkcionalne izdatke Sveta, so bila v glavnem potrošena:
Za rekonstrukcijo prvega dela Rimskega zidu, ki je končana, razen manjših del ob prvem vhodu; začeta pa je že rekonstrukcija drugega dela. Za ureditev vrtnarskih del je poskrbel občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič.
Postavljen je bil spomenik Antonu Aškercu na križišču Emonske in Cojzove ceste, ki je delo pokoj-
po-
za
i ■ sistemizacija delovnih mest 1 ni ?°.vah, dopolnilne plače in j Zajni dodatki*, dajal predloge "''Ulivanje uslužbencev v ustano-in vodilnih uslužbencev v z.a-
>h. ki Odloge
so v pristojnosti Sveta, za imenovanje upravnih 10rov zavodov in ustanov, reše-v,Ilr,,šnjc in pritožbe in še celo Ls'° drugih kompetenčnih nalog, terjale precej časa na sejah V pristojnosti Sveta so nu-(Jnje ustanove in zavodi: (/»računske ustanove:
* v,j "stili arhiv. Mestni muzej, Slo-ž0|gSl(n knjižnica, Srednja glasbena ‘v Srednja baletna šola.
‘'»nostojni finančni zavodi: o slovensko narodno gledališče — ' Im3. >» Drama, Mestno gledališče, ,C“lja„ski festival, Slovenska fil-'Vm°nija, Pionirska knjižnica, So-/a umetno obrt, Jakopičev pa-oslovalnica.
>j|/a
s,n. in Koncertna posumumi«.
8» ‘“jništvo je administrativni or-2 '< Zn .1 n' ,	____ ....
VABILO
Na podlagi 83. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS štev. 19-89/52) v zvezi z 48. členom Statuta Okraja Ljubljana, sklicujem
14. skupno sejo
okrajnega zbora in zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, ki bo v petek, dne 28. decembra 1956 ob 9. uri dopoldne v sejni dvorani Magistrata v Ljubljani.
Predlagam naslednji
dnevni red:
1.	Poročilo Sveta za kulturo OLO za leto 1956.
2.	Odlok o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna bivšega Mestnega ljudskega odbora glavnega mestu Ljubljane za leto 1955.
3.	Odlok o potrditvi sklepnega računu o izvršitvi proračuna bivšega Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana-okolivu za leto 1955.
4.	Predlog Odloka o začasnem finansiranju proračunskih potreb Okrajnega ljudskega odbora z.u 1. tromesečje 1957.
5.	Odloki o gradbenih okoliših v občinah okraja Ljubljana.
6.	Razveljavitev odloka:	A
a)	o začasnih predpisih z navodili zn zasnovo gradbenih objektov iz lahkega betona, vgrajenega na zgradbi;
b)	o začasnih predpisih zn uporabo grunuliranc plnvžne žlindre kot agregata zn lahki beton in
c)	o začasnih predpisih in navodilih zn izdelovanje lahkega betona iz grnnulirnne plnvžne žlindre.
7.	Gospodarske zadeve.
8.	Personalne zadeve.
Vsak ljudski odbornik ima pravico ustno ali pismeno predlagati spremembo in dopolnitev dnevnega reda.
Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO, Kresija, soba št. 16/1. (Telefon 21-939.)
Predsednik OLO: dr. Marijan Dermastia 1. r.
bm Zil dva Sveta, in sicer: Svet za ao iV|‘*° in kulturo in Svet zn tcles-^uHuro.
®j"ištvo za prosveto in kulturo j 'iti Uslužbencev, 4 od teh so red-!'dl(, ""'šeeni, 3 pa so honorarni, 'n V »ač-clnika s*u ~ inšpektorja
H»luj?rKilekta in 2 administrativna <b<-nca. V inšpektorski skupini
in za priprave načrtov za ureditev kompleksa Zal pred pokopališčem.
Uslužbenska mesta v Tajništvu niso zasedena. Manjka v inšpektorski skupini še en inšpektor za teoretične predmete na gJasbenih šolali. To mesto še ni sistemizirano, upravljal pa bi ga lahko tudi honorarni uslužbenec.
Nezasedeno pa je še mesto referenta za telesno vzgojo, katerega kljub razpisu in iskanju nismo mogli zasesti s primernim strokovnjakom.
Proračun Svela za kulturo je v letu 1956 vključeno s proračunskimi investicijami znašal 270 milijonov 980.000 din.
Slovensko narodno gledališče in Slovenska filharmonija, ki sta sicer v pristojnosti Okrajnega ljudskega odbora, pa sta poleg dotacije OLO
nega akad. kiparja Nikolaja Pirnata, osnutek za podstavek plastike pa je napravil prof. Plečnik.
Nabavljeni sin bili dve plastiki, in sicer velika plastika kiparja Stojana Batiča »Balet«, ki je namenjena za vrtno plastiko v Tivolskem parku, in plastika kiparja Lojzeta Dolinarja »Porukac, ki naj bi bila postavljena v Križankah. V Križankah je bila postavljena in popolnoma obnovljena plastika Alojza Ganglh »Genij«, ki je bila poprej na vrhu pročelja Opere. Ker je bila tu popolnoma nezavarovana in je že močno razpadla, smo jo prenesli v Križanke, kjer jo bo mogoče varovati in ohraniti.
Na razstavah je bilo odkupljenih letos 27 slik, grafik in manjših plastik.
Podpore društvom in ustanovam
so bile naslednje: Delavski knjižnici 1,500.000 din. Slovenski Matici 1,000.000din, reviji Kronika slovenskih krajev 400.000din, Mestnemu lutkovnemu gledališču za gostovanja v krajih našega okraja 400.000 dinarjev, za organizacijo internacionalne grafične razstave je bilo nakazanih 1,000.000 din, za organizacijo jubilejnega gledališkega tedna ob 200-lctnici Linhartovega rojstva je bila dana pomoč Drami v znesku 500.000 din.
Nadalje je Svet podprl Akademijo za igralsko umetnost ob njeni proslavi in prireditvi javnih proslav ob zaključku »šolskega leta in za izdajo gledališkega lista ter prav tako podprl akcijo Okrajne zveze Svobod pri nakupu osmih potujočih knjižnic. Podprl je z nekaterimi manjšimi zneski tudi delo strokovnih društev s kulturnega področja.
Z zneskom 2,700.000 din je Svet podprl tudi gostovanje Opere in Dimne na festivalih v Holandiji in v Parizu, razen tega pa prevzel vse stroške gostovanj izven Ljubljane v krajih okraja.
Delo zavodov in ustanov: sodimo, da lahko označimo problematiko kulturne politike in razvoja vrste kulturnih vprašanj, če kulturno dejavnost pogledamo tudi skozi delo kulturnih ustanov in njih problemov. Zato bomo v svojem poročilu nanizali njihovo delo seveda samo v grobih obrisih, ker hi o vsakem vprašanju pri vsaki ustanovi lahko pokazali toliko najrazličnejših problemov, ki bi terjali posebne razprave.
Gledališča: V naši gledališki kulturi so bili letos doseženi uspehi, kot jih še ne pomni doslej naša gledališka zgodovina. Obe naši centralni gledališči, Opera in Drama, sta gostovali v Holandiji in Franciji s takšnim uspehom, da lahko čestitamo tudi ob tej priliki našima ustanovama k njuni tako presenetljivi afirmaciji v svetu. Obe gledališči sta s tem uspehom v svetu postali znani in priznani, saj res številne kritike ocenjujejo umetniške stvaritve obeh s takšnimi pohvalami, da je naš narod lahko ponosen nanje.
Opera je gostovala v Holandiji na festivalu od 17. do 25. junija. Na tem festivalu, kjer so nastopali številni svetovno znani ansambli, je s svojimi sedmimi predstavami
■	v Haagu, Utrechtu, Rotterdamu in
■	Amsterdamu dosegla izreden uspeli, ki ga je vsa kritika ocenila z najtoplejšimi pohvalami. Za mnoge udeležence toga festivala je bila predstava naše Opere, Prokofjeva »Zaljubljen v tri oranže« pravo odkritje doslej v svetu neznanega gledališča. Mnoge kritike omenjajo tudi naše mesto z začudenjem, da ima tako majhno mesto operni ansambel, ki zmore tako kvalitetne predstave.
Nič manjši uspeli ni to gledališče doseglo tudi v Parizu, v veliki Pariški operi. Začuda, da je prav ljubljanska Opera lahko gostovala prav v tem gledališču, kjer doslej ni bil običaj, da bi v njem gostovali celotni tuji ansambli, razen naj-priznanejših solistov seveda. Kljub razumljivi veliki bojazni in kljub
■asvctom, du je takšno gostovanje izredno tvegano pred tako kritičnim občinstvom v Parizu s skoraj neznano opero (Zaljubljen v tri oranže) in še v tujem jeziku (ruščini), je bil uspeh neverjeten tako pri publiki kot nri kritiki.
Opera je letos gostovala tudi na Ljubljanskem in Dubrovniškem Festivalu. V Ljubljani je imela 6. v Dubrovniku pa 8 predstav. Vse so dosegle tudi na teh dveh festivalih prodoren uspeh. Na plošče pa je Opera posnela za tvrdko »Philips« tri opere: Zaljubljen v tri oranže, Soročinski semenj in Prodano ne-
vesto.
V tem letu je Opera imela doma 204. operne in baletne predstave, ki jih je obiskalo 127.848 poslušalcev. povprečno torej na predstavo 626 obiskovalcev, kar pomeni, da je bila vsaka predstava polno zasedena, saj ima gledališče le 645 sedežev vključno s tako imenovanimi službenimi sedeži (dežurstvo itd.). Večina predstav je tako rekoč že vnaprej razprodana, saj ima Opera 4155 abonentov. V tem pa je bistveni problem Opernega gledališča. Ker je število sedežev tako majhno, je zato potrebno tako neobičajno veliko število predstav, ki jih najbrž nima nikjer nobena Opera. Zato je tudi obremenjenost ansamblov in solistov prekomerna. Jasno je, da je tudi razmerje med stroški za posamezno predstavo in njenim inkasom v takšnem nesorazmerju, da so predstavo pravzaprav zelo drage, kar tudi seveda zvišuje letni proračun. Ce bi imelo gledališče vsaj enkrat več sedežev, bi seveda bila obremenjenost mnogo manjša in stroški isti, če ne nižji. To dejstvo je tudi vzrok za že dolgoletno željo, da bi v Ljubljani pričeli z gradnjo novega gledališča. če ne upoštevamo tudi izredne zastarelosti odra, tesnosti prostorov zn ansamble in nekomodno-sti gledališča za gledalec.
Kot Opera je tudi Drama gostovala v Parizu in dosegla izreden uspeh s Cankarjevimi »Hlapci«. Imela je v Parizu tri predstave. Ce pomislimo na zahtevno publiko v središču gledališke kulture in ostro kritiko, potem je uspeh Drame in Cankarja več kot presenetljiv. Za Cankarja so sc že po tem gostovanju pred mednarodno gledališko publiko in gledališkimi umetniki iz mnogih držav začela zanimati mnoga velika gledališča. S tem gostovanjem je bil v naši kulturi z mednarodno afirmacijo našega največjega dramskega avtorja storjen velik korak naprej. Dramski ansambel pa je svetu in končno tudi nam samim pokazal, do kakšne vrhunske usnelosti se je že povzpela naša gledališka kultura.
Drama je z istim delom gostovala tudi na dramskem festivalu v Novem Sadu in tu je bila tudi izbrana, da zastopa našo državo na gledališkem festivalu v Parizu.
Poleg teh gostovanj je letos Drama pridno gostovala tudi v različnih krajih našega okraja in drugod, in sicer: dvakrat v Kamniku in na Vrhniki, po enkrat v Šentvidu, Zagorju ob Savi in v Radovljici. Teh gostovanj bo nedvomno še več v naslednjem letu, saj je vodstvo Drame pripravljeno, če je le mogoče, ustreči vsem željam, treba Im le več pomoči od krajev samih. Včasih razgovori o gostovanju ne pridejo do realizacije zaradi nerazumljivega ljubosumja domačih društev ali bolje njihovih dramskih skupin. Takšna ljubosumja iz bojazni pred konkurenco pa so nedvomno popolnoma odveč ali pa zgrešena. Tudi naši podeželski kraji imajo pra-
vico do predstav, ki jih ima mesto, in bomo morali vsi delati na tem, na 'pride ta načrt do čim večje realizacije.
V tem letu je imela Drama 246 predstav s 105.604 gledalci. Povprečno torej 450 obiskovalcev na predstavo, kar pomeni skoraj polno zasedeno hišo. Tudi tu je vprašanje odnosov, kot smo jih navedli v opernem gledališču.
Abonmajev ima Drama 14 s 5919 abonenti. V tem letu je imela 11 premier, ponovila pa je še 8 del iz prejšnjih repertoarjev. Vsekakor velika prizadevnost za sicer majhen dramski ansambel.
Od 28. dec. do 7. jan. 1957 pa bo Drama organizirala Jubilejni gledališki teden v proslavo dvestoletnice rojstva A. T. Linharta.
Slovensko narodno gledališče ima 599 članov. V tem številu je 255 članov umetniškega osebja, 115 tehničnega in 31 administrativnega. Pogoji dela so razmeroma težki tako v Operi in Drami kot v delavnicah, ker so to povsem zastarele hiše, zgrajene za čisto drugačne razmere in način dela. kot je danes.
Gledališče je subvencionirano s
135,600.000	din. lastnih dohodkov po je imelo 25.546.000 din.
Mestno gledališče je tudi v tem letu delalo v približno takšnem obsegu kot v preteklem letu. Imelo je 226 predstav s 74.152 obiskovalci, izvedlo pa je 15 premier, kar je lepo število za mali ansambel, ki ga ima to gledališče.
Ustanova ima svojo stalno publiko in je obisk v nekem smislu za gledališče zelo značilen, ker se ne oslanja na abonmajsko publiko. Abonmajev ima gledališče samo 5 rednih, ki so zasedeni povprečno 50-odstotno. Zelo pozitivno delo pa opravlja gledališče z delom za mladino. Uvedlo je namreč posebne mladinske abonmaje, ki jih ima sedaj 7 in so vsi zasedeni nad 90,/».
Obisk je torej prav lep, saj pride 550 obiskovalcev na predstavo. Gledališče ima 598 sedežev. Letos je gledališče gostovalo le v Kočevju. Moralo pa bi seveda prav to gledališče mnogo več gostovati zlasti v krajjh našega okraja.
Gledališče je subvencionirano z zneskom 26.600.000din. Lastnih dohodkov pa je ustvarilo 6 291.000 din.
Mestno lutkovno gledališče in Šentjakobsko gledališče sta v pristojnosti občinskega ljudskega odbora Ljubijana-Center. Obe sta polprofesionalni ustanovi, ki imata sicer reden proračun, igralski ansambel pa je v obeh večinoma neprofesionalen.
Obe gledališči izkazujeta veliko uspehov in prizadevanj. Šentjakobsko gledališče je v letošnjem letu imelo nad 50.000 obiskovalcev, 9 premier in 159 predstav. Subvencionirano je z dotacijo 4.700.000 din. Problem tega gledališča je repertoar, ki je bil že večkrat tudi predmet kritike. Tudi to gledališče pridno gostuje izven Ljubljane, zlasti po Primorski.
Lutkovno gledališče bo n. pr. za letošnjo Novoletno jelko gostovalo v 27 krajih, po večini v našem okrniu in deloma tudi po Primorski. Med letom pa je gostovalo že v 59 krajih po vsej Sloveniji.
Drugih poklicnih ali polpoklie-nih gledališč ni v našem okraju, so pa zelo številna društva, ki imajo svoje dramske družine.
Ljubljanski festival bi lahko označili kot ustanovo v izgradnji. To je ena naših najmlaiših ustanov, ki si svojo podobo šele oblikuje. Pod skupnim naslovom »Ljubljanski festival« je združena cela vrsta
dejavnosti, zato to ustanovo njeno ime pravzaprav slabo označuje, suj je festival le ena izmed njenih dejavnosti. Ohranila je doslej to ime, ker je »Ljubljanski festival« kot prireditev v določenem času temeljni kamen te ustanove. Začetnik festivalskih prireditev je bilo Turistično društvo; lani pa je to prireditev organizirala že novo osnovana ustanova, ki je s tein prešlo iz ljubiteljskih začetkov v stalno organizirano institucijo. Nato se je rodila misel, (la razvijemo to ustanovo kot neko organizacijsko telo za vse sorodne dejavnosti in tako dosežemo neko povezanost med njimi, poenostavitev in končno tudi pocenitev poslovanja. Zato bo najbrž treba poiskati neko novo ime, ki naj bi označevalo s skupnim imenom vse že sedanje in bodoče dejavnosti ustanove, ime festival pa naj ostane kot naslov prireditve, ki jih označujemo z imenom »Ljubljanski festival«.
Festivalske prireditve, ki so vsako leto v juniju in juliju, postajajo že tradicija zgodnjepoletnega kulturnega življenja v Ljubljani. Lahko bi trdili, da zanimanje zanje z vsakim letos bolj raste in da raste tudi kvaliteta. S tem je festival premagal začetne težave, ki so razumljive, saj sc tradicija ne doseže tako zlahka in si v prihodnosti lahko optimistično obetamo njegovo vedno večje uveljavljanje.
Letos je festival obsegal 27 prireditev, opernih, koncertnih, dramskih, folklornih itd. Sodelovalo je 12 ansamblov, med njimi trije inozemski. Udeležilo pa sc je teh prireditev 22.906 obiskovalcev. Ustanova je razširila svojo dejavnost tudi na zabavni del življenja pri nas. Začela je z angažmaji inozemskih lastnikov zabavnih objektov, ki smo jih letos vitleli v Tivoliju. Res je, da večina teh objektov ne ustreza našim zahtevam, med njimi je bilo mnogo takšnih, ki so doživeli upravičeno kritiko, toda upoštevati moramo pri teh angažmajih velike težave. Izkazalo pa se je, da so pri nas zelo dobri pogoji za obstoj takšnega zabavnega parka in da bomo pri naslednjih pogodbah poskrbeli že za mnogo boljše in bolj izbrane objekte. Nekaj pa bo že naših, saj si je	ustanova	letos pridobila	iz
organizacije tega zabavišča že začeten kapital 2,500.000 din, ki re-zultiru	iz tega	zabavišča.	Gre	za
zgraditev lastnega zabavišča z lastnimi objekti. Ta načrt sc bo seveda lahko	uresničil	postopoma	šele	v
nekaj letih.
Prav tako ima ustanova organizirano	stalno plesno šolo.	Majhni
in slabi so njeni stalni prostori, vendar so dobri rezultati teh plesnih tečajev, ki kažejo, da bo treba tej dejavnosti posvetiti še precej pozornosti. Sola ima najrazličnejše tečaje, in sicer jih je imela letos 61: za začetnike, zn tiste, ki sc morajo izpopolniti v družabnem plesu in celo samo za starejše ljudi, ki si hočejo osvojiti tudi to znanje. Obiskov je imela letos 56.582, kar priča, kako potrebno bi bilo še bolj skrbeti za možnost, da se ljudje lahko zabavajo, ne du bi bili vezani le na gostilne.
Prav v teh dneh organizira ustanova prvič tudi novoletne prireditve za otroke na Gospodarskem razstavišču kot zabavišče, deloma že z lastnimi objekti in rekviziti in pa naš tradicionalni sprevod dedka Mraza. To bo pifslej nekakšen zimski otroški festival, ko bo ustanova razvila v polnem" obsegu tudi to novo dejavnost.
Vprašanje zabavnega in sproščenega življenja na za to namenjenih
prireditvah, ki pa morajo biti vendar na kulturni ravni, je pri nas še močno odprto vprašanje. V mrtvi poletni sezoni bi takšne prireditve zdaj že lahko imeli, saj bi novo letno gledališče v Križankah bilo j sposobno 'za najrazličnejše programe od posameznih koncertov do varietejskih programov. Organizacija teh in podobnih prireditev gotovo sodi v delo te ustanove.
C c govorimo o njenem organizacijskem konceptu, potem bi P° našem mnenju sodila v njen sklop tudi Koncertna direkcija Slovenije« ki je sedaj samostojna ustanova, ki po naj seveda še naprej obdrži tako v imenu kot v svojem delu neko samostojnost, kar bo nujno tudi za vse druge sedanje in bodoče oddelke te velike institucije« Koncertna direkcija prireja koncerte in druge umetniške prireditve. Skrbi za izmenjavo ansamblov in solistov med republikami in z inozemstvom ter posreduje velika gostovanja na koncertnem odru, oper- 1 na in dramska gostovanju itd. Orga- 1 niziru tudi precejšnje število kon- 1 certov v najrazličnejših krajih naše < republike. Inko je ustanova letos < organizirala 214 prireditev, od tega t le 57 v Ljubljani. Iz teh podatkov l c spoznamo njen veliki pomen in važ-! no nalogo, ki jo opravlja. Vendar c je med obema ustanovama precej I stikališč končno skoraj istovrstnih dejavnosti in zato sodimo, da bp d obe kazalo organizacijsko povezati s v eno veliko ustanovo s svojimi spe* I cinlnimi oddelki.	H
Slovenska filharmonija ima sedaj za seboj sedem let dela. V teh letih sc je razvila v kvaliteten ansambel' ki vključuje simfonični orkester >9 polprofesionalni pevski zbor.
Slovenska filharmonijo je praVjl^ zupruv edina ustanova pri nas, ki ^ ima svoj redni program koncertov- p
Zadnji čas se je sicer ustanovil noy Radijski orkester, ki utegne z leti postati tudi ustanova z rednim pr9" gramom izven Radia Ljubija«9, vendar verjetno ne v takšnem ob-segu, kot ga ima Filharmonija.
V letošnjem letu je Slovensk9 filharmonija priredila 55 koncertov Od tega je 24 abonmajskih in 8 i1' rednih, 15 pa je bilo posebnih nd?" dij dinskih koncertov. Udeležila se j6 ro tudi Ljubljanskega festivalu, gost9' vala pa je zelo malo izven Lj«h' Ijaiie, saj je gostovala samo dv9' krat na Golniku. Poleg tega je s9" delovala tudi na 5 proslavah.
Preseneča zelo majhna dej»f' nost izven Ljubljane. Vprašanje r če so vzroki zn tak slab uspeh ' v,-tem smislu v nezanimanju ali V°' manjkanju koncertnega občinstvo <e no podeželju. Verjetno so vzr°* n predvsem v velikih stroških, ki j L zvezani s temi nastopi in pa mor9
z. v v z.«1111	iv lili Iiriniu|fi lil |fii III*'- .
v premajhni aktivnosti ustanove s<!j
v pn 111«i 'i ii ii i nivii v Husu ii^iniiuv v	;
me, ki si bo morala nujno poisk9:
- . )j ‘
področje dela tudi v zunanjih matiJ' 19
hir
l>0|
y»r
šip
H
ših krajih.
V tem pogledu je zanimiva Prl merjava z delom društva oper«1 in simfoničnih orkestrov, ki je 9 lastne stroške s prostovoljnim 9 lom svojih članov izvedlo 5 k99 certe, in sicer: v papirnici Vcv ^ kjer so sodelovali člani orkest*' Slovenske filharmonije in operni9 listi, organiziralo koncert za iti'9, doj, dino z opernim orkestrom in "!Sj, v Kamniku in prav tako orgnoi^j^ ralo koncert zn slepo mladino Ljubljani.
Večji del obiskovalcev no k99, £
9
eertih Slovenske filharmonije u
n ! v / .ii o n t i \! an»/> t» • t 117 rt /g Z- , . i I Tli
n
s
r
abonenti. V sezoni 1955/56 je iti19,., Filharmonija 1960 abonentov. ' |.(
zoni 1956/57 pn 1951. Za mladi'^«6 koncerte je bilo v sezoni 19*'
S
N
2480 abonentov, v sezoni 1956/57 pa 2960.
Vsi abonmajski koncerti so imeli •1284 poslušalcev, medtem ko so jih imeli izredni koncerti 5286. Mladinske koncerte je obiskalo 7521 poslušalcev. Skupno je torej koncerte Slov. filharmonije obiskalo 26.741 I Poslušalcev. Na gostovanjih pa je bilo le 650 poslušalcev.
_ Člani orkestra deloma spopol-njujejo tudi operni orkester. Tu je i&tnreč tako šibak, da je bilo nujno Potrebno angažirati tudi člane orkestra Slovenske filharmonije za sodelovanje. Prejšnja leta je bilo •o sodelovanje vedno velik problem, sedaj pa sta novi vodstvi Filharmonije in Opere to vprašanje že zadovoljivo rešili, tako da oba orkestra kolikor toliko nemoteno delata, oeveda je to izhod za silo in bo Potrebno orkester Opere postopoma lzpopolnjevati z lastnimi člani.
. Orkester Slovenske filharmonije Ptia 66 članov, zbor pa 65. Tudi pri *ej ustanovi je isti problem s premajhno dvorano kot pri naših gledališčih. saj ima dvorana le 571 sedežev. Zato je treba mnoge kon-Certe ponavljati, ko bi jih ne bilo •teba, če bi imeli primerno veliko dvorano.
Ustanova je subvencionirana z dotacijo 28,700.000 din, lastnih dohodkov pa ustvari 12,110.000 din.
, Poudariti pa je potrebno še eno dejavnost Slovenske filharmonije: snemanja za naše radijske postaje, o je njena važna naloga, saj mi-tPtaža teh snemanj presega na se-z°no 500 minut slovenske glasbe.
Vprašanja muzejev.
Pri nas imamo vrsto muzejev iz vajra/ličnejših področij muzeologija toda kljub temu imamo prav-?al>ruv malo muzejev v tem smislu, Kar si pod tem pojmom navadno Podstavljamo, se pravi stavb, kjer
0	.eksponenti s tega ali onega pod-opin prikazani, ponazorjeni na nnj-‘tzličncjše načine, dostopni za znan-,!vcno obravnavo in obiskovalcu ali ljubitelju dani v ogled in pouk. _ najboljšem položaju je Muzej
Uvodne osvoboditve, ki ima na razlago celo poslopje, lepo urejeno, uko du so njegove zbirke vsakomur “utopim. Mnogo na slabšem je Na-■ °dni muzej kot osrednja muzejska
1	Jjtitucija, ki ima sicer svojo pa-
'■o. vendar za svoj obseg že davno /''.majhno. Poleg vsega pa jo mora / 'ti še z drugimi samostojnimi institucijami te vrste. V okraju jc ?Pn v Ljubljani le še manjši mu-
,/ v Kamniku, ki pa jc po svojih l/fkah zelo pomemben, je pa v S|v}1 privatna zbirka, lo '•'likarjev muzej v Kamniku.
-■■■vtirjev muzej v mihuumj. le ii/Prav so<U v pristojnost OLO V6 Mestni muzej v Ljubljani, je v/1 .r v nekem smislu treba to drušunjo vrednotiti tudi kot vpra-k okraja in posebej še Ljub-sa j so- urejeni muzeji važna 1/ična postavka.
I>0i 1,1 -bi te težke razmere posto-v//u omilili, smo izdelali v sodelo-i6 !!" '■ vsemi muzeji in sorodnimi H* - ‘jami »“črt za namestitev hi/ujev, ki nimajo primernih last-rr>, Prostorov, v stare ljubljanske |<azentančne gradbe, ki bi s tem lih.1 e, šele svojo pravo funkcijo in doh^it-lja, ki bi zanje nedvomno /° skrbel.
naših najbolj bolečih vpro-Je Ljubljanski grad. Prevzel < " Pa Narodni muzej in ga po-K L'«1"® adaptiral zn svoje namene. fil| 'V*v'jo tega vprašanja bi opra-i>tc/Vc nalogi: zavarovali bi grad S i nadaljnjim propadanjem in 'm-V ali. ustrezno funkcijo v naj-lej (,v'jših pogledih, Narodni mu-Pu bi zaživel svoje polnejše
življenje, ker bi svoje zbirke lahko pokazal javnosti. Zato tudi v tem poročilu uporabimo priliko, da opozorimo na vprašanje 8 stanovanj, ki bi jih bilo treba izprazniti v jugovzhodnem traktu, kjer bi Narodni muzej lahko začel z adaptacijskimi deli in pa obnovitvi tega dela gradu že v nove prostore postavil del svojih zbirk.
Predlagamo torej, da se to vprašanje, ki se bo seveda lahko reševalo na daljše razdobje, začenja v tem primeru že reševati.
Mestni muzej je tesno povezan v svojem razvoju z rešitvijo teh vprašanj. Ta muzej bi pravzaprav moral biti specialni muzej mesta, kar je že v naslovu poudarjeno. Toda do dobrega muzeja v tem smislu je še dolga pot. Čeprav je ta ustanova razmeroma živa in si prizadeva, da bi rešila svoje osnovne naloge, je vendar utesnjenost močna ovira na tej poti. Del muzejskih prostorov še vedno zaseda Slovanska knjižnica, drugi del, razstava meščanskostanovanjske kul-, ture od konca 15. do srede prejšnjega stoletja, pa bi po našem mnenju bolj sodil v neko drugo stavbo kot poseben muzej, kateremu bi priključili mogoče še znano Sku-škovo zbirko vzhodne kulture, ki tudi terja nujne rešitve. Z izpraznitvijo teh prostorov bi Mestni muzej šele lahko mislil na dostojen prikaz kulturnozgodovinskega razvoja mesta skozi stoletja od nnj-starejše dobe naprej. Znanstveno delo muzeja pripravlja ta material, manjše njegove občasne razstave pa nam narekujejo smer nadaljnjega razvoja.
Mestni muzej se jc ukvarjal tudi s spomeniškim varstvom. To delovno področje je zelo obsežno, saj je naš okraj bogat s problemi spomeniške zaščite. Lahko trdimo, da je pred nami toliko nalog, da jih bomo šele z leti delno rešili. To področje dela jc bilo doslej precej zanemarjeno in zato močno zaostajamo za nalogami, ki bi se morale rešiti. Počasi prihajamo do popolne evidence spomenikov. Veliko je še delu, da bo zbrana vsa potrebna dokumentacija (posnetki, arhivsko gradivo, modeli, makete), da bodo pripravljeni projekti za spomeniške posege, urejen terenski nadzor glede spomeniške zaščite itd. Dalje je treba posneti vso srednjeveško Ljubljano že v prihodnjem letu, če hočemo, da bom lahko pričeli z adaptacijskimi deli in prav tako je nujno izvršiti spomeniškovarstvene elaborate za vsa večja npselja v okraju. Zaradi tega se poraja misel, ki jo priporoča naša komisija za varstvo spomenikov, da bi se formiral poseben spomeniški zavod, ki bi prevzel vse te obsežne naloge.
Posebno skrb bi moral ta zavod posvetiti tudi zazidalnemu režimu zgodovinsko pomembnih krajev, posebno tistih, ki so važni za arheološka raziskavanja, kar bo terjalo še veliko dela.
Mestni arhiv ljubljanski, najstarejša mestna arhivska ustanova v državi, je po zgodnjem nastanku in po obsegu gradiva v prvi desc-torici jugoslovanskih arhivov sploh. V Sloveniji je ta arhiv po obsegu in znanstvenem pomenu takoj na drugem mestu za Državnim arhivom Slovenije, pomemben zlasti za gospodarsko in upravno zgodovino od 16. stoletja dalje, za zgodovino delavskega gibanja v drugi polovici 19. stoletja ter za vrsto vprašanj iz zgodovine Ljubljane in okolice. Njegove zbirke segajo nazaj v 14. stoletje, odlomki vsebinsko manj pomembnih rokopisov pa so še starejši. V svojem arhivu ima Ljub-
ljana bogat vir historične dokumentacije, s čimer prekaša mnoga mesta v državi in izven nje. Arhiv je most med dobami. Z izvirno, nenadomestljivo dokumentacijo nas seznanja s preteklostjo in predstavlja bodočnosti.
V drugi vrsti je arhiv pomemben zlasti za operativne potrebe; tako na primer prihrani samo z izposo-' janjem gradbenih načrtov skupnosti več sredstev, kot znašajo njegovi proračunski izdatki.
Splošna problematika arhivov sega od diplomatike, paleografije in drugih historičnih pomožnih ved preko raznih historičnih in arhi-vističnih problemov do uporabe modernih telinfčnih pridobitev za pravilno nego gradiva.
Pogoje dela določajo predvsem trije faktorji: gradivo, prostori in kadri, seveda v zvezi z razpoložljivimi sredstvi.
Danes jc v mestnem arhivu vskla-diščenih 5000 dolžinskih metrov gradiva, treba pa jc računati, da je kakih nadaljnjih 1000 metrov že zrelih za sprejem v arhiv. Nagle reorganizacije uprave ustvarjajo jugoslovanskim arhivom specifični problem prevzemanja dokaj novega gradiva, kar čuti v polni meri tudi naš Mestni arhiv. Težave so tem večje, ker jc gradivo zadnjih let večinoma slabo urejeno in ga jc treba za rabo šele pripraviti. Medtem ko se v kapitalističnih državah javni arhivi ukvarjajo v glavnem le z dokumenti upravnega izvora, spadajo v pristojnost naših arhivov tudi arhivi podjetij, kar močno povečuje delokrog. V tej situaciji je arhiv stalno prenapolnjen, da ni moči pravočasno prevzemati gradiva tam, kjer je ogroženo.
S tem jc v zvezi problem prostorov. Ob ustanovitvi arhiva 1. 1898 je obsegal le kakih 80 dolžinskih metrov, po osvoboditvi pa pet sob v Mestnem muzeju, ki so se kmalu do skrajnosti napolnile, pri čemer se je pritisk gradiva šele pričenjal. Situacijo je le začasno reševalo nadaljnjih pet sob na Magistratu, ki jih je arhiv dobil obenem z arhi-valijami, torej v glavnem že natrpane. Leta 1953 je bila situacija že popolnoma brezizgledna. Ker pa je bila tedaj na Magistratu vrsta prostorov le slabo izrabljenih za razne ropotarnice in je bilo pričakovati nadaljnje izpraznitve prostorov, je bila sprejeta zamisel, da bi se arhiv v celoti namestil v tej zgradbi, pri čemer naj bi s- skladišči zasedel vse prostore v začel-nih traktih, ki so za pisarniške prostore pretemačni, neprimerni ter slabo dostopni. To rešitev jc še pospešilo porazno stanje arhivalij v kresijskih kleteh, ki je bilo predmet ostrih kritik. Tako je arhiv v zadnjih treh letih zasedel približno 700 m1 Tnagistratnih prostorov, ki so se sproti natrpali, tako da ima arhiv še vedno v uporabi tudi skladišče bivšega OLO na Cankarjevi cesti, ki pa ga bo moral v kratkem izprazniti. Na Magistratu bo mogel arhiv uporabiti po sedanjih perspektivah, ki predvidevajo boljše prostore na Magistratu, za druge namene le še kakih tOOin1 površine, kar ne bo zadoščalo niti za sedanje potrebe. Večje kapacitete bo treba zato pridobivati z adaptacijami (osuševanjem in napravo etaž v višjih prostorih), kar se vsekakor bolj izplača kot novogradnja, ki bi stala vsaj 200 milijonov dinarjev. Z razširitvijo, adaptacijami in škurtira-nji bi utegnili pridobiti toliko prostora, da bi ustrezal za kakih nadaljnjih 10 do 20 let, kar jc še vedno zelo šibka perspektiva. Čeprav torej rešitev z Magistratom ni
najbolj perspektivna, pa je v današnji situaciji, ko enkratne investicije 200 milijonov dinarjev ni pričakovati, edina realna, posebno še, ker je stavba zelo močno grajena in se tudi v inozemstvu prakticira prezidava takih stavb za arhive. Morda se bo V teku dvajsetih let odprla možnost, da arhiv zasede se kako hišo na Mestnem trgu.
Medtem ko jc bila doslej v arhivih običajna zasedba delovnih mest z znanstvenim kadrom, se zaradi prevzemanja razmeroma novega, masovnega gradiva pojavlja potreba po večjem številu manj-kvalificiranega kadra, ki dela pod vodstvom višje kvalificiranega. Težava pa je v tem. da kadra s popolno srednjo šolo za delo v arhivih ni dobiti, oziroma da to delo zapušča zaradi slabih gmotnih pogojev, kar je tembolj težavno, ker je doba priučitve precej dolga. Kadra za urejanje in škartiranje spričo navala neurejenih mas v zadnjih letih ne more biti nikdar dovolj, kajti dejansko smo v arhiv prenesli tudi tisto delo, ki bi ga normalno morali opraviti že v samem uradu, ustanovi ali podjetju.
V zadnjem času opravljeno delo je moči na kratko očrtati takole: Služba za zunanjo evidenco vodi kontrolo nad arhivi v uradih, zavodih in podjetjih ter sicer ugotavlja arhivalije za prevzem. Ker zaradi pomanjkanja prostorov ni možnosti zu intervencijo v primeru ogroženosti, je njen uspeh premajhen. Prevzemna služba izvrši prvo vskladiščenje prevzetega gradiva in sproti prvo ureditev. Prevzem, 16 fondov v letu 1956 je razmeroma majhen zaradi pomanjkanja površin. Novejše gradivo mora nato čakati na potek minimalne dobe za škartiranje, ki jo zahtevajo finančni predpisi. Vzporedno s tem notranja služba ureja že prej prevzete, zlasti predvojne arhivalije in jih škartira. V zadnjih letih je bilo škartiranega zn okrog en vagon gradiva. Če upoštevamo, da je treba v ta namen vsak akt posebej pregledati in ga praviloma izknjižiti iz delovodnika, je to ogromno delo. Ena in druga služba sproti skrbita za prevezavo gradiva. Končno urejeno, presejano in prevezano gradivo se nato inventnrizira, pri čemer se numerira vsak list, ugotavlja struktura fonda itd. Doslej sta inventarizirani do kraja zbirka listin in zbirka rokopisnih knjig, medtem ko je inventarizacija splošne registruturc, ki obsega dobo od približno 16. stoletja do 1945, v teku. Za ostale fonde služi začasno strukturni popis fondov in razni popisi posameznih enot, ki tvorijo prilogo sprejemni knjigi. Poseben referat dela na boljši evidenci starejšega gradiva z izdelavo imenskih in stvarnih indeksov ter za gradbene spise z izdelavo parcelnih indeksov. Evidenca gradbenih načrtov sc že približuje končni fazi in omogoča takojšnjo najdbo evidentiranih deset tisočev gradbenih načrtov od 18. stoletja do leta 1945. V zadnjem letu se je pričela tudi izdelava nujno potrebne evidence normativnih aktov od začetkov do konca francoske okupacije kot pripomoček za znanstveno delo. Samostojna referata sta biblioteka in fototeka z mikrofilmoteko, ki razpolaga tudi z manjšim laboratorijem, v katerem je precejšnje število pripomočkov lastne izdelave. Po potrebi namreč uslužbenci sami opravijo tudi manjša mizarska, kartonažna in podobna dela. Čitalnica, izdajanje potrdil, odstopanje aktov.
Poleg očrtanega tehničnega, operativnega in znanstvenega arhivar-
skega dela opravlja arhiv tudi pu-blikacijsko delo. V arhivu se vrše redakcijske priprave za Zgodovino Ljubljane, katere I. knjiga je že izšla, druga knjiga, za katero so .▼eč kot polovico rokopisov in mnoga preddela opravili uslužbenci arhiva, pa je tik pred zaključkom redakcije. Letos je arhiv izdal tudi prvi zvezek gradiva za' Zgodovino Ljubljane v srednjem veku v ša-pirografirani kartotečni obliki, ki je po svoji obliki vzbudila zanimanje v znanstvenli krogih in bo verjetno prevzeta tudi drugod. Zaradi lepšega videza in obenem enostavnejše in cenejše izvedbe takih publikacij, ki jih je že več pripravljenih. bi bilo treba arhivu nekje omogočiti souporabo multilita in rotapronta. V arhivu je tudi sedež redakcije in uprave Kronike, Časopisa za slovensko krajevno zgodovino, ki izhaja sedaj v 4. letniku in je v posebni seriji izdala tudi dve knjižici o Zgodovini Ljubljane (Kosovo srednjeveško Ljubljano in Vrišer jevo prebivalstvo). Pripravljenih je še nekaj monografij, razen tega pa sodelujejo arhivarji v večjem številu znanstvenih publikacij.
Metodologija dela je na podlagi lastnih izkušenj v zadnjem času že precej detajlno izdelana in se bo verjetno po vzorcu Mestnega arhiva prevzemala tudi v nekaterih drugih arhivih. Glede na popolno pomanjkanje tradicij v sistematičnem arhivskem delu pri nas in v precejšnji meri tudi v inozemstvu je bilo treba to metodologijo in notranjo organizacijo na novo ustvarjati in je v glavnem plod dela v zadnjih treh letih. Da bi bilo delo smotrno organizirano in da bi čimbolj prešli od kampanjskega v redno potekajoče delo, bi arhiv potreboval v perspektivi 18 uslužbencev, zdaj jih ima pa 12.
Arhiv ima še stari naziv Mestni arhiv in ga bo kot uradni naziv najbrž tudi moral obdržati, ker je kot tak že uveljavljen v strokovni in znanstveni literaturi. Dejansko pa je svoje delo že razširil na področje okraja, vendar vprašanje njegove pristojnosti izven mestnega področja še ni zakonsko urejeno.
Likovna dejavnost na področju OLO Ljubljana se je v zadnjem letu odvijala predvsem v delu treh ustanov:	Jakopičevega paviljona,
Male galerije in Umetniške zadruge, od katerih pa dejavnost prve seveda daleč presega ostali dve.
Letošnja aktivnost Jakopičevega paviljona izvira tudi iz specifičnega položaja naše trenutne umetnostne politike. Centralni umetniški ustanovi, kakor sto Narodno in Moderna galerijo v Ljubljani, posvečata svoje delo zlasti že utrjenim, izho-jenim izsledkom in posredujeta noši javnosti svoje reprezentančne preglede naše in tuje umetnosti ali pa prirejata retrospektive pri nos že uveljavljenih posameznikov umetnikov. Zaradi tega je med aktivnim likovnim življenjem in pa popularizacijo te umetniške produkcije nastala vrzel, ki je še posebno prizadela mlajše umetniške moči. Mala galerijo, ki se vzdržuje tudi s pomočjo subvencije Sveto za kulturo, je sicer zelo aktivna in močna fre-kventirana, vendarle premalo re-noinirann kot ustanova, do bi mogla dati razstavljavcu kaj dosti več kot prvi stik z občinstvom. Zn to primanjkujejo tej skromno opremljeni ustanovi tudi sleherna sredstva, kakor so možnost izdaje katalogov, posameznim razstavam organiziranje vodstev itd. In vendar je tudi v tem stanju opravila izredno pomembno nalogo. Danes že ima svo-
jo publiko in na svoj način zadovoljuje potrebe določenega kroga občinstvu in sc smotrno vključuje v našo umetniško politiko kot prva stopnja njenega popularizacijskega procesa (18 razstav).
Program dela preteklega leta v Jakopičevem paviljonu je obsegal petnajst razstav, od katerih jih je bila dobra tretjina posvečena mlajšim nastopajočim slovenskim umetnikom; nekateri izmed njih so pokazali tako zadovoljive uspehe, da jih je bilo kasneje mogoče uvrstiti v sklop meddržavnih umetniških izmenjav. Posebna pozornost je bila v letošnji dejavnosti posvečena čim tesnejšim kontaktom z umetniškim delom Beograda. Vrsta razstav umetnikov iz prestolnice je mnogo pripomogla k zbližanju obeh jugoslovanskih umetniških centrov. Vse navedene razstave v preteklem letu so dobile potrebno publicistično dokumentacijo v izdajanju razstavnih katalogov, ki so bili prikrojeni tehtnosti posameznih razstavljavcev Oziroma skupin. Novo vejo aktivnosti v pogledu popularizacije sodobne slovenske likovne umetnosti pa predstavljajo tudi izdaje monografij posameznim najvidnejšim umetniškim tvorcem, ki bodo v sodelovanju z Državno založbo Slovenije sčasoma zaobjele vse naše važnejše predstavnike likovne umetnosti. S tem načinom popularizacije se Jakopičev paviljon pridružuje našima centralnima galerijskima ustanovama in še posebej v pogledu vrednotenja naše najnovejše umetnosti dopolnjuje in neštetokrat povsem na novo bogati njen program.
V veliki meri pa s svojimi razstavami posreduje tudi prodajo umetnin, ki je spričo skromnih pogojev privatnih kupcev zelo omejena in zato išče novih načinov plasmaja umetniške produkcije. V tem pogledu je rezultat prodanih umetnin na razstavah, prirejenih v Jakopičevem paviljonu v poslednjem letu, dokaj zadovoljiv. Posamezni avtorji so v tem obdobju prodali za nekaj manj kot tri milijone dinarjev razstavljenih del. V istem času so v Mali galeriji prodali umetniki za pol milijona dinarjev svojih stvaritev.
Iz pričujočega poročila je razvidno. da Jakopičev paviljon kot umetniška ustanova doniva vse bolj značaj najvidnejšega razstavnega prostora, ki skuša ob programu vodstva v kar najtesnejši zvezi z našim aktivnim likovnim živl jenjem dajati tej produkciji v čim hitrejše priznanje in mesto, ki ji v našem ožjem republiškem in tudi državnem merilu pripada.
Neposredni bodoči program predvideva vrsto inozemskih razstav, ki bodo Ljubljani kot enemu izmed najvažnejših jugoslovanskih likovnih centrov bistveno prir >gli k utrditvi njenega začetnega .omeja in priznanja, ki gn uživa spričo nedavnih uspehov naše umetniške politike.
K zainteresiranosti inozemskih umetniških krogov za našo likovno dejavnost je v nemajhni meri pripomogla organizacija I. mednarodne grafične razstave v Ljubljani, ki je doživela nesporen umetniški in tudi organizacijski uspeli v tujini. Z ustanovitvijo stalnega sekretariata za organizacijo nadaljnjih mednarodnih grafičnih razstav" in SK OLO so odprta najširša pota k realizaciji nadaljnjih umetniških stikov z vsem svetom. Niz predvidenih in že določenih osebnih razstav največjih svetovnih grafikov v Ljubljani, je samo eden od dokazov možnosti, ki se odpirajo nadaljnjemu delu na področju likovne umetnosti.
Za realizacijo širše zasnovanega programa pa postaja vse bolj pereče vprašanje razstavnih prostorov, posebno še, ker Moderna galerija vse bolj teži za ureditvijo svojih stalnih zbirk in bo v svoji končni zaželeni fazi postala stalna galerija moderne umetnosti, ki bi mogla v svoj program vključevati le velike mednarodne likovne manifestacije in pa redke retrospektive največjih domačih ustvarjalcev. Razširjeni in novi prostori Jakopičevega paviljona so zato nujna in neobhodna osnova za uresničitev umetniškega programa, ki bo mogel v Ljubljani spričo njene sedanje likovne aktivnosti vsestransko, posebno še v turističnem pogledu mnogo prispevati.
Knjižničarstvo se je v Ljubljani nekaj zaradi tradicij nekaj pa iz velikega prizadevanja, da se knjižničarstvo postavi na trdne temelje, kar lahko dosežejo le organizacijsko dobro postavljene ustanove, razvilo že do takšne stopnje, da ga vedno postavljajo kot neke vrste vzgled dobro organiziranega knjižničarskega kulturnega dela. Ni pa tako v vsem okraju in sodi prav knjižničarstvo med najbolj boleča vprašanja našega prosvetnega dela. Pomen dobro organizirane knjižničarske mreže je očiten, saj bi morale biti knjižnice med najvažnejšimi vzgojnimi ustanovami.
Ustavimo sc najprej pri Slovanski knjižnici: od letu 1900 do 1946 je bila to Mestna knjižnica pod okriljem Mestnega arhiva. Pred 10 leti je dobila nalogo, da spremlja predvsem kulturni razvoj slovanskih narodov.
V	teh desetih letih se je nenavadno naglo razvijala. Od 17.411 zvezkov v letu 1946 ima danes že 41.928 zvezkov, kar je nedvomno lep knjižni sklad. Od 768 obiskovalcev pred desetimi leti je povečala svoj obisk že na 11.000 obiskovalcev in sposodila 40.667 enot v letošnjem letu. Ker ne sposoja knjig na dom, saj je študijska knjižnica, jc njeno delo vsega upoštevanja vredno. Ponovno pa moramo poudariti njene izredno težke pogoje dela; ni več prostora za nove knjige, v čitalnici pa ima vsega 13 sedežev in še 15 zasilnih sedežev v skladiščih. Vsega torej 28 sedežev. Prej ali slej bo treba za to živo ustanovo nekaj storiti.
SP K delno vzdržuje tudi Delavsko knjižnico v Ljubljani z letno dotočijo 1.500.000 dinarjev letno. Ta ustanova je zelo delavna in tudi navzven aktivna pripoinoč drugim knjižnicam v okraju.
V	letošnjem letu je sposodila več kot 10.000 knjig več kot lani in sicer 148.000 enot. Prav tako je letos naraslo tudi število obiskovalcev na
45.000.
Največji uspeli te knjižnice v letošnjem letu pa je izdaja vzorno urejenega seznama knjig v srbskem in hrvaiskem jeziku, ki gn je izdelala kot svojo samostojno publikacijo za prodajo.
Njena čitalnica je dobro urejena in ima 5300 članov.
Mestna knjižnica: jc med nuj-starejšimi knjižnicami pri nns in jo subvencionira Občinski ljudski odbor - Center.
Poleg izposojevalnice ima tudi lepo urejeno čitalnico. Knjižna zaloga obsega nad 70.000 enot, od tega ca. 30.000 enot v slovenščini, drugo pa v drugih jezikih.
Letos je knjižnica imela 102.907 obiskovalcev ali 23% več kot lani. Izposodila pa je 238.163 enot. Čitalnica ima 174 časnikov in revij, »d tega 121 domačih in 53 tujih. Obiskalo pa jo je 42.401 obiskovalcev. Obisk jc bil za 37% boljši kut lani.
Problemi knjižnice: interni delovni prostori so premajhni in nezdravi. Knjižno zalogo bi bilo nujno potrebno desinficirati, ker obstoji nevarnost okužbe. Nizka proračunska sredstva za funkcionalne izdatke, ker se cene knjigam neprestano zvišujejo. Kot naša največja ljudska knjižnica ima absolutno premajhne možnosti- za nabavo nove literature, zlasti še, če upoštevamo, da si v njej izposojajo knjige obiskovalci iz vse Ljubljane in iz velikega števila drugih krajev Slovenije. Pošilja pa knjige tudi v druge republike.
Velika njena pomanjkljivost je j v tem, da še vedno nima tiskanega j seznama knjig, kar bi tako velika j knjižnica vsekakor morala imeti.
V okraju izven Ljubljane jc po- | ložaj našega knjižničarstva težak. j Borimo sc predvsem za to, da utrdimo občinske knjižnice kot dobro organizirane vzgojne ustanove. Uspeh j v tem smislu je dosežen v Kamniku. Namen takih dobro organiziranih knjižnic hi bila izmenjava knjig med manjšimi kraji, njihovih področij, organizacija potujoče knjižnice v okolišu itd. Vendar zato še ni pravega razumevanja. Običajno je premalo sredstev.
l)a bi pokazali, kako sc naj organizira potujoča knjižnica, ki jc po našem mntnju lahko precejšnjega vzgojnega pomena, jc naš Svet finančno podprl akcijo Okrajne zveze Svobod in liudskoprosvotnih društev, da smo skupno nabavili 8 potujočih knjižnic, ki bodo na razpolago najbolj oddaljenim krajem.
Zelo slabo je knjižničarstvo na Notranjskem in bo slejkoprej treba skrbeti tudi za ta predel našega j okraja.
Čitalnic je v celoti malo, saj so le v Ljubljani in Kamniku. Posvetovanje s knjižničarji občin, ki ga je j organiziral Okrajni svet Svobod, ja pokazalo v resnici slabo stanje naših knjižnic na podeželju, saj prihaja vanje izredno malo nove literature, slabo so vzdrževane in zato predlagamo tudi to kulturno dejavnost v temeljito razpravo.
Pionirska knjižnico je nedvomno j vodilna knjižnica te vrste pri rias. i Toda ta ustanova ni samo Knjižnica, temveč jc v nekem smislu tudi inštitut za proučevanje estetske vzgoje otrok. Zato ima poleg knjiž-niče s čitalnico, ki posluje kot vsaka druga knjižnica, seveda izključ- | no za mladino, v sestavu tudi eks- j perimcntnlno šolo za pouk tujih jezikov, šolo za plesno umetnost, eksperimentalno likovno šolo i® mladinsko gledališče. Vse te šole 6 knjižnico vred študirajo pedagoške in didaktične postopke dela z mladino od najzgodnejše dobe naprej' Zato sc ta ustanovo razvija v estet-skovzgojni center, ki svojo izkustva že posreduje tudi drugim podobni®1 ustanovam, še bolj pu bo zaznavno i to delo čez čas, ko bodo strokovnjaki iz ustanove, ki se ukvarjajo i s temi problemi, lahko že svoje izsledke publicirali v študijah. Vsaka j , od naštetih dejavnosti ima zato n*' | | logo. da zbira., študira in analizi®® i rezultate drugih na teh področji*1 in prispeva s svojim znanstveni?	j
delom k razvoju. Zato ustanovo oh'- i skujejo številne domače in tuje de* i legacije ter posamezniki iz Beogradu. Karlovca, Banja Luke, Mostarja1	(
Celovca in" tudi strokovnjaki	<
Francije, Nemčije, Grčije, Bolgari?	1
itd! Kot smo poudarili, pa knjiž"'j < ca ne dela samo študijsko, teniVeC j ima organizirane tudi praktične	*
čaje. Tu pa se začenjajo osnov** *i težave te ustanove. Naval otrok ? namreč Inko velik, da lahko spreJj *1 me v svoje tečaje le majhen ***'
vseh interesentov, kar je posledica majhnih prostorov, v katerih knjižnica dela.
Samo nekaj podatkov v ilustracijo: knjižnega sklada ima 17.344 enot, izposojevalnica pa jc sposodila 17.923 bralcem 42.200 knjig. Čitalnico je obiskalo 22.116 otrok in so prebrali 34.276 knjig. Jezikovna šola ima en sam prostor in v njem se uči 357 otrok. Nekaj sto jih ni mogla sprejeti. Podobna je situacija pri likovnem pouku, kjer jc 169 otrok; v ritmičnem tečaju, za katerega so dobili dvorano v Unionu, pa je vpisanih 81 otrok.
Tudi mladinsko gledališče ima 80 otrok v vrsti dramskih tečajev, li tečaji niso dramska šola, temveč sc v njih mladina vzgaja v splošno izobraževalnem smislu za dramsko Umetnost. Vendar gledališče tudi aktivno dela, saj prireja predstave za mladino in tudi z mladino. Za to delo si je gledališče uredilo dvorano v Križankah, ki je prav posrečen primer, kako naj bi uredili takšna gledališča z najskromnejšimi sredstvi. Primer tega gledališču naj bi bil neke vrste prototip za orgnniza-cijo podobnih gledališč na podeže-lju, kjer nimajo velikih dvoran, 'majo pa povsod kakšno večjo sobo, kjer bi lahko organizirali^ ali improvizirali podobno gledališče. .
Tako imajo vse dejavnosti te ustanove svojo bistveno nalogo v tem, da iščejo nove prijeme dela z ptroki na področju estetske vzgoje in da posredujejo tudi material za to delo podobnim ustanovam, društvom itd.	.
Pri otrocih in starših ima ustn-nova že velik ugled in tež.ina naših bodočih nalog bo v tem, da bomo skušali organizirati podobne ustanove tudi v drugih krajih našega °kraja.
Srednja glasbena šola. Svet za Prosveto in kulturo LRS jc leta 1 >>
Z odločilo odredil ločitev Srednje glasbene šole od Akademije za glasbo. Ločitev je narekovala potrebo Po ^solidnih srednje izobraženih ka-
7." rastjo glasbenovzgojnih in kulturnih ustanov pa jc to vprašanje Postalo pereče.	.
Naloge šole so torej bile:
1.	v čim krajšem času usposobiti naraščaj za igro v orkestrih in za delovanje v poklicnih zborih in v Operi, z določeno stopnjo splošne Blasbenc izobrazbe;
2.	usmeriti teoretsko-učiteljski °ddelek tako, da so njegovi absolventi kos pedagoškim in ljudsko-krosvetnim nalogam po terenih;
3.	dvigniti zahtevnost na vseli odclkih na šoli ter jo izenačiti z zahtevnostjo podobnih šol v svetu.
4.	usposobiti najbolj talentirane
! absolvente za prestop na Akademi-| Ju za glasbo.	. .	, .
, Gornje naloge usmerjajo delo na $oJi ter so doslej narekovale vrsto ukrcpov:	,	. ,
1.	organizacijo orkestralne šole i 111 komornih ansamblov;
2.	organizacijo zborove in zboro-: *°dske šole, nadalje bospitacije m
nastope na nižjih, srednjih sploš-6°>zobražcvalnih in glasbenih šolah;
3.	omogočiti nekaterim pedagogu večmesečne specializacije v *tiozemstvu. Takim prošnjam je bilo ^daj *r v več primerih ugodeno.
j Uspešnost teli ukrepov jc bila J^cgljiva samo s primerno solek-dijakov. Ta pa je bila lzved-.V^a h- 7 uvedbo obveznih nastopov : Vernega dijaka na internih in > Vnih prireditvah. Število lc-teh je * n nujno naraslo ter jih jc bilo
Primer lani 30.
<L, 'den glavnih namenov je bil na-^*Ne vskladiti številčnost po oddel-
kih s stvarnimi potrebami na terenu. To delo jc bilo seveda vezano delno na dotok dijakov. Trenutno jc 55°/o dijakov s podeželja; posebno številni so s Primorskega.
Po socialnem poreklu pripadata 102 dijaka delavskim družinam, 105 dijakov pa ima starše s srednjo, 37 pa z akademsko naobrazbo.
Od vseh dijakov, ki so v 10 letih absolvirali šolo, jih je šlo v peda-goški*poklic 74, od teh v Ljubljano 44, na podeželje 30, v Opero 22, v Radio 18, v Slovensko filharmonijo 8, k Triglav filmu 1, na visoki šoli pa študira še 34 dijakov.
Na potek študiju vpliva prezgodnja zaposlitev dijakov v orkestrih in v pedagogiji. Zaposlitev pomeni zavlačevanja študija in s tem podražitev za državo. To vprašanje bi se dalo ob manjših stroških z racionalnim štipendiranjem pravilneje urediti.
V	letošnjem letu jc 68 dijakov Srednje glasbene šole v uslužben-skili odnosih: v Slovenski filharmoniji je nameščenih 7 dijakov, v Radiu 25. v Operi 5, v pedagoškem poklicu izven Ljubljane 13, v Ljubljani 10, v orkestru Ljudske milice 5, v drugih poklicih 3.
V	zadnjih letih je razgibano delo na šoli rodilo nedvomne uspehe. Dotok iz drugih republik tudi močno narašča, ker se je dvignil ugled šole. Na tekmovanju vseh srednjih šol v državi je dobila ljubljanska Srednja glasbena šola edine 3 prve nagrade poleg ene tretje in še pohvale za svojih pet kandidatbv. Kritike dijaških nastopov so bile vseskozi zelo pozitivne.
To delo bi se moglo še stopnjevati, če bi ga prevelika utesnjenost in neprimernost prostorov ne zavirala. Prostori nikakor ne zadoščajo za 244 dijakov, dalje za 23 rednih uslužbencev — od teli je 13 profesorjev. 4 profesorji-pripravniki, 1 umetnik, 2 predmetna učitelja, poleg pisarniškega in tehničnega osebja; upoštevati moramo pa nadalje še 52 honorarnih profesorjev.
Problematika Nižjih glasbenih šol na področju OLG Ljubljana.
Tisoči učencev na Nižjih glasbenih šolah niso zgolj slučaj, ampak posledica linije naše kulturne politike. Namen teli šol ni vzgojiti same soliste in profesionalne glasbenike, pravi namen glasbenih šol je ta, da z glasbo dvignejo kulturni nivo naroda in vzgoje koncertno publiko. Prav posebno nalogo imajo glasbene šole na podeželju, kjer se še najbolj odraža njihov ljudsko-prosvetni značaj. Te šole morajo skrbeti za to, da pridobivajo in usposabljajo ljudi, ki bodo po končani šoli kot amaterji vstopili v orkestre ljudsko-prosvetnih društev v svojih krajih. Nižje glasbene šole pa morajo v svojem okolišu tudi tvoriti nekak center vsega glasbenega izživljanja, s tem da skupno Z 1 judsko-prosvet-nimi društvi pripravljajo in organiziralo zbore, orkestre in manjše ansamble ter prirejajo koncerte bodisi z domačimi močmi bodisi z organiziranjem nastopov učencev glasbenih šol in solistov izven svojega okoliša. Prav tako jc ena vaznih nalog glasbenih šol ta, da skušajo s svojim sodelovanjem in prirejanjem malih koncertnih nastopov po tovarnah in raznih domovih vzbujati interes za glasbo in širiti blagodejni vpliv te umetnosti.
V	LRS se je ustanovilo po osvoboditvi do danes 44 državnih glasbenih šol, med temi jih jc na teritoriju OLO Ljubljana kar tl s skoraj 3000 učenci. Pod 100 dijakov imajo glasbene šole: Mengeš, Domžale, Medvode, Litija, Kamnik in Šentvid, do 300 šole: Moste in Polje,
nad 300 pa glasbene šole Vič, Ljub-ljana-Ccutcr in Siška-Bežigrud. Razmerje moških in ženskih dijakov je na šolah povprečno 40V» moških in 60°/o žensk.
Ni pa glasbenih šol v predelih Notranjske in Dolenjske, kar prav gotovo škoduje tamkajšnjemu ljud-sko-prosvetnemu delu. V občini Rakek so spoznali potrebo po glasbeni šoli, zato so v letošnjem letu ustanovili glasbeno šolo, ki jo zaenkrat vzdržuje Društvo prijateljev mladine. Vendar je naše mnenje, da šola finančno trojno ne bo mogla vzdržati in da ji bo potrebna pomoč s strani občine. Dobro bi bilo, da bi vzgledu Rakeka sledila tudi naša dolenjska stran in pokazala, da noče kulturno zaostajati za drugimi občinami.
Pri velikem dotoku otrok v naše glasbene šole jc dima možnost najti in poiskati vse najnadarnejše in jih usmeriti na glasbeni strokovni študij. Nižje glasbene šole bodo dale selekcijo talentov, ki jih bodo Srednje glasbene šole< in Akademija za glasbo prevzgojile v glasbene producente, rep rodu ktivce, soliste in pedagoge. Vseh teh še močno primanjkuje, zlasti kvalificiranih učnih moči za poučevanje orkestrskih inštrumentov, kajti skoro vse absolvente obeli Srednjih šol in Akademije za glasbo zaposlijo naši orkestri, in to v Ljubljani: Filharmonični, Operni in radijski orkester. Ker so člani orkestrov dosti bolje prevedeni — namreč po umetniški stroki — od pedagogov, ki so prevedeni po prosvetno-znanstveni stroki, ni izgledov, da bi se napol kvalificirani in slabo kvalificirani učitelji mogli nadomestiti s kvalificiranimi, dokler naši orkestri ne bodo kompletirani, kar pa se bo poznalo na delu zlasti naših zunanjih glasbenih šol. Glasbene šole si zaradi velikega pomanjkanja učnega kadra skušajo pomagati tako, da honorarno zaposlujejo študente Srednje glasbene šole, oziroma Akademije za glasbo, in pa druge amaterje, ki olivladajo inštrumente vsaj toliko, da število začasno nastavljenih učnih moči skoro v vseli šolah presega število stalno nastavljenih. Na vseh šolali poučuje skupaj 212 učnih moči.od tega je 78 stalno nastavljenih, 134 pa je honorareev.
Če tako pogledamo to problematiko, potem pravilno razumemo ustanovitev inšpektorata, ki naj vsklndi delo na nižjih glasbenih šolah in pomaga mlademu in nekvalificiranemu kadru glasbenih vzgojiteljev doseči najkoristnejše oblike dela in jim posreduje pedagoške prijeme, ki jih ne poznajo in ki jih v prejšnjih časili niso dajale strokovne glasbene šole, kajti glasbena pedagogika je začela biti konkretni premet učnih načrtov na srednjih in visokih šolah šele v zadnjih letih. Sedaj delujeta dva inšpektorja, eden za violino, drugi za klavir, ki sta s svojim posredovanjem dosegla že konkretne uspehe. Ker se morajo vsi učenci glasbenih šol poleg svojega glavnega predmeta (inštrument ali petje) učiti tudi nauk o glasbi (teorijo, solfeggio), ki je obvezen za vse učenec od 1.—6. razreda, je torej za ta predmet največ učencev. Nujno bi bilo imenovati tudi za ta predmet inšpektorja, ki bi moral s svojo znatno strokovno usposobljenostjo in s pravilnim delom koordinirati pouk na vseli šolah, da bi resnično ustrezal zahtevam.
Dijaštvo Nižjih glasbenih šol je povprečno glasbeno nadarjeno razen izjemnih primerov, ki so zelo nadarjeni. Vsi pa že v sedanji razvojni fazi kažejo veliko ljubezen, in razumevanje za glasbo ter neverjet-
no mnogo dobre volje, da si pridobijo sposobnost za igranje najrazličnejših inštrumentov. Statistični pregledi kažejo, da so do sedaj kazali učenci največ zanimanja za učenje klavirja in se tega inštrumenta uče tudi tisti, ki klavirja nimajo. Ker pa tako znanje nima praktično kdo ve kakšne vrednosti, skušajo ravnateljstva in učiteljstvo glasbenih šol učence preusmeriti na take inštrumente, ki so laže dosegljivi in z znanjem katerih je možno muzicirati v manjših ansamblih in orkestrih. Tako se je v zadnjih letih število učencev za orkestrske inštrumente precej dvignilo, vendar njihovo število še vedno ni tolikšno, kakor si želimo. Vzrok tega je pomanjkanje inštrumentov, kar bo pozneje razčlenjeno. Stanje razmerja med učenci klavirja in med učenci ostalih orkcstrskili inštrumentov v Nižjih glasbenih šolali na teritoriju OLO Ljubljana na koncu šolskega leta 1955/56 jc naslednje: klavirja se uči 1298, vseli ostalih orkestrskih inštrumentov skupai pa 741 dijakov ali 64Vo sc uči klavirja, 36°/o pa vseh drugih orkestrskih inštrumentov.
Uspešno delo glasbenih šol zavira veliko pomanjkanje inštrumentov, pribora zanje "in pomanjkanje notnega materiala. Število klavirjev na naših šolah je daleč premajhno in še ti klavirji so povečini v slabem stanju, da ne govorimo niti o tem, da skoro vsem šolam manjka vsaj en dober inštrument zu javne nastope. Prav tako pomanjkanje orkestrskih inštrumentov onemogoča večji vpis za te inštrumente in tako posredno škoduje uspelejšerau razvoju orkestrov in ansamblov zlasti na podeželju, kjer bi ljudsko-prosvetno delo na ta način doseglo dosti večji razmah. Visok carinski faktor na inštrumente in njihov pribor onemogoča učencem in šolam njihovo nabavo in potrebno bi bilo doseči, da bi bili oboji oproščeni faktorja, kakor so to inštrumenti za znanstvene namene.
Pouk se ne more dalje razvijati po predpisanem učnem načrtu zaradi velikega pomanjkanja notnega materiala, to je notnih zbirk. Note iz inozemstva so odtočne predrage, da bi si jih mogli nabavljati naši učenci kot učne knjige, in tudi prihajajo samo periodično ter v majhnem številu. Državna založba Slovenije, ki edina zalaga šolske knjige, med njimi tudi notne zbirke, izdaja od časa do časa notne zbirke, ki služijo pouku glasbe, vendar je izhajanje teh zbirk prepočasno in ne ustreza potrebam glasbenih šol. Zlasti se čuti pomanjkanje izdaj za orkestrske inštrumente.
Nižje glasbene šole so bile do letošnjega šolskega leta proračunske ustanove in to skoro vse v Sloveniji, z izjemo glasbenih šol v Izoli, Soštanju-Vclenju, Kamniku in Li-tiji. Šolnina na vseli šolah se je bala od 150—300 dinarjev. V začet-ku letošnjega leta jc bila večina Nižjih glasbenih šol v našem okraju na pobudo ljubljanskih občin reorganizirana iz ustanov v zavode s samostojnim financiranjem. 1 red-lnganu je bila in sprejeta sprememba ilosedaujc višine šolnine. I o mnogih variantah sc zdaj večina giblje od oprostitve šolnine tistih, katerih skupni dohodki nc presegajo 4000 dinarjev na posameznega člana družine do 1100 dinarjev, kar je naj-višjn šolnina. Po tem ukrepu sta ustanovi le še Glasbeni šoli v Mengšu in Domžalah, druge pa so postale zavodi. Zato tudi v našem okraju še ni izvedena enotna šolnina. SPK pri OLO je mnogo razpravljal o tem
vprašanju in jc stal na stališču, kot ga je pozneje zavzel SPK LRS in sicer, naj l>i šole ostale še naprej ustanove iu naj bi bila za vso republiko uvedena enotna šolnina, kot ie bila doslej. Lahko je pri tem določen gornji maksimum šolnine, ki je seveda lahko višji kot jc bil do reorganizacije, venuar pa le tako visok, da ne bi kvarno vplival na dotok učencev v šole. Upoštevati moramo, da je na deželi odnos do izobraževanja otrok drugačen kot v kulturno razvitejšem mestu. Novo finančno stanje šol pa je pokazalo, da bistveno večjih dohodkov Še niso ustvarile, ker je bilo precejšnje število tistih učencev, ki so bil! oproščeni šolnine ali pa jim je bila znižana. V tem jc lep dokaz, da v te šole prihajajo učenci slabše situiranih staršev. Tudi najpotrebnejša selekcija učencev ni bila dosežena. Tistim namreč, ki lahko plačajo ni moč odreči pouka, dokler sc poudarja. da morajo vodstvu na nižjih glasbenih šolah biti zainteresirana na dohodkih.
Razveseljivo je dejstvo, da je kapaciteta tudi teh šol, ki so izrazito neobvezne in služijo v glavnem le splošni izobrazbi, povsod polno zasedene, kar je lep primer kulturnega razvoja človeka v socializmu. Če je bilo v takšnih šolah pred vojno v vseh republikah le nekaj sto učencev, je danes število 3000 samo v našem okraju presenetljivo v tako kratkem času razvoja.
Srednja baletna šola v Ljubljani ie poleg Nižje baletne šole v Mariboru edina tovrstna strokovno umetniška šola v Sloveniji. Vzgoja kader poklicnih plesalcev, predvsem za gledališča, in jc obenem izobraževalno šola v tej vrsti umetnosti.
Srednjo baletno šolo obiskujejo največ dijaki iz območja Ljubljane, pa tudi iz Maribora, Škofje Loke, Radovljice, Jesenic, Kočevja, Kranjske gore in celo ljudske republike Črne gore. in sicer predvsem dijaki, ki so dobili mesta v dijaških domovih. • Šolo obiskuje tudi nekaj dijakov, ki sc vozijo k pouku iz manj oddaljenih krajev in še marsikateri, ki ima pogoje za poklic plesalca, bi študiral, če bi imela Srednju baletna šola svoj dijaški dom.
Na šoli je nastavljenih s polno zaposlitvijo 10 oseb (ravnatelj, 3 pedagogi, 3 korepetitorji, tajnik in 2 snažilki. Honorarnih, plačanih od izvršene ure je 13 oseb (6 pedagogov in 7 korepetitorjev).
Pouk se vrši v adaptiranih prostorih, Gradišče 4/1, ki obsegajo 2 učilnici (S3 m1) ter pisarno in strunske prostore (38 m2). Skupna površina prostorov Srednje baletne šole je 141 m2.
Prostori niso ustrezni za današnje potrebe šole, zlasti zato, ker sc je od ustanovitve letu 1948 do danes znatno povečalo število dijakov. Leta 1948 je obiskovalo šolo 30 dijakov, leta 1951 jc nnrastlo število na 52 dijakov, v letošnjem šolskem letu pa je skupaj s pripravnico 248 dijakov. Kor so postali prostori pretesni, je z velikim razumevanjem nudilo začasno pomoč vodstvo Opere, ki je dalo šoli na razpolago svojo baletno dvorano.
Od leta 1952 do danes je na šoli obsolvirulo 21 dijakov, ki so nastavljeni kot solisti v baletnih ansamblih, dalje kot člani teh ansamblov, 7 pa jih je v tujini in delajo kčt baletni solisti.
Nekateri dijaki se poklicno udejstvujejo že med študijem. SNG — jili zaradi pomanjkanja poklicnih plesalcev potrebuje in nastavlja. Tako je 8 naših dijakov, ki istočasno pose-čajo šolo že nastavljenih v Operi, 1U dijakov pa honorarno, ki so pla-
čani od predstave. Večina baletnega ansambla (tri četrtine), ki nastopu v Operi, sc jc šolala ali se šola v Srednji baletni šoli.
Čeprav obstaja Srednja baletna šola razmeroma kratek čas, je doslej vzgojila plesalke in plesalce, ki z uspehom nastopajo kot solisti doma in v tujini.
Navedeni podatki opravičujejo nujnost obstoja Srednje baletne šole v Ljubljani, brez katere bi bilo vse delo opernega baletnega ansambla močno prizadeto in za uprizarjanje večjih celovečernih baletnih m nekateri n opernih del onemogočeno.
Šola za umetno obrt je bila ustanovljena pred skoraj desetimi leti. Že takoj v znčetku je bilo jasno, da takšna šola potrebuje velika finančna sredstva, če hočemo, da bo resnično služila svojemu namenu, to jc vzgoji kadrov za dvig obrti in predvsem za industrijo. Pokazalo se je kot nujno, da ima takšna šola svoje učne delavnice, ki nuj ImmIo takšne in tako opremljene, da bi dijak v njih dobil znanje in vpogled v svojo stroko. Teli sredstev pa ni bilo in tako lahko ugotovimo, da je šola pravzaprav bolj vegetirala kot resnično živela. Stanje, ki jc sedaj na šoli, saj dijaki nimajo urejenih niti svojih statusov, ko se po končani šoli vključijo v poklic '— je resnično takšno, da terja neke ukrepe. Nič manj važno ni vprašanje, kam z mladino, ki se hoče šolati na tej šoli. Letos sc jc n. pr. na novo prijavilo tlt dijakov in opravilo sprejemni izpit 66 dijakov, sprejetih pa jc bilo lahko le 21. ker enostavno za druge ni bilo prostora. Tu prihajamo na neki paradoks: industrija in obrt terjata kadre, ker jih primanjkuje, zanimanje med mladino je precejšnje. šolati je pa ne moremo. Že to terja neke ukrepe.
Najprej bi kilo utemeljeno postaviti vprašanje, kdo naj šolo vzdržuje in upravlja, saj bi po svojem programu morala služiti predvsem industriji in obrti. Drugo vprašanje pa je koncept šole.
Tc vrste šole je v državi precej in se danes temeljito razmišlja, kako naj ImmIo organizirane. Tudi republiški Svet za kulturo in prosveto ima v programu temeljito proučitev problema te šole. Posvet, ki ga je Svet organiziral in katerega so se udelc-ležili zastopniki raznih institucij in posamezniki, jc jasno pokazal aktualnost in težo tega vprašanja.
Naš Svet je mnogo razpravljal o tem vprašanju in imenoval posebno komisijo, ki je proučevala položaj in tudi razmere na tej šoli, Jasen zaključek je bil, da je treba šolo reorganizirati.
Svet je osvojil svoj koncept reorganizacije, koncept, ki ima pri mnogih poznavalcih razmer v obrti in industriji pozitiven odmev. Temeljna misel, d« je treba šolo reorganizirati v smislu ustanovitve delavnic, ki pa niso samo šolske delavnice, marveč v njih teče normalna produkcija. V te delavnice naj prihajajo učenci, ki kažejo sposobnost zu la [Miklič, ter naj dajo poleg praktične strokovne sposobnosti učencem tudi posebno skrbno organizirano teoretično izobrazbo. Šola zdaj traja 5 let. Vanjo se vpisujejo dijaki |x> zaključku 4. gimnazije. Nekaj dijakov ima za seboj že tudi obrtniške [Mikliče. Toda teh ni mnogo, kar je razumljivo, saj kdo se bo šolal še pet let po zaključku svoje učne dolM- in dobil zato komaj srednješolsko izobrazbo. Nov koncept pa p red v ide v u drugačen sistem šolanja. Po treh letih takšne delavnice-šole lio absolvent najmanj dober pomočnik in mu bo kruli zagotovljen, če ne bo imel večjih ambicij, da se nadaljnji dve ali tri leta
šola zn mojstra, kar mu ho dalo kvalifikacijo tehnika, 'luko In po prvih trelj letih bil poudarek na praksi s paralelnim teoretičnim usposabljanjem, v nadaljnjem šolanju pa bi bil poudarek na likovni vzgoji |x>leg višje prakse.
Vse te delavnice bi morale biti med seboj povezane z določenim programom samo kvalitetnega dela in bi pravzaprav ustvarjale nek poseben tip šole, saj bi vsi učenci teli delavnic imeli tudi skupne predmete in neko skupno vzgojo. Izrazito bi se to pokazalo še pri nadaljnjem šolanju tistih, ki bi imeli zn to voljo in sposobnost, da se še naprej izobražujejo. V tem vidimo važno pomoč naši obrti in industriji, ker bi lahko na ta način dajali bistveno več kadrov, ki ImmIo v stroki dobro pripravljeni.
Drugo vprašanje pa ie vprašanje tako imenovanih likovnih oblikovalcev ali projektantov. Ni dvoma, da je to višja stopnja šolanja, ki zahteva mnogo več predizobruz.be. Praksa to dokazuje, saj danes ta posel izvršujejo večinoma arhitekti ali absolventi akademij za likovno umetnost. Za te vrste strokovnjakov bo treba misliti ali na ustanovitev takšne višje šole ali pa mogoče- na nek oddelek pri Akademiji za likovno umetnost.
Danes jc na šoli za umetno obrt tl? dijakov in 23 članov učnega osebja poleg 7 honorarnih članov profesorskega zbora. Že to razmerje kaže, da nekaj ne more biti v redu v takšni organizaciji ne glede na to, da objektivna dejstva ne dovoljujejo zvišanja števila dijakov, ker enostavno ni prostora. Dosedaj jc absol-viralo to šolo 181 dijakov, vpisanih pa je v letošnjem letu 38 dijakov iz našega okraja, 81 pa od drugod.
Problematika šole je resnično težka in komplicirana in to kratko poročilo ne more dati niti približne Osvetlitve vseh problemov. Ti bodo nedvomno terjali ob priliki temeljitejšo analizo.
Investicije
Največja investicija v tem letu je bila potrošena za obnavljanje magistralnega poslopja, in sicer 11,000.000 dina rjev.
V	letošnjem letu so se izvršila najprej nujna osuševalna dela zn poslopjem pod Gradom obenem s Konstrukcijskim ojačenjem. S tem je slavim na grajski strani zavarovana proti nadaljnjim poškodbam zaradi vlage. V stavbi sami pa se je izvršila rekonstrukcija nekdanje kašče, ki je sedaj namenjena za javno uporabo kot razstavna dvorana, predavalnica in sejna dvorana.
Začeta so bila delu za končno ureditev levega trakta poslopja, ureditev fasadnih hodnikov ter fasade same. Dalje jc urejena izolacija podstrešnih vodov zu parno kurjavo, opravljena pa so bila tudi razna dela na strehah.
V	Gramozni jami so bila v glavnem zaključena delu zu spomenik talcem. Urejena je bila celotna jama z brežinami in nasadom okoli nje. Izvršena so zidarska in kamnoseška dela z granitnimi robniki, pred jamo [Mistuvljen 12 m visok obelisk iz dveh kosov dalmatinskega kamna, odkupljena plastika in vlita v bron; stala Im> na mestu, kjer je oktipulor strcljal talce. S tem je ta spomenik kot celota v grobem že zaključen in ImmIo potrebna le še manjša dela do odkritja spomenika.
Nadaljevali smo, kot vsako leto, rekonstrukcijo Križank. Letos je bil dokončali vhod iz Cojzove ceste v Letno gledališče, kar jv bilo v zvezi s postavitvijo spomenika Antonu Aškercu. Nulje so izvršena delu no
obnovitvi dvoriščnih fasad ob vhod; nem dvorišču iz Križevniške ulifti urejen tlak dvorišča in izvršena n6] katera mizarska dela na poslopju.
Ljubljanski festival jc sodeloval pri gradnji letnega gledališča v Kri zankali z vsoto 3,500.000 din. Iz !f vsote se jc zgrudil objekt za tra"” formatorsko posilijo, ki bo služil’ letnemu gledališču in m ladinskem1 gledališču v križevniškem poslopj* S tem je rešeno tudi vprašanj1 oskrbovanja z električnim toku™ delavnic v šolskih prostorih Sole » umetno obrt. Del kapacitete trani1 formatorske postaje bo obenem 1 korist neposredni okolici, ki jc dueti bila zelo slabo oskrbovana z ek* trično energijo. Zato je podjel/ >Elektro< Ljubljana večji del stre škov za opremo trafopofltuje in n1 havo transformatorja pokrila iz sW jih sredstev. Oskrba križevniške?! objekta z električno energijo bo) priključitvijo na novo transforOT torsko postajo rešena in s tem tuli naše najtežje vsakoletno vprašani! pri prireditvah v letnem gledališč"]
je bilo treba do sedaj vsako M izvršiti posebno napeljavo elcktr,>! vimIov iz že tako preobremenjen' trafopostaje pri Tehnični s redni šoli. S tem pa srno imeli velike sik ške i-n veliko izgubo pri obrabi ni*j teriala. Zdaj je to vprašanje rešen*] Urejena je tudi električna napelji1'! v letnem gledališču in nabavljen d> svetlobnega parka.
Mestno gledališče že ob sv"! Ustanovitvi ni imelo primernih sH [ov. Stari stoli, ki so bili v dvoru1! že izpred vojne, so svojo življenjski dobo zaključili. Letos je dobilo glj dališee iz investicijske vsote 3,000.1*: dinarjev za nove stole in je delti"1 izpopolnilo tudi svojo elektrik opremo na odru. Zdaj je vsaj v te' gliMhilišču stanje primerno u reje1' in odslej ne bo več neprestanega Pr; toževanja obiskovalcev, ki so n": rali prenašati nemogoče škripa)" stolov v dvorani.
Pionirska knjižnica je potrol’|
3,000.000 din zu dovrŠitev male čii<l niče, ki pa jo zdaj, ko ni drugih pj merilih prostorov, uporablja nM risarski oddelek; dalje je u reti1] dohode v veliko čitalnico in sobo ’ otroški oddelek tujih jezikov. L napredek v razvoju te ustanove H jc tildi mladinsko gledališče v K1 žulikuli, kjer jc bila urejena Z"! gledališka dvorana z garderoba" Seveda to dvorano uporabljajo sed* tudi druge ustanove.
\ Kr®dnja sta tudi dva sliknrnk ateljeja. Za to gradnjo bo potrti?1, n ih 2,(XX).000 din. Z njima Imi skromno pomagano težkemu vpra^ njii pomanjkanja ateljejev. )
Sola za umetno obrt jc porab',
800.000	din investicijskih sredstev' krovska in kleparska dela pri ob?] vilvenilrdelih na šolski strehi.
Zu izvršitev načrtov velike d vo’ ne za bivšo Gradisovo palačo 1 I i to vi cesti in načrtov zn nov JaM ; pičev paviljon so bila oddana nar čila in so tn v glavnem izvršena- ,
Perspektivni načrt SPK je g IH investicij v naslednjih letih |>r' mnogimi vprašanji. Delo in n»Plj ' dek mnogih kulturnih institucij 1 naravnost zadušena v pomanjkanj objektivnih pogojev zn uspešen djj voj. vrste kulturnih dejavnosti Pij mogoče razvijati tako. kot bi terP ' čas in potreba.
Naši osrednji gledališki ustflOj ! Drama in Opera SNG z delavni^ , vred sta v poslopjih, katerih gra^
«4
datira še iz tistega časa Ljubija ne, ko je bila tu |m> pon11!, Tn obsegu še majhno provinci"! mesto. Od takrat se je narediti’,.j ti dve ustanovi v pogledu inves*1 bore malo.
■Pred leti so se začele adaptacije dramskega gledališča in je bil za odrom dozidan nov trakt s težnjo, da sc poveča odrski prostor, ki že davno ni l>il več primeren za sodobne potrebe. Ce označimo to adaptacijo s pojmom »sodobne zahteve«, potem jih lahko označimo kot naj-skromnejše zahteve, le bi bile kajpada mnogo večje, loda najnujnejše bi bilo rešeno, če bi nadaljevali s predvidenimi nadaljnjimi dograditvami, in sicer levega in desnega trakta ob odru. Sele rešitev te naloge bi omogočila kolikor toliko normalno delo gledališkega ansambla, /-ato je treba misliti tudi na notranjo in deloma zunanjo obnovitev gledališča upoštevajoč obenem tudi primerno ureditev okolja, ki je resnično zanemarjeno.	, , .
V podobno težkem položaju je tudi Operno gledališče. Že njegova zunanjost v sedanjem naglem obnavljanju lepotnega lica mesta terja obnovitve. Se težje pa je vprašanje dela v gledališču. Posamezni veliki ansambli gledališča, orkester, zbor, balet se dobesedno stiskajo v prostorih, ki bi bili primerni samo za soliste. Pod takimi pogoji je prav gotovo težko uspešno delati. Gledališče je zato pred leti odkupilo sosedno zgradbo z namenom, du si poveča oder v globino in pridobi primerno dvorano zn baletni ansambel ter diru ge nujno potrebne prostore.
Prav tako bi bile potrebne neka-terc dozidave v gledaliških delavni-cuh. SPK se zaveda, da je to vprašanje težko in ga prav zato predlaga v razpravljanje s poudarkom, da ga je prej ali slej treba rešiti. Ta dela bi se lahko izvršila šele v nekaj letih, če upoštevamo kritično situacijo v celotnih investicijskih zahtevah družbenega standarda, vendar bo treba začeti tudi to vprašanje Postopoma reševati.
Osnovni problem Mestnega gledališča v [»ogledu namestitve so prostori za gledalce in upravni prostori. Gledališče nima za svojo publiko Pravzaprav nobenih prostorov. Garderobe so v vhodnem stopnišču in prav tam je tudi prostor za obiskovalce. kjer naj bi se zadrževali med odmori. To stanje je nevzdržno ne samo v pogledu dobrega počutja gledalca v gledališču, marveč tudi iz varnostnih in higienskih razlogov. Rešitvi sin dve: ali dozidava novega bakta vzdolž gledališča ali pa da dobi gledališče prostore Akademije za igralsko umetnost, ki so neposredno za gledališkim stopniščem in jih ie mogoče zelo enostavno priključiti. Seveda so pa pri tej drugi varianti bistveno vprašanje novi prostori za '	V dosedanjih zn njo
•balo primernih prostorih se živo 1 ureiia po rešitvi tudi ujenega Vprašanja. Z rešitvijo prostorov ene "stanove bi bilo rešeno vprašanje *"di druge.
, Podobna povezanost dveh ustanov k sedanja ista streha, pod katero ?? stiskata Akademija za glasbo in prednja glasbena šola. Srednja glasbena šola je bila prisl leti še sestavni "el Akademije za glasim. Po ločitvi °beh ustanov in po prenosu Srednje Rlashene šole no kompetenco OLO se to sožitje v istih prostorih ni hrav nič spremenilo. Seveda pa so '*a, ki so za nami, prinesla v obeli stanovali bistven napredek. Število "čenčev Se je več kot podvojilo, že Prej tesni skupni prostori pa so /tali isti. Tako imamo sedaj takšno /nacijo, da ima Srednja glasbena i "a svoj pouk na petih različnih . rajih in to po društvenih pisarnah, e ne^j), zasilnih prostorih, katere je ""■tarna inšpekcija že zdavnaj pre-L*jv"dn!n ugrabljati zn šolo. Zato 11 Pouku opravljajo profesorji Aka-
demije kot Srednje glasbene šole kar na svojih domovih. Rešitev je samo ena: ali za eno ali za drugo ustanovo drugi prostori.
SPK. sc resno zaveda težkega problema v nadaljnjem razvoju teh najvišjih glasbenih šolskih institucij v Sloveniji, saj je razen Srednje glus-benc šole v Ljubljani še edina manjša Srednja glasbena šola v Mariboru in je zato na Ljubljano vezan nujvečji del glasbenega naraščaja pri nas.
Problem nadaljnjega obstoja Srednje baletne šole in Sole zn umetno obrt je med šolskimi problemi s kulturnega področja najresnejši. Že ponovno je bilo poudarjeno, da je Srednja baletna šola pred vprašanjem biti ali ne biti. Njena skopa označitev: je edina šola te vrste v Sloveniji, del učencev je tudi iz drugih republik, je edini vzgojni zavod za operni baletni ansambel, daje plesno izobrazbo 250 učencem in mnogim med njimi vzgojo za poklic; drugim koristno splošno izobrazbo te vrste; končno pa je lepemu številu mladine tudi neke vrste telp-vadnica za disiplinirano telesno vzgojo. Če pogledamo njen obstoj tudi s tc struni, najbrž nima vsako telesnovzgojno društvo toliko mladine. ki bi se tako resno posvetila poleg druge šole še zelo zahtevni vzgoji duha in telesa. Tudi iz tega razloga je upravičenost te šole očitna. Vendar bo 15. januarja 1957 pred vrati deložacija tc šole iz njenih sedanjih prostorov. SPK je poskušal vse mogoče rešitve, vendar brez uspeha. Hišni svet vztraja pri svoji zahtevi, čeprav sano z enim utemeljenim argumentom. <la nemir, ki gu povzroča šola, stanovalci v hiši težko prenašajo. Drugi argument, češ da je nevarnost za hišo', da hi se utegnila zrušiti zaradi skakanja učencev pri plesu, je po strokovnem pregledu posebne komisije in po njeni izjavi neutemeljena. Tudi drugostopna odločba o namembnosti lokalu, ki je bila izdana na pritožbo hišnega sveta, se opira na te ugotovitve in potrjuje namembnost prostorov za lokale, ker so ti bili pred njo, preden se je vanjo vselila šola. Rešitve so: ali ukinitev šole ali.preprečitev deložacije ali nova gradnja, mogoče tudi večja adaptacija primerne stare zgradbe, kar pa je formalno isto, verjetno pa dražje.
Pri šoli za umetno obrt se bo troha najprej odločiti za notranji koncept Sole, kar nakazujemo kot problem pri poročilu o tej šoli. Vsekakor" pa bodo nujno potrebnu precejšnja družbena sredstva, pa naj bo šola urejena tako ali drugače, če bomo hoteli, da bi iz nje v našo obrt in industrijo odhajala za poklic dobro pripravljena mladina.
Restavriranje našega pomembnega kulturnega spomenika Križanke se že več let razvija v sicer nekoliko počasnem tempu, ker so pač sredstvu, ki so vsako leto namenjena za tn veliki objekt, nekoliko skromna, vendar tolikšna, da vsako leto le nekaj napravimo. Tako je sedaj v glavnem urejen ves veliki stavbni objekt s štirimi dvorišči, urejen je paviljon, dvorana v poslopju in streha na vsem objektu, 'luko je za naslednja leta ostala le še stranska fasada na Gosposko ulico in del opreme v notranjih prostorih.
Ta del mesta je z ureditvijo dobil nedvomno nek svojski karakter kot celota. Križanke imajo že le[»o število stalnih obiskovalcev, tudi najširšim ljudem so že močno pri srcu m lahko trdimo, da jih z neko zavzetostjo razkazujemo domačim in tujim izletnikom. Pa niso pomembne samo v estetskem oziru, tudi funkcionalno dokazujejo upravičenost
adaptacijskega m gradbenega koncepta. Redka so mesta, ki. bi imela tako rekoč v svojem središču takšen prostor za kulturne prireditve, kot ga ima Ljubljana. Odziv občinstva na prireditve Ljubljanskega festivala to očitno potrjuje. Čaka pa nas ob tem še velika naloga, ki bi jo prav tako kot doslej v zmernem tempu s primernimi investicijami še naprej izvrševali. Gre za nadaljnja sredstva še za drug objekt, t. j. letno gledališče. Sedanja provlzorna ureditev gledališča, ki naj kot poizkus pokaže dobre in slabe strani prostora, se je obnesla v polni meri. Prostor je prestal poglavitno preizkušnjo v pogledu akustike zelo dobro. Velikost odra popolnoma zadovoljuje in prav tako osnovna ureditev avditorija. Vse te in podobne preizkušnje so sedaj napotilo za izdelavo načrtov gledališča, ki jih s takšno ljubeznijo izvršuje mojster Plečnik, za kar smo mu dolžni toplo zahvalo.
Na drugem koncu siesta bi radi uresničili drug načrt, ki ne bi bi! nič manj pomemben. Gre za prostor pred pokopališčem, katerega ureditev je bila začeta z gradnjo Žal, medtem ko je ves ostali del ostal urbanistično in funkcionalno popolnoma neurejen. Osnovna ideja lega koncepta je estetska in funkcionalna ureditev vsega kompleksa, ki naj bo kot celota monumentalen vhod na pokopališče, obenem pa naj reši pereč problem krematorija.
Sedanje pokopališče Navje, hi je bilo mišljeno kot pokopulišče zaslužnih. se je pokazalo, tako po lokaciji prostora kot po ureditvi za nedonošeno idejo. Posebno očitno je to postalo sedaj, ko je nagel utrip razvijajočega se gosnodarstva v tem delu mesta postavil Navje v nevzdržen položaj. Zato se predvideva nov koncept da hi Navje bilo novo aleja zaslužnih, ki bi bi'n os nov""n vhoda v pok ona I išče. Njegov zaključek po h' bila monumentalna zgradba kot »Dvorana slovesa«, v kateri bi bil pravzaprav glavni nroslor za pogrebni ceremonial. Levo od aleje je park, ki 1m> služil za shranjevanje žar s ovpelom in prostor za krema-torii Desno pa so sedanje Žale, ki se lahko nodolišaio še naprej proti pokonališču. Zaključek celotnega kompleksa je oh čelu pokopališča, levo in desno od vhoda, pritlična arkadna fasada, kjer so nameščene prodajalne, ki so tu potrebne. Urbanistični idejni projekt je napravil mojster Plečnik in smo ga poslali v študij pristojnim svetom in drugim upravnim organom.
Magistratno poslopje urejamo že nekaj let. Poslopje je bilo že v tako slabem stanju, du je bilo nujno potrebno začeti z restavracijskimi deli. Od prvih posegosr, ki so bili namenjeni za to. da se odstrani vlaga, se je izkazalo, da je treba ohraniti oziroma prikazati nekatero historične arhitektonske elemente in pri tem misliti nn končno namembo stavbe, ki za pisarniške prostore ni več primerna. Za*o naj 1»! dvorišča med selmj povezali in primerno preuredili. Tako bi postala javnosti dostopna in bi bila izhodišče zn novo not na Grad. Ob vhodnem dvorišču bi‘ bili urcicni gostinski prostori v vsem pritličju desne stavbe in pritličnih poznogotskih prostorih srednje stavlic. Celotni srednji trakt bi bil namenjen zn sejne prostore, poročne dvorane in tildi za razstavne prostori1. Obe čelni nadstropji desnega trakta in levi notranji trakt so namenjeni za potrebe ljudskega odbora. V levem traktu pa so prostori za funkcionalnost cele stavbe (hišnik, kurilnica, drvarnica, telefon, centrala) ter prostori Mestnega arhiva, ki ima razen tega še slabše do-
stopen kot desnega trakta, la dela m postopoma izvrševali v naslednjih letih.
S tem v zvezi je potrebno omeniti tudi vprašanje celotnega restavriranja Starega in Mestnega trga. Ta načrt je v javnosti že precej znan, saj srno mu dali že primerno publiciteto. Gre za idejo zaščite celotnega kompleksa tega mestnega dela, ki je v strašno derutnem stanju, in s teni v zvezi določitve njegove iunkcioiialiiosti. Očitno jc, da jo to področje v stanovanjskem smislu treba omejiti, ker je prenaseljeno, drugo pa, da je treba namembnost posameznih stavb postavljati v taki smeri, ki tem stavbam iz zaščitnih kot iz uporabiiostnih vidikov najbolj ustrezajo. I u hi lahko smotrno zdru-zili . obrtniško-trgovski del javnega življenja z življenjem posameznih javnih ustanov, ki naj hi zasedle nekatere stavbe. Ker manjkajo za to področje mesto vsi gradbeni podatki, je najprej potrebno, da jih napravimo, študijsko obdelamo m nato postavimo neke zaključke, ki jih pa moramo aplicirati na celoto. Nedvomno je to obsežno delo, ki je v prihodnjem letu pred nami.
V odstavku o izvršenih investicijah v letošnjem letu smo omenili izvršitev načrtov za novo kino-kon-certno dvorano na Titovi cesti, za Gradisovo palačo. Gre za dvorano, ki bi jo Ljubljana zelo potrebovala. Lokacija d vara ne je bila ugotovljena že v sklopu gradnje Gradisove palače in je del dvorane, njen vhod, že zgrajen, ker je nameščen v glavnem objektu palače. Dalje je pripravljen že tudi izkop jame za temelje in kletne prostore dvorane, ki je bila obenem gramoznica za glavni objekt.
Projekt predvideva 1200 sedežev v amfiteatralno urejeni dvorani z enometrskim razmakom med sedeži. Oder jv globok 10 m. prav toliko visok, celotna širina z obema stranskima kriloma pa ima 26 m. Pred odrom jc avtomatično poglohljlv prostor za orkester, ki je lahko pro-scenij. Ob dvorani in nad odrom so nanizani vsi potrebni stranski prostori.
Ix>ta 1906 — torej natančno pred 50 leti je bila zgrajena Unionska dvorana. Za njo ni bila pravzaprav zgrajena nobena druga dvorana, ki bi bila večja in ki bi ustrezala sodobnim funkcionalnim, akustičnim in drugim pogojem. In še ta dvorana nima ločenega odra, saj je sedanji v bistvu del dvorane. Akustičnost je slaba in vidljivost na oder prav takšna.
Po vojni so bile zgrajene ali dograjene le kino dvorane (kino Komuna, Bežigrad, Vič), za koncertne in gledališke potrebe ni bila zgrajena nobena. Pri tem pa moramo tudi upoštevati, da so te nove dvorane, ki so v bistvu le adaptacije za kino dvorane, razmeroma zelo majhne in obsegajo prostor za 500 do (»00 sedežev. Režijski stroški predstav pa so popolnoma isti pri velikem ali majhnem številu sedežev v dvorani, upoštevajmo pa tudi, da zanimanje za kino, koncerte in gledališče raste z vsakim dnem.
Zato ie naš koncept naslednji; zgraditi dvorano, ki lahko služi vsem namenom — mislimo na koncerte, kino — ki naj bi bila reprezentančno kino gledališče in gledališče s posebnim ozirom na varietejske programe (zato ima pogrezljiv oder za orkester). Urejenost odra, kot ga prisl videva projekt, pa bi nedvomno bila primerna tudi zn nekatere operne predstave, ki bi bile tako prirejene, da ne bi zahtevale velikih odrskih sprememb in kompliciranih ms
L.
scenarij, kar sodobna gledališča že s uspehom prakticirajo.
Tako bi bilo mogoče v Ljubljani organizirati vrsto gostovanj, ker so sedaj nekatera onemogočena zaradi premajhnih kapacitet dvoran ali pa zato, ker nimamo dvorane, ki bi imela dobro vidljivost (Union).
Investicijska vsota bi znašala za gradnjo in opremo po aproksimativ-nem proračunu 250,000.000 din. Gradnja dvorane bi trajala nekaj let in bi jo bilo treba razdeliti na smiselne etape. Prva etapa bi bila zgraditev kletnih prostorov do plošče. Za to gradnjo bi bilo potrebno
40,000.000 din,'pridobili pa bi 2000 m* čistega prostora. Ker bo v Ljubljani nedvomno Še nekaj let pomanjkanje skladišč, bi lahko te prostore, ki so kasneje namenjeni za restavracijo, oddajali vrsto let kot vzorna skladišča v središču mesta, saj bi bili urejeni z vsemi za to potrebnimi napravami. Po sedanji ceni za 1 me skla-
dišča, ki znaša 400 din mesečno, bi se gradbena vsota amortizirala že v štirih letih. Gradnjo bi nato nadaljevali po možnostih, ki bi bile dane.
Če vzamemo zaradi poenostavitve računa zasedbe dvorane samo s kino predstavami, dobimo naslednji do-nosnostni račun: dnevno tri predstave, dobimo okrog ltO predstav na leto. Če pri povprečni zasedbi 80°/o razpoložljivih 1200 sedežev računamo na milijon prodanih vstopnic, je brutto inkaso najmanj 80 milijonov dinarjev. Če preprosto računamo, da pravzaprav ta sredstva dobi nazaj družba (davek, najemnina za filme, zaposlenost ljudi itd.), vidimo, da se vložena sredstva naglo amortizirajo seveda v primeru, da obstoje potrebe r>o dvorani. Te pa so očitno, saj bi dvorana služila, kot smo navedli, najrazličnejšim namenom.
Pri tem je treba opozoriti na problem, ki ga ima Ljubljanski festival
s svojimi prireditvami. Letno gledališče ima tako kapaciteto, da ji nobena dvorana niti približno ne ustreza. V primeru slabega vremena zato prireditve odpadejo, ker ni drugega zaprtega prostora. S to dvorano je problem rešen in nemoteno delo festivala zagotovljeno. Dalje vprašanje zabavnega dela naših programov. Varietejski program, revije itd. so razmeroma drage prireditve, ki se krijejo le takrat, če so v primerno veliki dvorani. Da so tudi te prireditve pri nas potrebne, je jasno, ni pa zato ustreznih prostorov. Nova dvorana bi tudi tem zahtevam popolnoma ustrezala.
V zvezi z zabavnim življenjem pri nas bi opozorili na postopno gradnjo tako imenovanega zabavnega parka. Ker takšnega parka ni v Jugoslaviji, smo doslej sklepali angažmaje z inozemskimi parki, ki pa so običajno dvomljivega slovesa. Zato bi bilo potrebno, da bi začeli
z graditvijo lastnega zabavnega par* ka, ki pa ne bi bil vedno na istem kraju, marveč bi potoval po vsej državi, ker le na ta način se lahk« sam vzdržuje. Potrebne pa bi bik začetne investicije, ki bi sc s časom nedvomno rentiralc.
Potrebno bi bilo za te vrste de* javnosti urediti prostore, najprimerneje bi bilo v Tivoliju. Tum bi zgradili neke vrste stalno zabavišče, drugi prostori pa bi bili na razpo* lago za gostujoče skupine: cirkuse, zabavne parke itd.
Program perspektivnega načrta je seveda pokazan za daljše razdobje. Njegova realizacija je odvisna od sredstev, s katerimi bomo razpola* gali v prihodnjih letih. Gospodarsk1 in komunalni razvoj okraja boste nedvomno terjala ogromna sredstva, zato se moramo zavedati, da bom® za potrebe kulturne dejavnosti lahk® dobili le toliko sredstev, kolikor ji® bo družba mogla dati.
Izvleček iz poročila o poslovanju obrtnega podjetja »MEDENJAK««, Ljubljana, Milana Majcna 13, v letu 1955
V letu 1955 je podjetje zaposlovalo 9 uslužbencev In 1 vajenca ter ustvarilo 9,508.000 din prometa, to je 27 % več kot leta 1954.
AKTIVA	BILANCA na dan	31. decembra 1953	pasiv*
			
Zatp	Naziv postavke	Znesek v 000 din	Z6atp'	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna In Izločena sredstva		A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev	
i. Osnovna sredstva	915	L. Sklad osnovnih sredstev	91$
2. Investicije v teku		2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije	
3. izločena sredstva In druga investicijska sredstva	290	3. Razni skladi	290
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	—
B. Obratna sredstva		5. Drugi viri finansiranja Investicij	—
«. Skupna obratna sredstva	1.050	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračuna In druga aktiva		e. Viri obratnih sredstev (skupno)	">28
3. Kupci In druge terjatve	222	C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva	
6 Druga aktiva		1. Dobavitelji In druge obveznosti	552
D. Finančni uspeh		8. Druga pasiva	192
7.	Razporejeni dobiček 8.	Izguba	698	D. Finančni nspeh 9. Dobiček	698
		10. Kritje Izgube	
Skupaj:	3.175	Skupaj:	3.178^
Vodja računovodstva«	Predsednik upravnega odborai	Direktor podjetja:
Lebinger Hinke	Z alta Ivanka	Florjančič Janez
Izvleček iz poročila o poslovanju GRADBENEGA OBRTNEGA PODJETJA, Šentvid, Ljubljana, Podgora 32, v letu 1955
Podjetje je ob pričetku leta 1955 imelo zaposlenih le J8 oseb. Skladno z obstoječo kapaciteto je moglo podjetje predvideti višino realizacije za
41,300.000	din. V razvoju gradbenih storitev so se pa pojavili novi investitorji tako, da je zmoglo podjetje s povečanjem delovne sile in razpoložljive strojne kapacitete zaključiti realizacijo v letu 1955 v višini 98,118.700 din. — Plan podjetja je v celoti prekoračen za 56,818.700 din ali
v odstotkih izraženo za 123,76 %.
AKTIVA	BILANCA na dan	31. decembra 1953	PASlV* 	"
Naziv postavke	Znesek v 000 din	Ze®p	Naziv postavke	Znesek v D00 din
A. Osnovna In Izločena sredstva		A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev	
l. Osnovna sredstva	7.299	t. Sklad osnovnih sredstev	7.20»
2. Investicije v teku		2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	
3 Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva	1 059	3. Razni skladi	1.058
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	
B. Obratna sredstva		5. Drugi viri finansiranja Investicij	
4. Skupno obratna uredstva	18.206	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračuna In druga aktiva		e. Vin obratnih sredstev (skupno)	4.081
1. Kupci In druge terlatve	0.742	C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva	
8. Druga aktiva	3.157	7. Dobavitelji In druge obveznosti	26.148
D. Finančni uspeh		8. Druga pasiva	8 St
1. Razporejeni dobiček	16 261	D. Finančni uspeh	
8. Izguba		9. Dobiček	16.26»
		•	10. Kritje izgube	
	55.634	Skupaj:	55.634^*
Vodja računovodstvai Košir Franc
Predsednik upravnega odborai Orad Franc
Direktor podjetja! Dl Batista Frane
Izvleček Iz poročilo o poslovanju podjetja »ZVEZDA«, ročno izdelovanje modnih čevljev,
Ljubljana, Vodnikova 42 v 1.1955
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1948. Delo podjetja je ovirano zaradi neprimernih prostorov in zastarelih naprav. Kljub temu pa je svoj plan
Izvršilo količinsko s 117 in denarno s 125 odstotki.
N a s l v postavke	Znesek v 000 din	Naziv postavke
A. Osnovna tn Izločena sredstva	1	A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev
L Osnovna sredstva	7.061	L Sklad osnovnih sredstev
1. Investicije v teku	—	2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije
L Izločena sredstva in druga Investicijska sredstva	2.102	1. Razni skladi
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij
B. Obratna sredstva		i. Drugi viri finansiranja investicij
L Skupna obratna sredstva	15.613	B. Viri obratnih sredstev
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva		8. Vin obratnih sredstev (skupno)
1. Kupci ln druge terjatve	2.016	C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva
8. Druga aktiva	1.465	I. Dobavitelji ln druge obveznosti
D. Finančni uspeh		8. Druga pasiva
1. Razporejeni dobiček	9.067	D. Finančni uspeh 9. Dobiček
S. Izguba		10. Kritje Izgube
Skupaj:	37.324	Skupaj:
Znesek v K>0 din
6.568
493
2.269
14.295
4.G32
9.067
37.324
Vodja računovodstva« Julija Vencelj
............... . v.;,, ,-dboras
Jože Laurenčič
Dlrcktm podjetja: Andrej Cvetko
Izvipček iz poročila o nosIovtinj»' n0FKA»ME RADOMLJE v letu 1955
V letu 1955 je bilo v podjetju zaposlenih povprečno 47 delavcev in uslužbencev. Vrednost proizvodnje pa je znašala 26,418.000 din, kar pomeni
da je bil plan presežen za 31 %, odnosno dosežen s 131 %.
**Tiva
BILANCA na dan Ji. decembra 1951
PASIVA
Z6atp	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna In izločena sredstva	
i. Osnovna sredstva	26.448
1. Investicije v teku	213
L Izločena sredstva in druga investicijska iredstva	4.247
B. Obratna sredstva	
L Skupna obratna sredstva	1.719
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva	
6. Kupci m druge terlatve	2.113
5- Druga aktiva	736
D. Finančni uspeh	
1. Razporejeni dobiček	8634
1. Izguba	
Skupaj:	44.170
Zs”p	Naziv postavke	Znesek v ooo din
A. Viri osnovnih tn Izločenih sredstev	
«. Sklad osnovnih sredstev	26.418
2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	—
3. Razni skladi	4.786
t. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij	
5. Drugi viri finansiranja Investicij	213
B. Viri obratnih sredstev	
8. Viri obratnih sredstev (skupno)	1.130
C. Viri sredstev v obračunu ln drnga sredstva	
I. Dobavitelji In druge obveznosti	2.524
8. Druga pasiva	375
D. Finančni uspeh	
9. Dobiček	8 694
10. Kritje izgube	
Skupaj:	44.170
Vodja računovodstva: Lužar Marijan
Predsetlmk upravnega odbora Sraj Anton
Dlrektoi podjetja: Sraj Janče
IzvlPČPk Iz poročilo o poslovanju podjetja »POHIŠTVENO MIZARSTVO, Ljubljana, Zavrti 7, v letu 1955
^otni plan je biil dosežen s 161 %. Skupni dohodek je porasel za 76 % napram prejšnjemu letu vsled serijskih del. Zaposlenih je bilo povprečno
21 oseb.
, ^Tiva
, Zap.
s_____It.
Naziv postavke
A. Osnovna tn Izločena sredstva
L Osnovna sredstva
t. 17ločeno'Sredstva to druga Investicijska sredstva
B. Obratna sredstva
*■ Skupna obratna sredstva
t.
L
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva ppci in druge terjatve -ura aktiva ^ Flnanen| uspeh
t. Razporejeni dobiček *■ Izguba
Skupaj;
BILANCA na dan n. decembra 1351	PASIVA
Znesek v -HM) din	Zj”p'	Naziv postavke	Znesek v 000 din
	A. Vlil osnovnih to Izločenih sredstev	
2.436	l. Sklad osnovnih sredstev	2.45«
	2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	
784	3. Razni skladi	992
	t. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	
	8. Drugi viri finansiranja Investicij	
4.107	B. Viri obratnih sredstev	
	1. Vin obratnih sredstev (skupno)	4.870
1.599	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
240	1. Dobavitelji ln druge obveznosti	868
	8. Druga pasiva	
4.525	D. Finančni uspeh	
	9. Dobiček	4.528
	lo Kritje Izgube	
13711	Skupaj:	13.711
Vodja računovodstva jaktč Pepca
Predsednik upravnega udborai Zrimšek Jaka
Direktor podjetja« Mavsar Jože
Izvleček iz poročila o poslovanju OBRTNE OBLAČILNE ZADRUGE, Ljubljana, Celovška 72, v letu 1955
V letu 1955 je zadruga zaposlovala povprečno 35 delavcev in uslužbencev. Ustvarila je 7,725.000 din prometa, to je 109 % predvidenega po planu.
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1955	PASIVA
Zg^P'	Naziv postavke	Znesek v 000 din	Zgtf'	Naziv postavke	Znesek v XX) din
t	A. Osnovna In izločena sredstva		A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev	
t. Osnovna sredstva	403	1. Sklad osnovnih sredstev	403
2. Investicije v teku		2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije	
1. izločena sredstva m druga Investicijska sredstva	' 356	3. Razni skladi	490
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	
B. Obratna sredstva		5. Drugi viri finansiranja Investicij	—
t. Skupna obratna sredstva	281	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračuna tn druga aktiva		t. Viri obratnih sredstev (skupno)	394
». Kupci ln druge terjatve	203	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
8. Druga aktiva	x	109	T. Dobavitelji ln druge obveznosti	45
O. Finančni uspeh		1. Druga pasiva	20
1. Razporejeni dobiček	507	D. Finančni uspeh ». Dobiček	507
		10. Kritje izgube	
Skupaj:	1.859	Skupaj:	
Vodja računovodstva* Brank Vida
Predsednik upiaviiega odbora* Jakopič Jože
Dlrektoi podjetja. Bergant Janez
Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja JUGOREKLAM, Ljubljana, v letu 1955
V letu 1955 je podjetje zaposlovalo 50 delavcev in 14 uslužbencev, ter ustvarilo 121,584.983 din prometa, t. j. 135 %
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1955	PASIVA
Z.a p	Naziv postavke	Znesek v 000 din	Z5ap	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna In izločena sredstva		A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev	
L Osnovna sredstva	5.414	t. Sklad osnovnih sredstev	5.414
2. Investicije v teku	102	2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije	
3. Izločena sredstva tn druga Investicijska sredstva	2.431	3. Razni skladi	2.507
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	
B. Obratna eredstva		«. Drugi viri finansiranja Investicij	102
t. Skupna obratna sredstva	9.836	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva		6. Viri obratnih sredstev (skupno)	7.620
5. Kupci ln druge terjatve	6.352	C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva	
8. Druga aktiva	1.304	7. Dobavitelji ln druge obveznosti	8.991
D. Finančni uspeh		8. Druga pasiva	806
1. Razporejeni dobiček	17.341	D. Finančni uspeh	
		9. Dobiček	17.311
		10. Kritje izgube	
Skupaj:	42.730	Skupaj:	42.780^.
Vodja računovodstva)	predsednik upravnega odbora;	Direktor podjetja!
VarSck Ljudmila	Lozar Janko	Goršič Lojze
l
Izvleček iz poročila o poslovanju MI7ARSKE ZADRUGE, Ljubljona-Vič, v letu 1955
Zadruga je vplačevala obveznosti po d^nih odločilih za pavšalirana podjetja. Zaposlenih je bilo 41 oseb in 5 vajencev. Skupni promet je znašal
37,954.000	din ali 118%.
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1953	PASIVA
Zgap'	Naziv postavke	Znesek v 000 din	Zgltp'	Naziv postavke	Znesek v noo din
A. Osnovna ln Izločena sredstva		A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev	
1. Osnovna sredstva	9.602	1. Sklad osnovnih sredstev	9 602
S- Investicije v teku		2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije	
1. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva	2 699	3. Razni skladi	2.855
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	—
B. Obratna sredstva		8. Drugi viri finansiranja Investicij	—
1. Skupna obratna sredstva	8.500	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu In druga aktiv*		S. Viri obratnih aredstev (skupno)	5.348
8 Kupci ln druge terjatve	2.652	C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva	
6. Druga aktiva	223	7. Dobavitelji ln druge obveznosti	5 295
D. Finančni uspeh		8. Druga pasiva	576
7. Razporejeni dobiček	6.186	D. Finančni uspeh	
g. Izguba		9. Dobiček	6.18®
		10. Kritje Izgube	
Skupaj:	29.862	Skupaj:	29.862^
Vodja računovodstva« Žitko Bogomira
Predsednik upravnega odbora; Skalja Jernej
Dlrektoi podjetjai Gregorič Jože
Izvleček iz poročila o poslovanju »PEKARNE«« ZGORNJA ŠIŠKA, Ljubljana, Medvedova 38, v letu 1955
" Podjetje je doseglo realizacijo 44,685.754 din in s tem preseglo plan. Zaposlenih je bilo povprečno 31 oseb. Vse obveznosti do družbene skupnosti
so poravnane. Knjigovodstvo je v redu in ažurno.
Zap.
It
Naziv postavke
A.	Osnovna In Izločena sredstva
l. Osnovna sredstva
S.	Investicije v teku
S. izločena sredstva tn druga Investicijska redstva
B.	Obratna sredstva L Skupna obratna sredstva
C.	Sredstva v obračunu ln druga aktiva I. Kupci in druge terjatve S. Druga aktiva
D.	Finančni uspeh ?. Razporejeni dobiček k izguba
_______________________________________________Skupaj;
Znesek v ooo din	Zg'tP	Naziv postavke	Znesek v ooo din
	A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev	
470	1. Sklad osnovnih sredstev	470
	2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	
496	3. Razni skladi	499
	1. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij	
	$. Drugi viri finansiranja Investicij	—
S.697	B. Viri obratnih sredstev	
	6. Viri obratnih sredstev (skupno)	1.020
3.557	C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva	
12	7. Dobavitelji tn druge obveznosti	6.213
	8. Druga pasiva	
2.628	D. Finančni uspeh	
	9. Dobiček	2.628
	10. Kritje Izgube	
10.860	Skupaj:	10.860
Vodja rafu novodstvai Arhar Marija
Predseuniu ravnega odbora: Grčar Anton
Direktor podjetja-Rltmanlč Matej
Izvleček iz poročila o poslovanju ONPZ elektrotehničnih obrti El EKTROVOD, Ljubljana, Gosposvetska 16, v I. 1955
Zadruga je bila ustanovljena dne 19. marca 1949 in vpisana v register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod št. Zadr. VII-21/I dne 11. aprila 1949. V letu 1955 je podjetje zaposlovalo 4 uslužbence in doseglo 123,508.634 din prometa. Obveznosti so bile pravočasno poravnane. Knjigovodstvo
je bilo ažurno.
Mctiva	BILANCA na dan
Z6®p	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna ln Izločena sredstva	
i. Osnovna sredstva	578
2. Investicije v teku	
1. izločena sredstva ln druga investicijska sredstva	778
B. Obratna sredstva	
L Skupna obratna sredstva	4.369
C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva	
1. Kupci ln druge terjatve	16.508
8. Druga aktiva	2 116
D. Finančni uspeh	
7. Razporejeni dobiček	1.131
1. izguba	
^	Skupaj.	25.480
$1. decembra lasa	PASIVA
Zjftp	Naziv postavke	Znesek v oo din
• A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev	
l. Sklad osnovnih sredstev	578
2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	
3. Razni skladi	962
4. Dolgoročni kredit za Iinansiranje investicij	
5. Drugi viri finansiranja Investicij	—
B. Viri obratnih sredstev	
8. Viri obratnih sredstev (skupno)	1.256
C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
7. Dobavitelji ln druge obveznosti	14.311
8. Druga pasiva	7.212
D. Finančni uspeh	
9. Dobiček	1.131
10. Kritje Izgube	
Skupaj:	25.480
Vodja računovodstvai ~ Kržan Štefka
Predsednik upravner t odborai Iglič Franko
Olrektoi podjetja: Ing. Verbaj Marjan
l7vlpč*k Iz poročila o poslovanju zadružnega podjetja AGROOBNOVA, Ljubljana, črtomirova 4, v letu 1955
Podjetje posluje od 1. januarja 1953 in sc havi z obnovo kmetijstva, sadovnjakov', vinogradov in živinorejskih središč. Plan za leto 1955 je bil presežen po vrednosti za 26 % in je podjetje doseglo največji gospodarski uspeh v treh letih obstoja.
**TIVa
bilanca na dan n. decembra isaa
PASIVA
Zap.
It
Naziv postavke
A. Osnovna In Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva
1. Investicije v teku	.....
1. Izločena sredstva tn druga investicijska sredstva
B. Obratna sredstva I. Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračunu tn druga aktiva •. Kupci In druge terjatve
D. Finančni uspeh
8. Druga aktiva
I. Razporejeni dobiček I. Izguba
Skupaj;
Znesek v 000 din	Z®tp	Naziv postavke	Znesek v "00 din
59.872	A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev	30.297
18.316	2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	29.575
39.027	3. Razni skladi	39.647
	1. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij	
	1. Drugi viri finansiranja investicij	18.317
19.202	B. Viri obratnih sredstev	
	6. Vtrl obratnih sredstev (skupno)	10.486
28.994	C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva	
314	7. Dobavitelji in druge obveznosti	10.999
	8. Druga pasiva	26.464
	D. Finančni uspeh	62.596
	9. Dobiček	
	10. Kritje Izgube	
228 381	Skupaj:	228.381
Vodja računovodstva« SuSmclj Mirko
Predsednik upravnega odborai 6orgo Ladislav
Direktor podjetja« Zorčlč Stane
Izvleček iz poročilo o poslovanju trgovine »BISERKA«, Ljubljena, Nazorjeva 4, v letu 1955
Trgovina »Biserka« se bavi z nadrobno prodajo modnega in galanterijjskega blaga. V letu 1955 je zaposlovala povprečno 10 delavcev in uslužbencev ter 2 vajenki.
AKTIVA	BILANCA na dan	31. decembra 195»	PASIVA
zsgp'	Naziv postavke	Znesek v ooo din	Naziv postavke	Znesek v Mio din
A. Osnovna In Izločena sredstva		A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev	'
	1.12$	l. Sklad osnovnih sredstev	1.12$
1. Investicije v teku		2. Dolgoročni krediti za dokončane tnvesticlie	
3. Izločena sredstva tn druga Investicijska sredstva	1.175	3. Razni skladi	1.213
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij	
B. Obratna sredstva		5. Drugi v*rt finansiranja investicij	—
4. Skupna obratna sredstva	9.56»	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu tn druga aktiva		». Viri obratnlli sredstev (skupno)	6.50»
S. Kupci In druge terjatve	1.983	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
6. Druga aktiva		L Dobavitelji ln druge obveznosti	»OH
D. Finančni uspeh		B. Druga pasiva	
I. Razporejeni dobiček	152	D. Finančni uspeh 9. Dobiček	tsz
6. Izguba		10. Kritje Izgube	
Skupaj:	14.008	Skupaj:	H.008
Vodja računovodstva« Marija Srebot
Predsednik upravnega ouborai Pavla Ažman
Direktor podjetju Ivan llablč
Izvleček iz poročilo o poslovanju obrtniške produktivne in predelovalne zadruge »USNJENI IZDELKI«, Ljubljana,
Celovška 14, v letu 1955
V letu 1955 je vrednostni plan dosežen s 129 %. Povečanje prometa gre na račun tujskega prometa, ki je v pogledu obiska iz inozemstva prilično naraste!. V sestavu podjetja sta 2 prodajalni, od tega ena v Ljubljani, druga pa v Dubrovniku.
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 195»	PASIVA
Naziv postavke	Znesek v ooo din	Zap. Naziv postavke	Znesek v 000 din
A Osnovna m Izločena sredstva	.	A. Viri osnovnih In izločenih sredstev	
i. Osnovna sredstva	76	l. Sklad osnovnih sredstev	76
2 Investicije v teku		2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	
3. izločena sredstva tn druga investicijska ircdstva	264	3 Razni skladi	1.094
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij	—
B. Obratna sredstva		5. Drugi viri finansiranja investicij	—
4. Skupna obratna sredstva	6.909	B. Viri obratnih sredstev	
C. sredstva v obračunu In druga aktiva		6. Vin obratnih sredstev (skupno)	—
6. Kupci ln druge terjatve	146	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
S. Druga aktiva	8	7. Dobavitelji ln druge obveznosti	6.233
D. Finančni uspeh		8. Druga pasiva	
J. Razporejeni dobiček	58	D. Finančni uspeh	
		9 Dobiček	58
		10. Kritje Izgube	
^Skupa)^^	7.4G1	Skupaj.	7.4C1 ^
Vodja računovodstva;	Predsednik up.., Miga odbora	Dtrekto iruljetjai
Babšek Dragica	Arjani Ivan	Karlo Jože
l7vioj=p|( jz poročila o poslovanju SODARSKE ZADRUGE, ***»*ivfd nad Ljubljano, v letu 1955
Zaposlenih je bilo povprečno 43 delavcev in uslužbencev. Planirana je bila izdelava sodov v skupni litraži 15.000 hi. dejansko pa je bilo doseženo
16.700 hi.
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 193»	PASlV>
Z5L>"	Naziv postavke	Znesek v ooo din	Naziv postavke	Znesek v 000 dlfl
A. Osnovna In Izločena sredstva		A. Viri osnovnih ln izločenih sredstev	
l. Osnovna sredstva	11.3.11	l. Sklad osnovnih sredstev	!) 231
2. Investicije v teku	99	2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	2 1)97
1. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva	2 784	3. Razni skladi	5.98»
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	
B. Obratna sredstva		5. Drugi viri finansiranja investicij	99
1. Skupna obratna sredstva	42.193	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračuna In druga aktiva		t. Viri obratnih sredstev (skupno)	18.635
». Kupci In druge terjatve	2.406	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
». Druga aktiva	681	7. Dobavitelji ln druge obveznosti	138
D. Finančni ospeh		8. Drugo pasiva	23.30»
7. Razporejeni dobiček	10.905	D. Finančni uspeh	10.90»
8. Izguba		9. Dobiček	
		10 Kritje izgube	--
Skupaj:	70.399	Skupaj:	70.399_>
Vodja računovodstva* Štirn Janko
Predsednik upravnega odbor&r Žgal In Franc
Direktor podjetja: Kreč Franc