CELJSKI TEDNIK GLASiL0 SOCIALIISTICNE ZVEZE DEL0VNE6A LJUDSTVA CELJE, 10. SEPTEMBRA 1965 — LETO XV. — ST, 36 CENA 50 UlJM ŠTIPENDIJE Gospodarska reforma je mnoge delovne organizacije »prisilila«, da prično »varčevati« in iskati izhod iz težavnega položaja tudi tam, kjer ga ni. Konkretno v ukinjanju šti- pendij in redukciji štipendistov. Da so takšni ukrepi kratko- vidni, je kot jasno, da pa so celo v nasprotju z osnovnimi gospodarskimi prizadevanji, je najbrž manj jasno, če že ni povsem nejasno. Če imamo v mislih tiste predvsem manjše delovne organizacije, ki se jim ob šibki kadrovski strukturi že do reforme ni zdelo vredno iskati rešitev v boljših in sposobnejših kadrih, se poraja preprosto vprašanje, kaj pa zdaj? Nič! Verjetno se bo tudi zanje našel kje kak (ZAČA- SEN) izhod?! Značilno je, da recimo na področju celjske očine sploh ni pregleda nad štipendisti, prav tako pa tudi, da po mnogih zelo jasnih stališčih ustreznih forumov (zlasti v lanskem letu), po katerih naj bi pomenile investicije v kadre malone osnovo ekonomike, ostajamo tam, kjer smo bili, potemta- kem celo še na slabšem. S tega vidika je omembe vreden predlog z zadnje seje sveta za šolstvo, da bi v tem mesecu priredili posebno posvetovanje, kjer bi obravnavali vse te problemt, skušali ugotoviti dejanski položaj ter priti do jasne orientacije na tem področju. RAZSTAVA TOOiVA WEG\EIUA v likovnem salonu v Celju bodo. danes odprli razistavo gra- fičnih ael nizo^emiskega likov- nega umetnika Toona Weg.ier- ja. Avtor je študiral na akade- miji v Haagu, razstavljal pa je razen v domovini še v mnogih Pvropskih državah kakor Ame- riki n Novi Zelandiji. Razsta- va v Celju je njegova druga sa- mostojna razstava pri nas, so- deloval pa je tudi na treh gra- fičnih bienalih v Ljubljani, Toon Wegner sodi med redke Umetnike, ki niso podlegli mod- nim tokovom, je izrazit figura- ^ivec, ki uporablja barvo kot poseben izrazni element. Na Ni- zozemskem ga štejejo za na- slednika njihovih starih moj- strov grafike. Razstava bo odprta do 2. ok- tobra, razstavljena dela pa so tudi naprodaj. »TIGRI« V CELJU Lani nas je zagrebško komor- no gledališče razvedrilo z Bu- latovičevim »Budilnikom«, le- tos 21. septembra pa bo gosto- valo s Schlogalovimi »Stroje- pisci« in »Tigrom«. Obe deli sta satiri na današnje razmere," ki sia povsod močno navdušili ob- činstvo. Predstavi je lepo zre- žiral Jožko Juvančič, medtem ko imena nastopajočih (Spiro Guberina, Sanda Langerholz, Vanja Drach in Ana Karič) jamčijo za umetniško kvaliteto. Z veliko verjetnostjo lahko za- to piičakujemo, da bo imel na- stop Zagrebčanov v Celju lep obisk. MEDTEM KO NEKATERE V TEH DNEH MUCiJO SKRBI S SOLO, SE DRUGI LAHKO ŠE SPROŠČENO PREPUŠČAJO IGRI IN ZABAVL VSE DOKLER ... Foto: J. Sever GOSPODARSKA REFORMA V NEKATERIH CELJSKIH KOLEKTIVIH ŠE VEDNO NI POVSEM JASNO KJE SO REZERVE? MNOGI SO SPRVA PRIČAKOVALI, DA BO NOVA DELITEV MED PROIZVAJALCI IN DRUŽBO PRINESLA VELIKE DOBICKE • ŠE VEDNO OSTAJA NUJNOST, DA RAZIŠČEMO NOTRANJE PROCESE DELA ^ DEJANSKE REZERVE NISO V VARČEVANJU, KI JE BILO ŽE DOSLEJ OČITNO POTREBNO, VENDAR ZANEMARJENO • PREUSMERITVE DELOVNE SILE SAMO PRVI KORAK, ODPUSTI POSLEDNJI # KULTURNO SOŽITJE-ALl POD STREHO HIŠE ENE ... Tega še ni dolgo, ko so sedali skupaj, razpravljali in ugibali, kako bi ohranili in uveljavili domačo kulturo. To- da, takrat je bila nuja, kulture še pravzaprav ni bilo in njih je bilo malo pa so morali delovati z roko v roki... Danes imamo kulturo, imamo veliko kulturnikov, toliko, da se vsi med seboj še niti ne po- znajo! Vsak sedi v svojem ko- tičku in deli kulturo. To pa sta- ne, kajti kultura je dragocena in tudi delitev ni zastonj. Zate- gadelj pa: družba, daj sredstva, če hočeš imeti kulturo! (Nadaljevanje na 4. strani) Iz leta v leto se mladina vse težje vključuje v poklic- ne in šole druge stopnje. Ali je prav, da ostaja v kmetijstvu le mladina z os- novnošolsko izobrazbo? Kje vzeti 20 in še več tisoč di- nuijev samo za oskrbo go- jenra v domu? O tem na tretji strani. Pregledali smo rešitve, ki jih nakazujejo celjska podjet- ja: Libela, Žična, IFA, Klima inAero, Povsod si prizadevajo iz- vesti kar najboljšo organizacijo dela in prihraniti kar največ sredstev za sklade in osebne dohodke. Vendar so eni bolj, dru- gi manj uspešni. Več o tem berite na 3. strani! Vsem občanom občine Šmarje pri Jel- šah čestitamo k občinskemu prazniku in 20 letnici osvoboditve ter jim želimo še veliko delovnih uspehov: ()l)činska skupščina, občinski komite ZKS. občinski od- bor SZDL občinsko združenje ZB NOV občinski sindikal- ni svet občinski komite ZMS Šmarje pri Jelšah. MAKS ARBAJTER Na Maksu je nekaj, kar le sili, kljub temu, če ga srečaš prvič, cta bi mu stisnil roko. To ni tisti — samo njemu svojstven način — kako govori s svojimi kolegi, učenci, ali pa s tabo, ki ga ne poznaš. To je nekaj, kar je samo v Maksu, tem štiridesetletniku mladeni.škega obraza, ki z niče- mer ne potrjuje, da je pilot. Uči- telj letenja na letališču v Levcu. Nisem ga vprašal, koliko mla- deničev in deklet je izšolal, ne koliko ur je prebil v teh dvajsetih letih, odkar leta, v zraku. Tu v Celju, v Ljubljani, Vršcu, Saraje- vu in Burmi. — Veliko tvojih kolegov je šlo v potniško letalstvo, kako to, da ti še vedno vztrajaš? »Tudi mene so vabili, pa nisem šel, ostajam pri teh starih, iz- niozganih aparatih in mladih lju- deh« — Kaj te veže z letalom ? »Nevarnost. V nevarnosti je draž.« — Pravijo, da so letalci hrabri? »Vsekakor je v letalu najboljša možnost, da sam sebe spoznaš in dobiš zaupanje vase.« — Kdaj ti je bilo najtežje v letalu? »Ne vem, če bi tako lahko re- kel »najtežje«. Vsekakor gre do- stikrat samo za »dlako«, toda o tem se ne splača govoriti.« Tako je to. V zraku mu gre večkrat za »dlako« pa še vedno pilotira, zadnjič pa je pomagal popravljati streho — padel je z lestve in si zlomi roko. Smola. — Kaj postavljaš za osnovno karakteristiko letalcev ? »Da sva si na jasnem: ne govo- rim o tistih, ki imajo izpite, tem- več o tistih, ki res letijo — ti mo- rajo biti — hladni kot led. Toda to ne pomeni da niso veseljaki.« — Letalci slovijo kot zapeljivci žena, ti pa trdovratno ostajaš sa- mec. Kako to? ».Ali mora biti zapeljivec poro- čen?« — Kaj najtežje prenašaš? »Rad imarh fante, ki tudi napa- ke sprejmejo na svoj hrbet, ne pa tistih, ki se izmotajo iz vseh situacij.« — Cesa se ti zdi škoda? »D« inženir Franc Mordej dela pri Adria — avioprometu, namč- sto, da bi bil na inštitutu za le- talstvo — glede na njegove spo- sobnosti.« — Koga spoštuješ? »Tistega, ki ni s kapo in šapo nosil samo v usta.« — Cesa se bojiš? »Strah bi me bilo Spoznanja, da sem vedno samo dajal in dajal, se izčrpal, tudi atomska energija bi splahnela ob tem, zabijal vsak prost trenutek za to in na koncu bi ostal brez jamstva, da nisem tega časa preprosto zabil.« — Kdaj si bil najbolj zadovo- ljen? »Ko sem v Orebru na Švedskem dobil priznanje kot najupornejši tekmovalec.«' — Ali zamenjaš kdaj avtomobil za letalo? »Včasih se mi to zgodi, toda takrat se mi vključi avtomatičen pilot, ki me opozori.« — Zakaj nekateri pravijo, da je letalstvo le prioriteta določenih ljudi? »V Celju np. Toda ponekod se to zno%a uveljavlja, tako kot v stari Jugofftaviji, ko so bili letalci le sinovi boljših družin. In kljub temu vemo, da so bili najboljši piloti vendar iz preprostega ljud- stva naredniki.« Nekje nad nama je lefela Ca- ravella. Radiofar je vsakih 20 se- kund oddajal Cel, Cel. Maks je s svojimi prodornimi očmi vrtal v oblake, morda ga je prav tisti hip zamikalo med pilote potniške- ga letalstva? Ali pa mogoče na trenutke, ko je prvič preletel roj- stno hišo v Rogaški Slatini. Nani Razgovori o sarinjskpin ktuptijstvu Minuli petek je žalsko komu- no obiskala skupina republiških funkrionarjev med njimi VIK- TOR AVBELJ, FRANC SIMO- NIČ, ANDREJ MARINC, IVAN MORE in MIRKO JAMAR. S predstavniki občine in občin- skih družbeno političnih orga- nizacij so si ogledali obrate žal- skega kmetijskega kombinala v Braslovcah, Vrbju, Petrovčah, Ilmezad, Tabor in Vransko. Popoldne so imeli daljše raz- govore o položaju limetijstva v pogojih gospodarske reforme, o lastni proizvodnji kombinala in o kooperaciji individualnih kmetovalcev s kombinatom. VREME OD 10.,DO 19. SKPTF.MHRA Okrog is. septembra padavine z ohladitvijo v ostalem pretežno lepo vreme. XII. KONGRES JUGOSLOVANSKIH ETNOGRAFOV V CELJU Manifestacija narodopiscev V Celju se je zgrnilo nad 150 znanstvenikov etnagrafov. Med udeleženci so prominenti iz vseh slovanskih držav in še tuji gostje ostalih evropskih narodnosti. Pred Narodnim domom, ki je je sedež kongresa, plapolajo domače in za- mejske zastave. Celje je dobilo v teh dneh lice mednarodnih srečanj. \ad 50 referentov obravnava teme, kot so: problemi razvoja folklore v sedanjosti, arhaični element v svatbenih običajih; v posameznih sekcijah razfrlahljajo strokovnjaki o ljudski glasbi, ljudski poeziji, ljudski prozi, ljudskihv plesih in ljudski dramatiki. Kratki poučni filmi so nazorna pomagala za po- živitev referatov. Naj omenimo tu tri slovenske, enega iz Rezije s pri- kazom kresovanja, dva pa iz Do- lenjske. lončarstvo ter dolenjsko ol^cet. Vsi trije so odlično posneti v barvah s tekstom in ljudsko glas- bo, posnel jih je član Glasbeno — folklornega instituta komponist Uroš Krek, Ne sa,mo, da je dano nalogo izčrpal, pač pa je dogajanje postavljeno v pokrajinsko okolje v naravnost m,ojstrskih posnetkih pol- nih krasote. Češki državni film pa prikazuje tipiko moravskih ljudskih plesov. Kdaj bomo dobili primer- jalno etnografijo slovanskih naro- dov? Neverjetno bogastvo sorodnih inačic, očarljivih lepot. Diskusije so bile živahne v slovanskih in tu- i jezikih. V uvodnih referatih je bil po- dan etnagrafski prikaz celjskega območja. Orožen je orisal Savinjsko dolino, Kuret svet med Savo in Sotlo, Hri- bernik flosarstvo, Predan pa je predstavil naše kašte domačim in tujim kongresistom. Udeleženci so na ekskurzijah spoznali celjsko okolico, Semepeter ter Savinjsko in Logarsko dolino. Pomembni so osebni stiki strokov- njakov na tem zborovanju. Videti je povsod razpoloženje in zadovolj- ne obraze, k čemer je mnogo pri- pomogla vzorna organizacija Slo- venskega etnografskega društva in celjska sredina. A. S. SEJA SVETA ZA KULTURO IN ZNANOST Varčevanje ni osi romašenje dela četudi so člani sveta za kulturo in znanost pri skupščini občine Celje izrekli na svoji zadnji seji po- polno zaupnico posameznim odbor- niškim komisijam, ki proučujejo de- lo in organizacijo nekaterih kultur- nih ustanov ter organizacij, pa se niso strinjali z načinom, kako je pri- šlo do formiranja teh komisij in zlasti še z dejstvom, da svet o tej akciji ni bil obveščen niti z jcnim aktom. Kot znano je celjska občinska skupščina pred kratkim imenovala nekaj odborniških komisij z nalogo, da v duhu izvajanja gospodarske re- forme preučijo tudi delo in organi- zacijo določenih kulturnih ustanov, organizacij itd. Žal, kot so ugotovili na seji sveta za kulturo in znanost, je bila akcija speljana, vsaj kar zadeva kulturne in znanstvene de- javnosti, mimo sveta in brez njego- ve vednosti. Tako niso mogli odgo- voriti na vprašanje, zakaj svet o tej akciji ni bil obveščen, niti povab- ljen, da sodeluje pri izvajanju po- membne naloge. Mar naj ta ukrep tolmačimo kot nezaupnico članom sveta, je med drugim vprašala pred- sednica sveta za kulturo in znanost Marica Zorkova? Ne glede na to je svet priporočil vsem kulturnim ustanovam ter u- streznim organizacijam, da preučijo svoje delovanje ter ga uskladijo s splošnimi težnjami varčevanja. Ko bo priporočil občinski skupščini, naj komisije, ki preučujejo delo kultur- nih in znanstvenih organizacij, po- ročajo o svojih zaključkih tudi sve- tu, bo hkrati opozoril še na preudar- no in pametno reševanje celotne problematike. Bilo bi namreč na- pak, če bi razumeli izvajanje gospo- darske reforme na kulturnem in znanstvenem območju tako, kot da je treba to dejavnost omejiti ali u- kiniti. Seveda pa to ne pomeni, da bi odklanjali razprave o boljšem, bolj racionalnem in zato cenejšem poslovanju tefe delovnih organizacij. Seveda pa vse to v luči, da varče- vanje ne pomeni osiromašenja zače- tega dela. -b B R S E O A O B Č A N O V SKRUNILCI GROBOV Pišem vam v imenu nekaterih občanov iz Griž, ki že dalj časa opazujemo vandalsko početje ne- katerih neodgovornih ljudi, ki lomijo in odnašajo cvetje z gro- bov na griškem pokopališču. Samo početje kaže na pokvar- jenost posameznikov, ki skrunijo in^ žalijo pieteto do pokojnih in se s cvetjem okoriščajo. Režejo tudi mahonijc. ki jih potem Upo- rabljajo za izdelavo košaric in šopkov. Ker se to dogaja že dalj časa, nas občane takšno početje za- skrbljuje. Na koncu bi želela po- vedati še to:, ali tisti posamez- niki, ki kradejo cvetje z grobov, niuiajo toliko poguma, da bi zanj prosili raje občane, ki bi jim rade volje podarili nekaj cvetlic. Ta- ko pa raje skrunijo grobove. Neža Kranjc, , Kasaze 60 MAMNOST AU LU - S- kolcglco sva se 27. avgieta odpravili v Kiimrnvec. Iz Imenega sva se odpeljali z viakooi, ki odpelje ob sedmi uri in nckaj^rainut. Vlak ni bil preveč zasedan,- zato sva fei sedli nasproti, poleg sebe aa sedež pa sem posadila potovalko. Prijaz- nega sprevodnika, ,ki mu je bilo kak'šnih 45 let, sva ob pregledu vozovnic povpra- šali, kdaj se vrača vlak iz Kumrovca. Po- jasnil nama je, toda; na moje teliko za- čudenje je hkrati prestavil mojo potoval- ko na drug sedsž- in brez vpf^šanja pri- sedel. Vse to bi bilo še sprejemljivo, toda koj zatem me je začel žgečkati in govo- riti take besede, ki nikakor ne sodijo v železniški voz. Obe s kolcgico sva sC' komaj braniir vsiTjivcjra sprevodnika, ki naju ni več zapustil vi^fc do Kumrovca. Sopotniki so nas zajčudcno opazovali in starejšemu možu, ki je Ic preveč očitno opazoval sprcvodnikovo početje, je ta za- brusil: »Kaj gledaš? Ti si že prestar!« Ko sva s kolegico" hoteli drugam, je sprevodnik z nogo zakrčil izhod in tako sva morali ostat j z njim. S kolegico za- stavljava vprašanje, mar se ženske res ne bomo mogle več varno voziti same, saj bi, po najinem mnenju bil sprevodnik dolžan skrfeeti za red in dostojnost v |iaku, ne pa da sam kvari ugled želez- niškim uslužbencem. Prizadeti A. S. in P. Š. Buče ... IN NJEN ODMEV Za prijeten konec tedna Celjska poslovalnica Kompasa je pripravila za zaključek sezone m predvsem za prijeten konec tedna dve in tridnevna potovanja v Av- strijo, češko in Madžarsko. In prav ta odločitev je dala povod, da smo zaprosili za razgovor direktorja celjske poslovalnice turističnega in avtobusnega podjetja Kompas, Mi- lana Vukmaniča.. — Drži, da smo pripravili nekaj prav zanimivih potovanj v omenje- ne države. Gre za spoznavanje kul- turno zgodovinskih znamenitosti Bu- dimpešte, Bratislave, Brna, Dunaja in Nežiderskega jezera, je dejal tov. Vukmanič. — Prednost vseh teh po- tovanj pa so tudi izredno ugodni pogoji, saj je njihova cena dostopna skoraj vsakemu. Tako stane na pri- mer dvodnevno potovanje v Budim- pešto 21.800 dinarjev, tridnevno na Dunaj, Brno in Bratislavo pa 25.900 dinarjev. — Ali gre pri teh izletih samo za ogled kulturno zgodovinskih spome- nikov ali morda še za kaj? — V celotno organizacijo smo vključili še dodatne strokovne dele. Tako na primer za člane avto, moto društev ogled tovarne avtomobilov Cepci v Budimpešti, za veterinarje ogled mestne klavnice na' Dunaju, oziroma na drugem potovanju obisk enega podjetja pa Dunaju ali v Br- nu. Člane društva knjigovodij bo prav gotovo zanimal mchanograf- ski center IBM na Dunaju, kmetij- ske strokovnjake pa tovarna polje- delskih strojev v Budimpešti oziro- ma ogled mestne Vrtnarije na Duna- ju. Člani gasilskih društev si bodo lahko po želji ogledali ustrezne centralne baze v glavnem mestu Madžarske oziroma na Dunaju pa tudi v Brnu. V programu so še o- gledi specializiranih trgovskih hiš na Dunaju, v Budimpešti ali v Br- nu, zatem\)gledi v geodetskih zavo- dih,. v gozdarskih institutih in po- dobno. Seveda pa s tem program strokovnih delov izletov ni končan, saj ga lahko prilagajamo vsaki pa- nogi in želji. — Kako pa je s prijavo in orga- nizacijo izleta? — Prijavo jc treba predložiti naj- manj mesec dni pred želenim po- tovanjem V vseh primerih, gre za avtobusne izlete. Razen tega pa na željo kolektivov pripravljamo tudi tridnevna potovanja z dvodnevnim bivanjem v Budimpešti. Cena za tak izlet je 27.000 dinarjev na osebo. CELJSKI SINDIKATI O O^EBMII DOHODKIH Predsedstvo občiniskega smdi.ikalne- ga sveta v Celju se je s svojo sejo, ki je bila pretekli teden, pridružilo številnim razpravam o gibanju oseb- nih dohodkov v zadnjem obdobju. Če- prav tudi v tem primeru ne gre za bistveno nove ugotovitve, bi vendarle znova poudarili, da bi morale sindi- kalne organizacije preprečiti anoma- lije, ki na tem področju so. Osebnih dohodkov naj namreč ne bi zviševali na račun znižanih družbenih prispev- kov, temveč morajo biti rezultat večje m boljše proizvodnje. Posebno pozor- nost bo treba posvetiti kategorijam zaposlenih z nižjimi prejemki, hkrati pa sistem nagrajevanja uzakoniti in vskladiti z prizadevnostjo proizvajal- cev. USTANOVITEV MLADINSKEGA KLUBA V CELJU Gre tokrat zares? Ideja o mladinskem klubu v Ce lju je menda stara prav toliko časa, kolikor se tnladina združuje v fuld- dinski organizaciji, le nekaj pro- storov je bilo »dodeljenih v' ta na- men«, toda že nekajkrat je ustano- vitev kluba, kjer hi se mladi ljudje zbirali v prostem času, se izobraže- vali in razvedrili, padla v vodo. Te dni pa v Celju govorijo o mla- dinskem klubu resneje in z več re- alnosti kot vsa leta doslej. Občinska skupščina je namreč menila, naj bi mladinski klub letos le ustanovili — uredili pa naj bi ga v nekdanjih prostorih občinskega sindikalnega sveta na Šlandrovem trgu. Kot vse- lej ob takih priložnostih pa se je občinsko mladinsko vodstvo^ znašlo pred problemom — kje dobiti sred- stva za potrebno adaptacijo in oprcf mo prostorov. Občinski komite Zve- ze mladine sam za to nima sredstev, občinska skupščina jim je okrnila proračim, pa tudi za klub tam ni denarja — kaj zdaj? Mladina v mnogih delovnih organizacijah se je zato odločila, da bo žrtvovala svoj nekajurni zaslužek, občinski komite Zveze mladine pa je v teh dneh po- prosil za pomoč tudi delovne orga- nizacije. Čeprav je po eni strani ja- sno da bodo v delovnih organizaci- jah v tem času težko našli sredstva, ki bi jih dodelili klubu, pa je treba vendarle upoštevati, da bi bil to rentabilno vložen denar, saj gre za mlade ljudi, ki vsa leta po vojni v Celju še niso imeli prostora, kjer hi lajiko razvili svojo razvejano de- javnost. Občinski kcnnite Zveze mladine bo moral do petnajstega septembra re-. či svoj da ali ne. Ta pa bo odvisen prav od sredstev, ki jih bodo zbra- li še v teh dneh. Ce jih bo dovolj vsaj za minimalna dela, ho mladina klub dobila, če pa denarja ne bo, o mladinskem klubu menda dalj časa ne bomo mogli govoriti. Da je kliib v Celju potreben, do- kazujejo ne samo težki pogoji spe- cializiranih mladinskih organizacij, od hfl-terih nima nobena primernih prostorov. V klubu bi se mladi zdru- ževati v int&resne^kupine, izobraže- vali bi se, razpravljali o aktualnih vprašanjih, tu bi našli svoje zaveti- šče tisti, ki se v šolo in domov vo- zijo, v klubu bi poskrbeli tudi za primerno razvedrilo in tako vsaj del mladine odtegnili vplivu ulice. Vse te utemeljitve so stare in jih je kar težko ponavljati. Toda če bo- do vplivale na odločitev delovnih or- ganizacij, da mladini dodelijo po- trebna sredstva, niso preveč. Gre namreč samo z.n trideset tisočakov, ki bi jih naj v vsakem kolektivu na- šli in Celje bi dobilo klub, ki ga je mladini že leta in leta obljubljalo. L B. VELIKI DNEVI MLADE ZGODOVINE v Slavje na »Sprajčevem hribu« Na »Šprajčevem hribu« v Migojni- cah so se preteklo nedeljo spet sre- čali skojevci in partijci ter številni občani iz Griž in Zabukovce. Ta sre- ta srečanja so tradicionalna. Ob pri- ložnosti udeleženci obudijo spomine na najtežje dni naše zgodovine. Le- tos so praznovali kar tri pomembne obletnice: 26-letnico ustanovitve Skoja, 24-letnico napada partizanov na rudnik Zabukovco in 20-letnico osvoboditve. Na iniciativo krajevne organizacije združenja borcev NOV in ostalih političnih organizacij so v spomin na dogodke pred vojno, ko so se na tem mestu zbirali mladi zavedni domačini in pripravljali za težko borbo, odkrili spominsko obe- ležje. Po uvodnih besedah predsednika krajevne organizacije ZB Griže Ra- da Cilenška je tovariš Peter Šprajc orisal borbeno pot Skoja na tem področju. Ob tem je dejal: vTo območje je bilo že od nekdaj žarišče upora in borbenosti. V takih razmerah je bila leta 1939 ustanov- ljena skojevska grupa, ki je zajela vse napredne mladince, ki so potem širili revolucionarno niisel med osta- lo delavskodn kmečko mladino. Ka- sneje so skojevci delovali v društ- vih »Svoboda«, »Zarja« in »Vzajem- nost«, vendar je bila ta oblika zdru- ževanja le legalna fasada za sreča- nja, na katerih so se pripravljali na bližnjo borbo. Med mladino so ved- no prihajali tudi starejši komunisti, največ pa mlada partijca Silva Ka- lafatič in Vili Reberšak«. Ko je govoril o veliki 20. oblettti- ci osvoboditve, je tovariš Peter šprajc ostro obsodil tiste, ki meni- jo, naj hi vendar že nehali govoriti o borbi in dogodkih med vojno, češ da so mnogi naveličani teh zgodb. Tovariš Šprajc pa- je poudaril, da z obujanjem spominov na najtežje dni vzgajamo v mladini tudi inici- ativo za še odločnejšo borbo za lep- še življenje, hkrati pa v njih bu- dimo narodno zavest. Podobna srečanja na Šprajčevem hribu bodo odslej vsako leto. VELIKO SREČANJE INTERNIRAN- CEV CELJSKEGA OBMOČJA V nedeljo na Svetini Sekcij« za interuirauce občinske- ga zdi 'užeuja Zve.ze borccv NOV Celje bo to nedeljo — torej 12. te- ga meseca — organizirala ua Sve- tini srečanje vseh internirancev iz celjske občine. Le-teli je okrog 2'50. povabili pa bodo tudi internirance iz Laškega, Žalca, Šentjurja in Slo- venskih Konjic. Tako srečanje so si interuiranti tega območja že dolgo želeli. Letos bodo z njim počastili ludi 20. obletnico osvoboditve in so v ta namen pripravili bogat kulturni spored, v katerem bo sodeloval mo- ki pevski zbor Svobode in recita- (orji gimnazije. kasne'je pa se bodo nekdanji tovariši v trpljenju sre- čali v veselem delu, za katerega bo med drugim poskrbel kvintet Svo- 'U\ ki bo urezal verjetno kakšno tudi za ples. / Za udeležence tovariškega sre- čanja iz celjske občine bo na Sve- tino vozil posebn avtobus. Odhod za prvo skupino bo ob osmih, za drugo 1)8 ob devetih zjutraj — oba- krat s Šlandrovega trga v Celju. Vračali se bodo v popoldanskem času. In še to — prireditev bo v vsakem vremenu. Ce bo lepo, bodo pogrnili na prostem, sicer pa v pro- storih doma na Svetini. PO SVETU DANSKA: Zunanji minister Haekkerup, ki je prispel na obisk v Jugoslavijo, je spotoma obiskal tudi Poljsko. V Jugoslaviji se bo mu- dil nekaj dni in se sesfal tudi s predsedni- kom Titom na Brionih. GRČIJA: Vladna kriza še traja. Dvodnevno posvetovanje kronskega sveta ni prineslo no- bene rešitve. Vsi nekdanji premierji in vodi- telji strank, ki so se udeležili posvetovanja, so bili proti novim parlamentarnim volitvam, Samo Papandreu vztraja pri volitvah. V vo- dilnih političnih krogih je zdaj Papandreu si- cer osamljen, vendar ima široko podporo ljudstva, zato se je odločil za novo popotova- nje po Grčiji. ITALIJA: Zadnje poplave in neurja so Ita- liji prizadele nad sto milijard lir materialne škode, medtem ko domnevajo, da je utonilo nad petdeset ljudi. Zadnje čase so poplave hudo prizadele tudi Avstrijo, predv.šem Koro- ško, kar smo čutili tudi pri nas na Dravskem polju. PAKISTAN: Mod Pakistanom in Indijo je prišlo do prave vojne. Na obeh straneh so vključili v boje za Kašmir velike letalske in pehotne sile, medtem ko se kašmirski uporni- ki borijo proti Indiji. Obe strani imata že ve- like izgube, precejšnje število nvtvih in tudi precej sestreljenih letal. Miroljubne sile sve- ta si prizadevajo, da bi spor pomirile, U Tant pa bo obiskal Pakistan in indijo. SIRIJA: Predsednik predsedniškega sveta general Amin E1 Hafiz je že odpotoval v Ca- f.ablanco, kjer se bo udeležil konference af- riških držav. Konferenca se bo začela 13. septembra. ŠVICA: Nesreča v Alpah, kjer je ledeniški plaz pokopal pod sabo delavce, ki so gradili jez, je terjala okoli devetdeset človeških žr- tev. Doslej so jih izkopali samo nekaj, kajti gmote naplaženega ledu so tolikšne, da izko- pavanje ponesrečenih le počasi napreduje. Dvanajst delavcev, ki so zanje smatrali, da so tudi pod pUi/om, so zdaj našli, ker so bili v času nesreče odsotni. VIETNAM: Boji in spopadi se nadaljujejo. Zadnje dni so ameriške in južno\ictnamske sile uporabile solzilne bombe za napade iia otroke. Toda še več skrbi si lahko obetamo od posebne ameriške divizije, ki šteje 15.900 vojakov in 428 hclikoptcrje\. To je divi/ija, ki jo imenujejo »konjeniška« oziroma »zrač- no-gibljiva« in je posebej i/.urjena za boje z gverilci. KOMIMINI PROBLEMI KRAJEVNIH SKUPNOSTI KRAJEVNA SKUPNOST POD GRADOM (Nadaljevanje iz 34. številke) Rešitev preskrbe Polul z zadostno količino pitne vode je mogoča na dva načina. Prvič, podaljšanje cevovoda z Brega v novo bodoče naselje, drugič, z izgradnjo lokalnega vodo- voda z zajetjem v Košnici na pobočju Huma. V prvem primeru bi bil cevovod krajši od onega s samostojnim zajetjem v Košnici, je pa pogojen na razpoložljivo količino vode v mestnem omrežju. V drugem primeru z za- jetjem v Košnici pa bi bilo naselje glede ko- ličine vode vedno dovolj preskrbljeno. Se več. Pretočna voda bi lahko odtekala celo v obstoječe vodovodno omrežje na Bregu. Druga plat napeljave vodovodnega omrežja za Poiule se odraža v investicijskih zneskili. Za prvi primer z znatno krajšo dolžino po- daljšanje od Brega do Poiul bi bili stroški znatno manjši, predvsem zaradi tega, ker bi odpadla izgradnja rezervoarja. V drugem pri- meru, kjer je predvidena daljša napajalna cev, pa bi bilo potrebno za eliminiranje sun- kovitih pritiskov zgraditi rezervoar. Lanska povoden] je pomšila moit čez Savinjo, ki je bil edina zveza med Zagradoui — Pečovnikom in Poiulaml ter Košnico, skratka z vsemi naselji iia desnem bregu Sa- vinje, Za zasilno in nujno rešitev so zgradili čez Savinjo pri apneniku improvizirano lese- no brv, katere trajnost bo le nekaj let. Ta i/.liod v sili je bil potreben zaradi obiska šo- loobveznih otrok s področja Zagrada in vPe- čovnika šoli na Polulah ter zaradi odhajanja rudarjev na delo v laški in hrastniški rud- nik. izgradnja novega železobetonskega mo- stu na tem prostoru, ki bo ustrezal vedno bolj razvitemu prometu iz vzhoda proti jugu in končno tudi služi za potrebo prebivalcev te krajevne skupnosti, je več kot nujna. Zato bi naj merodajni činitelji čimprej rešili vpra- šanje lokacije novega mostu, da ne bo prišlo do zastoja, ko bodo dani pogoji za gradnjo novega mostu. Vzporedno z kikacijo mostu bo potrebno določiti tudi traso preložene ceste — podalj- šek Ulice XIV. divizije s priključkom na se- danjo cesto pri novo zgrajeni brvi čez Savi- njo. Po Uoseit.injiU Izg^ledia bo cesta prelo- žena na desni obrežni nasip regulirane stru- ge Savinje in ne bo več potekala po seda- njem hotelskem cestišču skozi Breg. Zaradi obširnega terena Košnice, Tremarij, Polul in /g. Lise se kaže potreba po izgrad- nji primernega prostora za sestanke tamkajš- nih prebivalCčur in še posebej mladhie. L"' kacija bi bila najl)olj priinerna v Košnid pod Pavlinovo domačijo. Ni izključeno, da bi bili za to uporabni temelji nekdanje kra- jevne zgradbe. Prebivalci teli naselij kažejo velik interes za tako gradnjo, ki daje jaii^ stvo za prispevke v deki in materialu. ' skupnim delom bi bila ZLiadba zgrajena * kratkem času in poceni. Prebivalci središča Polul in Brega ter bliž- njega dela Zagrada In Pečovnika se poslU' žujejo za sestanke prostorov v novo zgrajen« šoli. še pred tem so se sestajali v takoime- novani StegujeVi dvorani ter v zgradbi v bli- žini apnenika. Zaenkrat verjetno ne bi ka- zalo načenjati vprašanja prostorov za sestan- ke za mldaljenej.še Zagrajčane ia prebival«:® iz 2g. Pcčuvaika. STRAN 10.9.1965 - ŠT. 36 2 ŠE VEDNO NI POVSEM JASNO KJE SO REZERVE ? (Nadaljevanje s 1. strani); Za podjetja je bilo sprva sicer naj- bolj zanimivo preračunavanje, -kako bo nova delitev med proizvajalci, in družbo vplivala na njihove denarne zmogljivosti. Večidel povsod so ugo- tavljali, da jim bo delitev prinesla ne- koliko milijonov, vendar se ta pozi- tivni priliv ni mogel bistveno odra- ziti v notranji delitvi. Pričakovanja, da se bi mogli notranji odnosi stabi- lizirati že z zunanjimi ukrepi, so bile torej le začasna; ostala je nujnost, da resnično odkrijemo riotranje rezerve. Ob iskanju teh pa si ponekod niso povsem na j.asnem, saj zapažamo ve- čidel rešitve, ki so bolj ko ne načelne- ga značaja, medtem ko so dejanski ukrepi skoraj povsod vezani s priza- detostjo določenega dela kolektiva. Takšni ukrepi, ki zadenejo proizva- jalca, pa nikakor niso skladni s tež- njami, da bi gospodarska reforma pri- spevala k stabilizaciji splčšnega druž- benega standarda. V »LIBELI«, celjski tpvarni tehtnic, so imeli dvanajstdnevni seminar za vodilne in strokovne delavce, 6 čimer naj bi v podrobnostih razčistili vpra- šanja delovne organizacije glede mož- nosti za prihranek \nateriala, njego- vega gibanja, porabi,.časa, energije in podobno, to so vsekakor elemenli, ki vsebujejo možnosti prihranka in večje produklivno'sti ob manjši porabi ma- teriala, vendar pa je v kolektivu pre- cej težav zaradi preusaiierit.ve režijske delovne sile V proizvodnjo. Vsi ti ukrepi bi omogočili podjetju, da bi lahko za 15 odstotkov povečali oseb- ne dohodkjg;" medtem ko so ga doslej že povečali za 11 odstotkov. Ob taki delitvi bi ostalo razmerje med skladi in osebnimi dohodki 69:31. Ob vsem tem pa bodo morali verjetno še zni- žati cene izdeLkov, ker se bi sicer mogle kopičiti zaloge, četutdi je pro- izvodnja do konca oktobra razproda- na ^ V ZICNI so vsekakor precej na slabšem, kajti njim tudi nova delitev ni prinesla nobe^nega povečanja. Za- čeli so spreminjati tehnologijo v ob- ratu šlarafije, kjer nameravajo pove- čati proizvodnjo za 100 odstotkov, za to pa bodo morali preusmeriti 25 de- lavcev v nočno izmeno. Tu pa nasto- pa vprašanje, kako, ker je večina žen- ske delovne sile. V Žični ugotavlja- jo, da ne bodo mogli povečati oseb- nih dohodkov, ker.že zdajšnja delitev ruši sklade, v kolikor ne bodo odkrili še>^kšnih drugih notranjih rezer.v. V podjetju IFA so se odločili za večje število' odpovedi, pri čemer pa bisiveno ne spremenijo osebnih do- hodkov, saj bi mogli v najboljšem prin^eru povečati osebne dohodke le za 15 odstoLkov, ob tem pa je laziner- jc skladov celo 30:50. Podjetje ima 'tudi precejšnje količine zalog, imajo ležavG "L reprodukcijskim materialom in ugotavljajo, da jim .prodaja stag- nira. V KLIMI so optimisti, ker so že nlarca začeli z reorganizacijo jjodjet- ja, ki bo zaključena oktobra ih bi naj rešila vse notranje rezerve. Predlog za povečanje osebnih dohodkov je za 21 odstdfcko-v,'vendar obstajajo za re- šitev osebnih dohodkov tri vairiante. Podjetje ima- razmerje med skladi in OD 73,22:26,78; s prodajo nimajo te- žav. AERO ne bo nikogar odpustilo, tem- več bo' izvedlo samo notranje preme- stitve. Ob reorganizaciji in s poveča- njem meril bodo mogli povečati oseb- ne dohodke za 15 odstotkov. Seve ob- staja vprašanje, kako bo mogoče po- večati merila oziroma njihovo vred- nost. Četudi ima podjetje dokajšnje zaloge, te ne pomenijo prob,lema, ker stalno povečuj Gij o izvož. Tako smo-si v glavnih potezah ogle- dali rešitve v nekaterih gospodarskih organizacijah, pri čemer ugotavljamo, da- so le delno usmerile sVoje sile v dejansko odkrivanje notranjih rezerv. V kolikor so, je to le posledica že dolg'trajnih razprav, ki jih bodo mo- rali, zdaj vendarle uresničiti. Zapaža- mo torej še vedno, da so zdajšnji ukrepi v podjetjih večidel usn^erjeni Te v iskanje možnosti varčevanja tam, kjer je to najbolj očitno, medtem ko so le redki, ki so zaznali možnosti večjega razvoja in koristi v skritih vrzelih ,in nedoslednem poslovanju. Morali bomo še globoko seči v s^rce podjetij, če bomo hoteli odločno na- prej in v prihodnjih tednih bodo prav zanimivi korikretni .-jezultati prvih premikov, ki'smo jih zabeležili v .no- vih pogojih. Salae PRAZNIK OBČINE ŠMARJE Od 6. do 12. septembra praznuje šmarska občina svoj praznik — 21-letnico osvoboditve Kozja, ki je bilo že 1944 več mesecev osvobo- jeno, hkrati pa txidi 20-letnlco os- voboditve. V vseh večjih središčih šmarske občine so bile včeraj sve- čanosti, posvečene obujanju spo- minov na posamezne dogodke iz NOB, na najtežje dni okupacije, ko so številni občani umirali za svobodo. Na Kozjanskem skoraj ni družine, ki ni plačala krvni davek, ljudje iz Obsotelja so bili skoraj vsi izseljeni, na Boču pa. so bile ves čas močne partizanske enote, Ivi so napadale sovražnika. Kakor v času NOB so se prebi- valci šmarske komune tudi po os- voboditvi vključili v izgradnjo. Zrasle so nove šole, industrijski objekti, stanovanja, trgovine in zdravstveni domovi. Šmarski pre- del je zrušil stoletno zaostalost in ima danes vse pocjoje za nadaljnji uspešni razvoj. Čeprav Je šmarska komuna glede na ostale komune v naši republiki še dokaj nerazvita, ji nenehni porast produktivnosti in vse večja blagovna proizvodnja zlasti v kmetijstvu zagotavlja so- lidno osnovo. To daje tudi poro- štvo za aktivno vključevanje v iz- vajanje gospodarske reforme, o kateri občani zelo veliko razprav- ljajo. Že prvi ukrepi močno vpli- vajo na gospodarjenje v šmarskih delovnih organizacijah, od katerih bo večina sprejela nove ekoriom- ske zakonitostL Največja skrb vseh činiteljev bo morala biti še vnaprej posvečena reševanju do- ločenih slabosti. Posebno pozorno bo iskati rešitve "pri načrtovanju razvoja kmetijstva, saj je več, kot polovica prebivalcev zaposlena prav v tej panogL V šmarski občini, kjer živi okrog 31 tisoč prebivalcev, je dovolj pri- rodnih možnosti za razvoj turizma, ki ga bo v prihodnjem obdobja Kai najbolj pospešiti. Ena bistvenih nalog reiorme (O zmanjševanje proračunske potroš- nje, saj naj bi letošnji proračun zrnanjšali za 70 milijonov. To je pomemben delež pri izvajanju 4e- foime, ki pa ne bi smel prizadeti šolstva, kulture in izobraževanja, ki terjajo še posebno družbeno skrb. Vsem občanom iskre- ne čestitke k občin- skemu prazniku Zdravilišči Rogaška Slatina Steklarna Boris Kidrič Rogaška Slatina izde- luje vs6 vrste gostinskega in luksuznega stekla. Ob prazniku občine Šmarje pri Jelšah čestita vsem prebivalcem posebej pa še članom ZB NOV . ZAPELJIVI KREDITI V ol>čini Laško so razkrili še nekaj špekulantov # S krediti za razr- voj turUma so kupili avtomobile 0 Krčijo skupščinsko upravo. Peka v Zidanem mostu in Rade- čah stu vse do 4. avgustu prodajala knlli po svojih cenah, ki so bile sove višje, kakor jih je odol)rila skiip.^čiiia olKiiue Luško. lnši)ekcij- ski organi so ugotovili, da sta si v tem času prislužila neupravičeno večjo vsoto:-1''rane Melo 556.000 iu Vinko Pivec 156.000 diimrjev. Zaradi nepravilno obračunanega pror^iet- nejia davka v nekaterili po.slovalni- Cali trovskega podjetja »Izbira« je 1<> i)()(ljeije neupravičeno zaslužilo 253.000 dinarjev. Vse tri sQ i)rijavili l^ristojnetini sodišču, medtem IvO ho V^Misko sodišče obravnavalo š(! ne- ! aj manjših prekrškov, ki jih je ugotovila inšpekcijska služba. < V laški občini so zabeležili tudi nekaj primerov, ko so posamezniki, so do])ili kredite za opremo tu- "'stičnili sol), s tem denarjem ku- pili (>seJ)ne avtomobile. Zarčuli teli "ojiivov so bili odborniki skupščine ogorčeni iu so imenovali posebno komisijo, ki nnj- l)i raziskala, kako so pnsamfzniki uporal)ili kredite za opremo turisličnili sob. Skladno z nujo vsestranskega varč(!vunja je občinska skupščina v ' aškem razpravljala tudi o prora- čunu, ki ga je v celoti zmanjšala za 90 milijonov. Mimo drugega so v to znižanje upoštevali tudi krčenje občinske uprave. Delovna skupnost občinske uprave je že v začetku le- ta razpravljala o krčenju uprave. krat se je odloČila za ukinit<^v" osmih dplovnih mest, medtem; ko je v zdajšnji razpravi ukinila še (icset deloviiili ni.est. Skupno so tako, rčili občinsko upravo za 25 od- stotkov, kar so mogli zaradi stro- kovne iz])opolnjenost drugega ka- dra, ki je v svoje delo .vkljUčilj tudi delo ukinjenih delovnih mest- T..K. V BREZI IN TURKLOŠTRU PRODAJAJO MESO v. laški mesnici Kmetijske zadruge so. iz- ginile vrste potrošnikov, ki so bile posebej dolge zlasti v sobotah, kar je dokazovalo, da je za Laško ena sttma mesnica odločno preinalo. Zaradi tega je občinska skup.ščina Laško odobrila mesarsko obrt zasebnemu mesarju Jožetu Kartatecu. Z novo mesnico bo mogoCa, tudi večja iz- bira, ki je Laščani doslej niso imeli, razen tega pa je vabljiva tudi zalo, ker prodajni meso pl) nižjih cenah, kakor jih določa ob- činski odlok. Nova mesnica bo zadovoljila tudi potrošni- ke v okolic^ Laškega) saj bodo odslej lahko potrošniki iz Brez kupovali meso že ob pet- kih popoldne, medtem ko bo prodaja mesa v JurkloštTu mogoča, kakor hitro bodo ure-; dili tudi tu prostore za Izsek mesa. tk SEMINAR O DEVIZNEM POSLOVANJU Celjska delavska univerza je pri- redila dvodnevni seminar o spremem- bah v deviznih in carinskih predpisih. Predavatelji so med drugim obravna- vali ekonomske osnove in cilje eko- nomske in devizne ref6rme, načrt o zunanji trgovini, prodajo deviz za go- spodarstvo v letu 1966 in drugo. Teme so bile zelo zanimive, t-ečajniki pa st) razčistili mnoge nejasnosti. Delavska univerza pripravlja v oktobru semi- nar za trgovske in gost'inske dela^^ce in je v ta namen že pridobila odlične strokovnjake. Bč REKONSTRUKCIJA Z LASTNIMI SREDSTVI. Kolektiv slovenjebistriškega obrata steklarne BORIS KIDRIC iz Rogaške Slatine je s-svojimi kvalitetnimi izdelki razsvetljavnega stekla letos prodrl tudi na tuja tržišča. Ob dobrem gospodarjenju je kolektiv pridobil sredstva za rekonstrukcijo, oziroma do- graditev obrata. Tako bodjo dogradili novo 6-lončno peč in električne ohla- jevalne naprave, s kateriini bodo zmanjšali izmet ih lom, Foto: J. Sever IN VENDAR LOVIJD! Lovska zveza v Celju nam je pisala, v dodatek k članku »Eni gor, drugi dol<', ki smo ga objavili v prejšnji številki, in v njem trdi- mo, da lovski gosti v Jurkloštru nimajo možnosti lova, da dajejo lovske družine. Jurklošter, Laško in Rečica vsako leto del odstrela za tuje goste. Tako so lovski gost- je letos v teh predelih lovili že 27 lovskih dni, nekaj gostov pa bo prišlo tudi na odstrel divjih praši- čev. OB PRICETkU NOVEGA. SOLSKEGA LETA KAKOIKAMVM? Najboljši in kot ka/e, edino urejeni so pogoji vzdrževanja učencev v blajgovnem prome- tu. Letos verjetno prvič manjši dotok v domove. Veliko število noladih se ni vklju- . čilo v nadaljnje šolanje, pa ludi zaposlilo Se ni. Nejasnost v štipendiranju in krcfli- tiranju. Ali naj podežaljska mladina ostaja izključno v kmetijstvi*? Gospodarski prdmiki v minulih dneh so posegli tudi v program šolanja. Zara- di nejasnosti ih pomanjkijivih analiz gle- de potreb po strokovnem kadru veliko mladine nima možnosti za nadaljnje šo- lanje. To predvsem mladina, ki sc jc že doscdaj šolala v težjih pogojih — na po- deželju. Po resolucijah in priporočilih rcpubliš- . kih in zveznih činiteljev je kazalo, da se bo vprašanje pozitivne kadro\skc politike in politihb štipendiranja le saniralo. V ^ podjetjih Mn ustanovah so začeli sistema- tično reševati in načrtovati kadrovsko po- litiko, kazalo je, da Tjo to vprašanje po- zitivno rešeno. V preteklih kiih so po statističnih podatkih i/kazovale številke o strukturi študirajoče mladine konstant- no upadanje odstotka otrok iz delavskih dru/in oziroma iz družin 7 nizkimi oseb- nimi dohodki. Z goto\ostjo lalito raču- namo,-da se ob trenutni-neurejenosti za- radi uvajajij ekonomskih ukrepov to stniktuiranfe še pospešilo, kajti' gospo- darski reforma jc prinesla nove ci"ne, ki pogojujejo znaten padec šludentskcya standai-da. 7.e lani smo ugotavljali, da povprečni štipendijski zneski niso pokri- " vali niti minimalnih življenjskih strokov, . zato bo letos še nedvomno huje. ' Po nepopolnih podatkih, ki smo jih zbrali, .so letos selekcija in možnosti za . študij dosegle kritično točko, postav- lja vprašanje,, ali ni vse v nasprotju z interesi širše družbe. Naša družba še dol^o ne ho tako bogata, da bi'se lahko odpovedala talentom, ki 'spričo težkih itialei-ialnih razmer ne morejo študirali, zato bo treba mladim, sposobnim ljudem omogočiti šolanje. Iž zbranih podatkov je razvidno, da odstotek podeželjske mladine ne odska- kuje od števila mestne mladine. Vzrokov za to je več, če bi poskusil izločiti bistve- ne, bi prišii«do spoznanja, da je tu vpra- šanje materialnega vzdrževanja šolarjev in pa (zveni sicer neverjetno) njihove strokovne sposobnosti. Testi, kj so jih opravljali učenci pri letošnjih sprejemnih i/.pitih, kažejo na izredno nizko rave^n znanja . Priliv v celjske drugostopenjske in po- klipne šole kaže, da je veliko mladine, ki giede na' zmogljivosti šol in material- ne možnosti ne more v uk. Veliko mladi- ne je letos sprejela ekonomska .šola, ki je z dograditvijo novih učilnic dobila ustrezne ^prostore. Na ostalih šolah sc število sprejetih ni bist\eno spremenilo. Tako ost:.ia več sto mladih, ki ne morejo nadaljevjfi šolanje. K. temu moramo pri- šteti še zmoprljivost in podražitev šolskih domov. Strokovna šola za usposobitev iT>';ticinskih sester m bolničarjev je letos sprejela le .12 učencev. Šola ima sedaj 112 rednih učencev in en oddelek za od- rasle. Odkloniti so morali 95 prijavljen- cev. Oskrbnina v domu bo letos znašala okrog 22..SO() dinarjev! Dom Vere Slan- drove je sprejel 132 učencev iz uslužnost- ne obrti, učiteljišča in gimnazija. Oskr- bnina se je povečala ,na malo manj kot 20.000 dinarjev. Veliko prijavljenccv So morali odkloniti. Srednje tehnična šola jOvSprejela v pr- vi letnik 120 dijakov od v^ kot 200 pri- javljenccv. Kajuhov dom je povečal oskrbnino na 20.100 dinarjev in je spre- jel mladino iz vajeniških ,gostinskih in srednji šol. D(pm še ni zaseden. Dom Dušana Finžgarja" je ravno tako povečal oskrbnin6 na 20.100 dinarjev in še tudi ni polno zaseden. Strokovna šola, ki je priključena štorski železalni, je sprejela lOS učencev, število sprejetih v dom še ni dokončno. Prošnjo za sprejem je vlo- žilo 130. Ekonomska srednja šola je sprejela 160 učencev in učiteljišče pn- bližno 136. Za veliko število, mladine, ki sc je le- tos vključila v uk, ni rešeno vprašanje štipendiranja- 02iiroma vzdrževanja. Od vseh sprejetih je veliko število takih, ki se vozijo po nekaj deset kilometrov daleč. S tem zmanjšujejo stroške šola- nja. Po teh nepopolnih podatkih je naj- bolje urejeno vprašanje kreditiranja in štipendiranja mladih v blagovnem pro- rnetu, kjer podjetja sama prispevajo ve- lik del za vzdrževanje učencev. Tako je na primer od vseh letos sprejetih na srednjetehnično šolo le 20 odstotkov šti- pendistov, in še ti prejemajo minimalne štipendije. Vprašanje zase je mladina, ki se ni nikjer vključila v nadaljnje šolanje, pri tem pa se ni niti zaposlila. Veliko take mladine je na podeželju. Poistavlja se vprašanje, ali je najbolj smotrno in eko- nomično zaposlovati neuko mladino v' kmetijstvu, v tem času, ko govorimo o tehnično in strokovnem dviganju našega kmptijstva. Mladina na podeželju je za- radi specifičnih pogojev šolstva bila že tako in tako prikrajšana (to potrjujejo tudi testi pri opravljanju izpitov!) .sedaj jo pa brez dodatnega šolanja vključuje- mh v tako zahtevno panogo. S tem znova načenjamo levjo uslugo dviganju in mo- derniziranju proizvodnje, obenem pa se borimo, di bi ob znosnih in uravnoveše- nih pogojih z ostalirrti gospodarskimi panogami obdržali mladino na podeželju, V kmetijstvu. Rezultati, ki se porajajo po uveljavitvi novih ekonomskih in gospodarskih ukre- pov v reševaiju kaflrovske politike (vse- kakor ne z odpovedmi štipendij, ki so. jjh v »duhu« reforme začele nekatere gospo- darske organiz.acije izvajati!) kažejo, da srtio naredili koraj nazaj pri urejevanju problema mladine,, ki bi se rada šolala. J. Sever Medtem ko iiodljo eni v šolo, sc vse večje Število mindih pred IMignonom ukvarja z vprašanjem, kako prebiti dan. 1965 - 36 3 KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA POD STREHO HISE ENE... (Nadaljevanje s 1 strani) In družba je dajala, vsa leta je dajala zares večkrat z manjšim kot večjim razumevanjem, a dajala je vendar. Danes pa se vsi, ki sestav- ljamo to družbo, vprašujemo, kam smo dajali denar. Zares, niti dinar, ki je bil namenjen kulturi, ni bil odveč in tudi ne bo. Vendar pa smemo vprašati, če je dinar vedno vreden dinarja? V Celju imamo vrsto ustanov, ki je. vsaka zase v družbenem in kul- turnem poslanstvu neizogibno po- trebna, vsaka je nujna in vsaka ima toliko dela, da bi ne mogla pogreša- ti niti enega človeka. A začeli smo razmišljati, če slepo terjanje in drobljenje denarja vrsti kulturnik ustanov le ni nekoliko preveliko razkošje, ko bi morda z združenimi silami in močmi lahko dosegli še več uspehov na področju kulturno- •prosvetne razgibanosti vseh ljudi. Vrednotiti moramo torej učinek, razsežnost in namembnost posamez- nih dejavnosti, njihovo smotrnost, specifičnost in skupnost. To seve ni lahko, kajti poslej marsikdo ne bo več kulturnik, temveč samo to, kar mu družba zaupa. In v teh trenut- kih, ko vidimo, da bomo mogli raz- polagati samo z omejenimi vsota- mi, a bomo morali ohraniti današ- njo kulturo in prosvetno dejavnost oziroma, ko bomo morali z manjši- mi vsotami zagotoviti še bolj kva- litetno in bolj množično uveljavlja- nje doživljanja in podoživljanja kulturnih in prosvetnih pridobitev, je nujno, da o tem dokončno raz- mislimo in presodimo, kdo (ustano- va in oseba) ustreza, da opravlja takšno poslanstvo in koliko družbe- nega denarja potrebuje za svoje poslanstvo. Prvi, ki so uvideli možnost sožit- ja in sodelovanja, so se že združili: Zavod za poučevanje tujih jezikov je postal center za tuje jezike pri delavski univerzi. Razpravljajo tu- di, če ne bi kazalo, da l3i postalo tu- di združenje centrov višjih in viso- kih šol samo center delavske uni- verze. Skratka: delavska univerza naj bi postala edina ustanova, ki bi se ukvarjala z izobraževanjem od- raslih. Nadaljnje razprave naj bi pokazale možnost za enotne kolek- tive muzealnih in arhivarskih de- javnosti, zatem poenoteno, vodenje skladov za šolstvo, pa novi vidiki dejavnosti v gledališču in sredstev za obveščanje... O vseh teh vprašanjih smo raz- pravljali najprej v manjših skuoi- nah. zdaj pa o tem skupno s kolek- tivi razpravljajo tudi posebne ko- misije, ki jih je določila občinska skupščina, da bi pregledale možno- sti za racionalno delitev sredstev med kulturno-prosvetnimi institu- cijami. Upravičena je domneva, da bi mogli uiarsikaj poenostaviti in za- to hkrati izpopolniti. Z manjšim de- narjem in z umnjšim številom ljudi (ki pa bi bili strokovno sposobnejši) oziroma bi opravljali delo, ki so zanj poklicani, bi mogli pospešiti širjenje kulture med občane in jim nuditi zares vse tisto, kar potrebu- jejo v današnjem razgibanem času, da bi pravilno razumeli poglablja- nje humanističnih odnosov in še z večjo voljo in prizadevnostjo sku- šali ustvariti čim, več, da bi spet čim več ustvarjenih dobrin omogo- čilo več denarja za kultufno in pro- svetno izpopolnjevanje njihovih otrok. Vendar ostaja poudarek: hu- ujanistično poslanstvo (in kulturno- prosvetna dejavnost je bila vedno najbolj humanistična) bodo uspeli urediti in izvesti samo zares huma- ni odnosi in objektivne rešitve, ker nehumano reševanje bo že v sebi nosilo kal nehumanega poslanstva in vloge. Zatorej: smo za smotrno združevanje, ki bo vsem samo ko- ristilo, vendar ne na račun prenag- ljenih in osebnih odločitev, temveč za preudarno razpravo in temeljito razščiščenje vloge, pričakovanj, zahtev in potreb. Herbert Savodnik V ŠENTVIDl Šentvid pri Grobelnem prav go- tovo sodi med najbolj >mrtva« na- selja ob prometni cesti proti Ro- gaški Slatini. Kulturnega /ivljenja v Šentvidu sploh ni. Le enkrat ali dvakrat na leto gostuje v kraju kakšen ansambel ali pa domačini pripravijo eno ali dve dramski upri- zoritvi. Takrat je dvorana polna, kar je dokaz, da so prebivalci šent- vida željni kulturnih prireditev. Verjetno bi bilo zdaj težko ugoto- viti, kdo je kriv za to prav nič pohvalno mrtvilo, prav gotovo pa nosijo za to velik del odgovornosti družbene in politične organizacije, ki ali ne znajo ali pa se jim ne zdi ljudi navdušiti za eno ali drugo delo. En sam drastičen primer, kako zna nekdo vzeti drugemu voljo do dela: letos za pustne dni so mladin- ci s pomočjo prosvetnih delavcev pripravili lepo prireditev, ki je od- lično iLspela. Zataknilo pa se je po- tem, ko so gasilci pobrali ves izku- ])iček od predstave in so potem sami odločili deleže mladim ljudem, ki so prireditev pripravili in vodili. Gasilci so sicer denar pravilno upo- rabili — saj so z njim in še z dru- gimi sredstvi obnovili gasilski dom, mladi pa so jim kljub temu zame- rili. Ce drugega ne, vsaj to — da mladini svojega namena, da jim bo- do pobrali denar, povedali niso. V Mozirju: RAZSTAVA NIKA MLAKARJA O tej slikarski razstavi ni v Mo- zirju nobenega javnega opozorila, če mi je ne hi znanec mimogrede omenil, ne bi izvedel zanjo. Vendar je že presegla število 500 obiskoval- cev in vpisna knjiga vsebuje mnogo pohvalnih priznanj. Razstavljene perorisbe in nekaj akvarelov še ne dado dovolj podla- ge za temeljitejšo oceno. Potreben je še ogled del, ki jih hrani mladi slikar na svojem domu v Mozirju. Res je le amater — samouk, toda njegova vztrajna zaverovanost v vzvišene cilje je doslej v veliki meri nadomestovala vsako nadzorstveno spremstvo. Perorisbe, ki so skoraj najštevilnejše, dokazujejo posebno nadarjenost bodisi v grotesknem bodisi v resnem prikazovanju mito- loških oseb in dogodkov, pa tudi zgradb, živali in pravljičnih oseb^ Akvareli so samo nov dokaz pestre invencioznosti, prav uspele pa so tu- di vse druge stvaritve, številni stri- pi in karikature, portreti in pejsaži, Mladi amater je samorasel likovnik, vendar njegova pot ne vodi med »naivne« slikarje. Vselej prevladu- joča težnja po čim skrbnejši pona- zoritvi dogodkov in opažanj ne do- pušča ekspresionističnih deforma- cij. Nekatere perorisbe in posamez- ni akvareli so dokaz za občudova- nja vredno samoniklo domiselnost, ki krepi učinek spontanosti in dra- matičnosti. Nikova ustvarjalnost iz- vira iz najzgodnejših deških let in ni doslej prejemala nobene zunanje pobude ali usmeritve. Odreči pa mti moremo izredno nadarjenost, veli- ko skrbnost in prodorno delovno vztrajnost. Treba bo poskerbeti za nadziranje nadaljnjega razvoja ne- priznanega in skoraj še neznanega samorastnika. Njegova udeležba na II. razstavi mladih likovnih amater- jev, ki ho letos v Slovenjgradcu in morebitni sprejem najpomembnej- ših del v razstavo Likovnega, salona v Celju bosta znova nanj opozorila. Toda že sedanja ekshibicija terja pobudo za nadziranje njegove bo- doče umetniške rasti. M. Roš SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 10. septembra 1965 ob 20. uri: VEČER SLOVENSKIH NARODNIH PLE- SOV. Gostovanje akademske folklorne skupi- ne »France Marolt« iz Ljubljane. Predproda- ja vstopnic dan pred predstavo in na dan predstave od 18. do 20. ure. SLOVENSKO LJUDSKE GLEDALIŠČE CELJE RAZPIS ABONMAJA SLG Celje razpisuje abonma za sezono 1965 66. Abonentl imajo 10 odstotkov popusta na osem izbranih del iz svetovnega in doma- čega repertoarja. Občinstvo posebej opozar- jamo, da so ostale cene vstopnic nespreme- njene. Vpisovanje bo od 20. do 28. septem- bra od 8. do 10. in od 18. do 20. ure za sta- re abonente, za nove pa 29. in 30. t. m. »JAZAVCI« PRVIČ V CELJU Petega oktobra bo gostovalo v ve- liki dvorani Narodnega doma humo- ristično gledališče »JAZAVAC« iz Za- greba. Gosti iz Zagreba se nam bodo predstavili z odlomki iz s-vojih šestih najbolj uspelih predstav lanske se- zone. Organiizatorji so preipričani, ker do- slej Celjani še niso videli »JAZAV- CEV«, da bo to osvežiitev našega kul- turnega življenja, saj je ansambel usspešmo nastopal na letošnjih igrah v .Ohridu in požed mnoga priznanja. V CELJSKI GLASBENI ŠOLI PRIPRAVNICA ZA TALENTE Nekaj let je tega, kar je glasbena šla v Celju uvedla poseben razred — pripravnico. Uspeh tega razreda je tako očiten, da ga namerava vodstvo šole razširiti in zaintesirati najšir- ši krog staršev in mladine. V pripravnico sprejemajo zaen- krat otroke po končanem 1. razredu osnovne šole v starosti do 10. leta. V tem razredu dobijo otroci prvi stik z glasbo, učijo se osnovne glasbene pojme pojo otroške pesmi- ce in preproste vaje ter s tem raz- vijajo muzikalnost: posluh, občutek za ritem, glasbeni spomin. Izkustvo je pokazalo, da otroci po končani I)ripravnici mnogo lažje pristopajo k instrumentu. Sprejemni izpit, ki ga mora sicer oi)raviti vsak novinec, odpade, saj iičiudj .tekom šolskega leta natan- ko spozna otrokovo sposobnost. Obenem mu svetuje, kateri instru- ment naj si izbere po nagnenju in l)o fizičnih dispozicijah. Po uspešno končani pripravnici so torej otroku ()d])rta vrata y 1. razred glasbene šole. Pouk obsega dve uri tedensko do- Ijoldue ali popoldne. Starši plaču- jej(i mesečni prispevek 300 din. Poudariti je še treba, da ni ob- vezno, da otrok po končani priprav- nici vstopi v glasbeno šolo, kajti tvarina daje otroku tudi osnove pravilnega zborovodskega petja ter ga na^iploh uvaja v svet glasbe. Glasbena šola bo letos sprejela 50 otrok, z rednim poukom pa bo pričela 13. septembra. ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • D Spanje-vir zdravja Med najboljša zdravila proti utru- jenosti sodi na prvo mesto spanje. Spanje namreč ni izguba časa, kot menijo nekateri. Normalen spanec je temeljni pogoj zdravja in če mu v svojem življenju dodelimo ustrez- no mesto, se bomo prav gotovo re- šili kronične utrujenosti, pa tudi njenih težkih posledic. Ure, ki jih prespimo, so torej ko- ristno naložen čas. Vendar je to obdobje pri različnih, ljudeh različ- no dolgo. Otroci med desetim in petnajstim letom bi na primer mo- rali spati od deset do ^dvanajst ur dnevno, med petnajstim in sedem- najstim letom od d^vet do deset ur; odrasli možje morajo spati vsaj se- dem ur dnevno, žene pa od osem do 'lo devet ur na dan. Starejši ljudje spijo po navadi sedem, največ osem ur dnevno. Najbolj učinkovito je spanje brez presledkov, kajti na ta način se čez dan potrošena energija najkom- j)letneje nadomesti. Eena sama n^- 'voliko podaljšana noč pa lahko na- doknadi kar več neprespanih noči. Kljub temu pa tak način ni prime- ren, človek se kmalu navadi na to pretiravanje in sčasoma posveti spanju premalo pozornosti in časa. Nihče ne more skleniti, da ne bo nikoli več spal. (Rekord prostovolj- ne odpovedi je devet dni, devet ur in devet sekund). Spimo ne samo zato, ker smo utrujeni, temveč tudi zato, da bi utrujenost preprečili. Kadar je člo- vek preveč izčrpan, tudi slabo spi. Vloga sna je namreč dvojna: pri- naša počitek v fizičnem in dušev- nem pomenu. Medtem ko človek spi, je večina telesnih aktivnosti počasnejša, menjajo se vsi ritmi, poraba je manjša. Spanju gre zah- vala za vitalno ravnotežje, prodorne misli in prijetno telesno počutje. Spanec pa je poleg vsega tega tu-' d i sredstvo proti staranju. >Spati — pomeni pomladiti se —« pravi neki pregovor. Vsaka ura spanja nam torej podaljša mladost duha in te- lesa. MALO VARČEVANJE Znano je, da sodijo Fracozi med narode, med katerimi je varčevanje zelo razširjeno. Poglejmo si eno izmed njihovih izkušenj, za katero trde Nemci, da je bila »rojena pri njih, da pa so jo povzeli potem še Francozi«. Ne bomo se spuščali v to, kdo ima pred- nost najboljšega varčevalca na starem kon: tinentu, temveč vam bomo i»vedali, v čemu je uspeh te koristne izkušnje. V začetku vsakega meseca ko prejme do- hodke vseh domačih francoska gospodinja razporedi denar po kuvertah, na katerih so napisi: stanovanje, elektrika, kurjava, gospo- dinjska pomočnica, tekstil, obutev in podob- no. Seveda pa to ne pomeni, da se bo te vsote držala striktno. Res je namreč, da vna- prej ne more vedeti, če se bodo zvišale cene krompirja ali moke, niti ne more vedeti, ko- liko bo stal par čevljev na razprodaji za mi- nimalen dinar in ostanek določenega dinarja pride v drugo kuverto. Gospodinja mora biti dober ekonomist — in francoska to je. Preprosta karirasta oblekca ,za de- klico, ki gre prvič v šolo. Poživlja jo bel ovratnik in manšetke, ki so obrobljeni t volanom iste barve. Tako obleko lahko deklica obleče tudi za slovesnejše priložnosti, če pa jo bo nosila za šolo, jo bomo skrili pod praktično šolsko haljo. Junaška neumnost v ponedeljek so prvič po polet- nih počitnicah spet zaživele ulice, ki vodijo do osnovnih in srednjih šol. Nasmejani, pražnje oblečeni mladi ljudnje so jih napolnili s svo- jo govorico, mladostjo in razigra- nostjo. Pred hišo sem trčila oh sosedo- vega fantka, ki je čakal mamico. Prvič v šolo — velik dogodek. Zlika- ne hlačke in ostrižena glavica sta to potrjevali. Na njegove plašne očke sem se spomnila tudi nekaj minut kasneje, ko sem dohitela skupino prav tako lepo opravljenih, vendar bolj razigranih fantov, ki niso bili starejši kot deset let. Enega je po- šteno žulil čevelj, drugi pa se je stiskal v nekoliko prehladno jopico; obeh pa to ni niti najmanj motilo, da ne bi vsaj tako korajžno kot njun o^e, vlekla dolgih filter ciga- ret. Jtataško sta inhalirala, ponosno gledata okrog sebe in nosila glavi vsaj za pet centimetrov višje kot njuTti tovariši. Šla sem za njimi in godrnjala kot le kaj, fantje pa se za mojo nevljudnost še zmenili ni- so^ Če je zvečer, ko je pospravljala obleko, mama ugotovila, da so v sin- kovih žepih cigarete in če mu jih je zaradi tega nekaj naložila po zad- nji plati — nimam nič proti. Mi- slim, da si jih je pob zaslužil! VEČ SISTEHA - !WA\J DEIA Pri pospravljanju stanovanja nam pogosto vzame več dragocenih minut nesistematično delo. Zato nekaj nasvetov, kako očistimo sta- novanje sistematično, kot temu pravimo: 1. Najprej prezračimo posteljnino. Odnese- ma na stol poleg odprtega okna; rjuhe iz- tresemo in jih po možnosti razgrnemo da se temeljito prezračijo; 2. Posteljni vložek obrnemo na drugo strah ker bo le tako dalj časa obdržal svojo pr- votno obliko. Izprašimo ga narahlo, iz vdol- bin pa z malo krtačko poberemo prah, ki se tam tako rad nabira; '3. Obleko, ki jo včasih radi puščamo na kakšnem stolu, izprhamo in jo lepo zložimo • V omaro; 4. Z omelom poberemo prah s tal, če to ponovimo še s krpo, bomo tla še istočasno zgladili. NaUo obrišemo s krpo še prah s pohištva — če nimamo dovolj časa, lahko to delo opravimo s perjastim omelom; 5. Večkrat premažemo pod s tankim slo- jem brezbarvne paste, ker se bo tako bolje držal; 6. Tudi prah z lestencev in stoječih svetilk moramo sproti brisati najlažje s perjastim omelom ali navadnim omelom, ki ga ovijemo v mehko krpo; 7. Da ne bo pri generalnem čiščenju preveč dela, obrišite sproti tudi okenske okvirje in police. CELJSKI TRG IGODEN MKIJP? Ste že jedli buče? Povem vam re- cept: buče naribajte, napravite ])režganje, dodajte nekaj paradiž- nika, nato buče, zalijte in dušite. Ta recept je nekemu mlademu za- konskemu možu povedala prodajal- ka na tržnici. Na tržnici lahko to- rej dobite recepte — in kar je naj- važnejše — zastonj! V sredo je bilo na tržnici never- jetno živahno. Med polnimi mizami so se ljudje kar prerivali in nihče ni nikomur zameril, če ga je dreg- nil ^ komolcem. Ta dan je bil trg lepo preskrbljen. Bilo je tudi pre- cej paradižnika, ki ga je vse zadnje dni primanjkovalo in neverjetno veliko lepe paprike, ki so jo pripelja- li iz Makedonije in Bosanskega Broda. Bila je po 250 dinarjev ki- logram. Grozdje je v primerjavi i jabolki, ki so po 150 do 200 di- narjev — tako tudi hruške — prav zaprav poceni, saj ga dobite že za 200 do 250 dinarjev kilogram. Naj- več ga pripeljejo iz okolice Nego- tina, pa iz Smedereva in Makedo- nije. Čeprav je >rana ura, zlata ura', to za celjsko tržnico ne velja. Mu«' go ugodnejši nakup sklenejo nan»' reč tisti kupci, ki obiščejo tržnic^ v kasnejših dopoldanskih urah. "la' krat so cene nižje in lahko kaK pridelek dobite že za polovično no. Bomo torej spremenili, čas p*^' hodov po tr^? 5 polic Študijske knjižnice Kcirner S.: Conceptuai Thinking. Nevv York 1959. S. 26674. Human Learning in the School. Nevv York (itd.) 1963. S. 26683. Lohse-Claus E.: Ples u umjctnosti. Zagreb 6 :L,eipzig 1964. S. 26681. Donini A.: Oris zgodovine verstev. Ljub- ljana 1965. S. 26679. Prekomorci. Oris zgodovine prekomorskih brigad fn drugih prekomorskih enot NOVJ. Ljubljana 1965. S. 26673. Kirigin J.: Buntovnici i konformisti. Zag- greb 1965. S." 26672. Dordevič B.: Zagorka — kroničar starog Zagreba, Zagreb 1965. S. 26671. Priklmajer Z.: Francuska levica u Petoj republici.^ Beograd 1963. S. 26669,1. Kuret N.: Praznično leto Slovencev. 1. Ce- lje 1965. S. 26667. Delavenav E.: La machine a tradiure. Pa- riš 1959. S. 24714 834. Porot A.: Les toxicomanies. 2. cd. Pans 1960. S. 24714 586. Campbell G. A.: The Civil Service in Bri- tain. Marmondsworth 1955. S. 7548 355. Beck W. 8.: Modem Science and the Natu- re of Life. Harmondsworth 1961. S. 7548 473. Brown J. A. C.: Freud and the Post-Freu- dians. Reprint. Harmondsvvorth 1962. S. 7548 S22. Božovič B.: Podzemna borba. Beograd 1964. S. 26594 2. Hosanac M.: Udar na Jugoslaviju. Beograd l%4. S. 26594/4. JamiiTli, R.: Elementi teorije informacije. Ljubljana 1964. S. 26596. Prepled poklicnih, tehniških in drugih stro- kovnih šol. Ljubljana 1964. S. 25769. Jonke: Lj.: Književni jezik u teoriji i prak- si, Zagreb 1964. S. 25880. 10. 9. 1965-Št. 56 4 XI. IGRE BRATSTVA IN ENOTNOSTI ŠE TRDNEJŠE VEZI V ČETRTEK, PETEK IN SOBOTO SO BILE V ZRENJANINU XI. IGRE BRATSTVA IN ENOTNOSTI, KATERIH SO SE UDE- LEŽILI MLADI IZ ŠTIRIH MEST, TUZLE, VINKOVCEV, ZRENJA. NINA IN NAŠEGA MESTA, DA SE POMERIJO MED SEBOJ V ŠPORTU, DA SE SEZNANIJO Z DELOM MLADINSKIH ORGA- NIZACIJ, TER DA IZMENJAJO MEDSEBOJNE IZKUŠNJE. Nastopili so atleti, rokometaši, odbojkarji in košarkarji. Celja- ni so v skupnem plasmaju za- sedli drugo mesto, za Zrenjani- nom in pred Vinkovcem in Tuzlo. Med športniki so imeli največ uspeha atleti, ki so pri moških osvojili prvo mesto, pri ženskah pa drugo mesto, Med posamezni- ki je treba vsekakor na prvem mestu omeniti odličen uspeh Vi- voda, ki je na zelo slabem ska- kališču preskočil dva metra. Od- ličen je bil še Klinar v teku na 1500 m z^rezultatom 4:10,2. Drugo mesto so osvojile tudi celjske odbojkarice,medtem kosobili nji- hovi moški kolegi tretji. Enako u- vrslitev so zabeležili tudi košar- karji in rokometaši. Pri košarki in rokometu smo imeli pri de- kletih Celjani najmlajši ekipi, zato ni čudno, da se nista mogli uspešno boriti s starejšimi in izkušenimi ekipami. Kljub njiho- vima zadnjima mestoma, pa je bil njihov nastop v Zrenjaninu vzpodbuda za resnejše delo, saj imajo še lepe možnosti. Na letošnjih igrah so hoteli da- ti čimveč poudarka sodelovanju na kulturno-urnetniškem sodelo- vanju ter izmenjavi izku- šenj o delu in položaju mladine v samoupravnih organih, poleg vtega pa so se srečali še mladi literati, glasbeniki in seveda športniki, ki so se tri dni borili za točke in mesta. Srečanje mladih teh mest se je začelo v četrtek, ko so bile do- poldne na sporedu športne pri- reditve, zvečer pa je bila v ve- liki Hali športov, svečana otvo- ritev, nato pa >Večer narodnih pesmi in plesov«, aa katerem so predstavniki vseh štirih mest predstavili plese Slovenije, Bos- ne, Hrvatske in Srbije, .šport- ne igre so se nadaljevale še na- slednja dva dni, v petek pa je bilo tudi posvetovanje med pred- stavniki občinskih ,komitejev so- delujočih mest. Na tem posveto- vanjii so se pomenili o nadalj- njem sodelovanju, ter izrazili že- ljo, da pridobijo za sodelovanje tudi mesti iz Makedonije in Črne gore. Prav tako so bili mnenja, da je treba sodelovanje med mladi- mi razširiti na vse leto in ne le na nekajdnevno skupno sreča- vanje. Zvečer istega dne je bil Večer zabavnih melodij, na ka- terem so, kakor prejšnji večer, sodelovali predstavniki vseh šti- rih mest. Zadnjega dne so bile dopoldne še zadnje športne igre, popoldne pa je bil svečan zaključek, na katerem so razglasili dosežene rezultate, in igre svečano zaklju- čili. Med trodnevnim bivanjem v mestu ob Begeju, so si udeleženci ogledali tu
  • BOREC« ni več >B()REC« pač pa »BORC«. LaSka Pivovarna bo pričela v Kratkem iz- delovati tudi pasterizirano pivo,, ki bo Imelo trajnost 45 dni. CEUE: Na pobudo ObK ZM Celje so v vseh delov- nih organizacijah aktivi ZM pričeli z zbira- njem prispevkov za otvoritev mladinskega kluba, ki bo v prostorih bivšega okrajnega sindikalnega sveta. Na sestankih s predsed- niki aktivov ZM je bilo sklenjeno, da naj bi vsak mladinec v povprečju prispeval triurni dnevni zaslužek. Ce bodo zbrana vsa ta sred- stva in če bo pripravljalnemu odboru, ki je zadolžen za otvoritev kluba, uspelo nabrati še dodatna sredstva, bodo mladinski klub Celje svečano odprli v oktobru ob občinski konferenci ZM. V CELJU so odprli še eno krčmo, in sicer na obrežju Savinje, kjer je bila prej menza celjskega TNZ. Krč- ma bo dobro založena z dobrimi vini, imela pa bo tudi specialitete na žaru. V GOTOVLJAH pri Žalcu bo v nedeljo, 12. septembra ob 9. uri sestanek čebelarjev celj- skega območja; razpravljali bodo o novem načinu čebelarjenja \ V CELJU organizira tudi letos Za- vod za napredek gospodinjstva eno- dnevni tečaj za konzerviranje sadja in zelenjave. v SLOVENSKIH KONJICAH bo občinska skup.ščina plačala prevoz otrok iz Spitaliča In ostalih krajev, ki se vozijo v Slovenske Konjice v šolo. Vsi pa morajo biti oddaljeni več kot štiri kilometre. LOKA PRI PLANINI: Po konča- nih delih na gozdni cesti, ki so jo pred dnevi odprli za promet, so ob- čani te vasi začeli z gradnjo vodo- voda. Predračunska vrednost znaša 4,800.000 dinarjev. Vodna skupnost porečja Savinje bo prispevala 200.000 dinarjev, ostalo pa bodo občani po vsej verjetnosti morali zbrati sami, občinska skupščina ni predvidela za ta dela sredstev. Na zborih občanov je bilo sicer govora o teh sredstvih vendar kot kaže skupščina ni odob- rila. Gradbena dela so končana, ča- kajo le na železo, ki bi jim ga naj dobavila štorska železarna. PLANINA: Člani rdečega križa s Planine pripravljajo veliko krvoda- jalsko akcijo. Občani Planine so že v prejšnjih akcijah pokazali veliko razumevanje do teh humanističnih akcij, saj je v povprečju vsak osem- najsti občan krvodajalec. V tem me- secu bodo krvodajalci prejeli tudi več priznanj. Pred dnevi so člani RK posneli o krvodajalski akciji na Pla- nini tudi krajši film. DOB JE: Skupina kmetovalcev iz Dobja je s prostovoljnimi deli ure- dila in popravila odcep ceste za Dobje v dolžini enega kilometra in petsto metrov. Zaradi pomanjkanja sredstev, ki jih krajevni skupnosti primanjkuje, delo ni končano, kljub temu da so hekateri žrtvovali celo lastna sredstva za nakup in prevoz gramoza. Cesto uporablja okoli 300 gospodinjstev, VISOCE: V partizanski vasi Vi- soče vaščani napeljujejo električne vode. Vse instalacije po poslopjih so občani uredili sami. Tako bo s pomočjo občine, ki je prispevala del sredstev, končno zasvetila električ- na luč tudi v Visočah. Vsa priprav- ljalna dela so končana, čakajo le na strokovna dela, ki bi jih moralo Elektro — Krško že pred meseci opraviti. Dva dni so v Celju na Trgu svobode brneli stroji majhnih aviomobilckov. Tu je bilo prizorišče državnega in mednarodnega prvenstva v go-cartu, nastopili pa so dirkači iz Avstrije, Švice, Italij^ in Jugoslavije. Za nas je posebno razveseljivo, da so v tekmovanju za državno prvenstvo imeli največ uspeha domači dirkači člani društva S. Šlander. Tako je zmagal v kategoriji 50 ccm Fojs in osvojil naslov državnega prvaka, Gajšek je bil četrti, Kranjc pa peti. V tekmovanju z mednarodno udeležbo so imeli največ uspeha Avstrijci s svojimi mnogo boljšimi stroji. Z drzno vožnjo so navduševali tudi mladinci in pionirji, ki so s svojim nastopom prire- ditev še popestrili. Slednjič pa moramo pohvaliti tudi brezhibno organi- zacijo v rokah požrtvovalnih funkcionarjev AMD »S. Šlander«, ki so res poskrbeli za prijetno športno prireditev, kakršnih je v Celju malo. (Na sliki Fojs v borbi za naslov prvaka). Državni rekord Teržana Iz Skopja, kjer je bilo državno prvenstvo, so se pred dnevi vrnili celjski strelci. Kljub temu, da ob- činski strelski odbor Celje ni našel finančnih sredstev za udeležbo na tekmovanju, je nekaj najboljših strelcev odpotovalo z lastnimi sred- stvi. Največji uspeh med njimi je do- segel Jože^Teržan, ki si je »pri- streljal« najvišji naslov in dosegel tudi nov državni rekord z MK pi- štolo >drulov« — 538 krogov. V konkurenci ekip je celjski ekipi prav tako pripadla zmaga s 1.977 krogi. V ekipi' so streljali Teržan 5'^S; Mejavšek 495, Rozman 489 in Jager 455 krogov. Če bi celjska eki- pa nastopila kompletna, bi prav lah- ko postavila tudi ekipni rekord. V tekmovanju z MK pištolo proste iz- bire je dosegel Jože Teržan četrto mesto s 557 krogi. To pa je bilo do- volj, da si je zagotovil mesto v državni strelsiki reprezentanci, ki bo v tem mesecu nastopila na evrop- skem prvenstvu v Bukarešti. V tej disciplini bi morala kot edini pred- stavnik Slovenije nastopiti celotna ekipa Celja, vendar se zaradi po- manjkanja denarnih sredstev to ni zgodilo. Tako moramo kljub že omenjenim finačnim težavam celjskih strelcev vsekakor ugotoviti lep uspeh na le- tošnjem državnem strelskem prven- stvu. E. S. CELJANI V ATENAH v torek so odpotovali naši atleti na bal- kanske igre v Atene, katere so se pričele že včeraj. Med potniki v Grčijo so bili tudi ueljski atleti, ki bodo zastopali naše barve na tem vsakoletnem tekmovanju balkanskih držav. Od Celjanov nastopajo: Homoki v štafeti 4 X 400 m, Važič v teku na 1500 m in Žuntar v teku na 1500 m, Cervan v teku na 10 km, Vravnik in Polutnik bosta tekla na 110 m, oziroma 400 m ovire, Lešek pa bo skakal ob palicf. V desetoroboju bosta nasto- pila dva celjska predstavnika, Vravnik in Kolnik, v hoji na 20 km pa Male. Pri žen- skah bo Lubejeva nastopila v teku na 100 m. skoku v daljino ter v štafeti 4 X 100. Ur- bančičeva pa v metu kopja. Upamo, da bomo lahko v prihodnji številki poročali o dobrih rezultatih celjskih atletov. Kf ŠPORT NA DROBNO Na izbirnem tekmovariju za atlet- sko ekipo, ki bo nastopila na Bal- kanskih igrah je Polutnik zmagal v teku na 400 m ovire s časom 54,8, Homoki pa je bil četrti v teku na 400 m — 49,8. Vi vod je s skokom 190 cm zmagal, vendar se ni uvrstil v reprezentanco. Na društvenem atletskem mitingu so Važič, Žuntar in Cervan posta- vili nov državni rekord v teku 3 X 1000 m v času 7 : 20,7. ^ V nadaljevanju H. republiške li- / ge — vzhod so Braslovče premaga- le-Atežico 3 : 2,-Šempeter pa je doma izgubil z ELKO iz Maribora 3 : 0. i Med tednom so nogometaši Polze- le odigrali trening tekmo s Šmart- nim in zmagali 6:1. ^ V prvem kolu prvenstva celjske podz^eze I. razred so Zreče visoko premagale ekipo Brežic 8 : O. ŠAH v nedeljo se je vršil v Preboldu pod pokroviteljstvom turističnega društva, moštveni brzopotezni tur- nir z udeležbo 9 ekip. Po pričakovanju so zasedli prvo mesto Celjani s 23 in pol točkami sledijo Hrastnik 23, Prebold 1 21 in pol, Cinkarna 17 in pol, Rudar Trbovlje 16, Konjice 15 in pol, Hra- stnik 11 14, Prebold H 9 in Zreče 4 točke. Za Celjane so igrali Bervar, Štraj- her, Pertinač in Jazbec, najuspeš- nejši igralec turnirja sploh je bil Bervar, ki je izgubil samo pol toč- ke. Za dobro organizacijo gre zasluga turističnemu društvu Prebold, ki je tudi pripravil praktična darila za. najboljše ekipe. V prijateljskem šahovskem dvo- boju, ki ga je organizirala Svobo- da Štore med Železarno Štore in Einajlirko Celje, so zmagali žele- zarji 4 in pol proti 3 in pol. Pred dnevi se je končalo repub- liško prvenstvo za člane, na tem turnirju je sodeloval tudi član celj- skega šahovskega kluba, Štrajher Zvone in zasedel 11. mesto, kar pa je povprečen rezultat tega igralca. Pertinač S. SALOBIR PONOVNO PRVAK Na zaključni dirki za cestno hitrostno pr- ^®nstvo Jugoslavije v avto-moto športu je •^'•jski dirkač Salobir zasedel prvo mesto in * tem v končni razvrstitvi ponovno osvojil •jaslov državnega prvaka v kategoriji prikolic 1000 ccm. V isti kategoriji Je drugi celjski Predstavnik Arčan v končni razvrstitvi pristal tretjem mestu. > pa je ponovno lep uspeh celjskega moto •Poru. KAL 956 m I Na hrastniškl železniški postaji presto- Ipimo iz vlaka v avtobus, ki že čaka m [vzdržuje redno zvezo od kolodvora do ^ konca Hrastniške doline, ki je tretja do- lina našega črnega revirja. Po tej dolini teče potok Boben, ki se izliva v Savo. Iz avtobusa bomo na levi strani od steklarne zagledali lepo, v miramarsk<»m slogu zgrajeno vilo, ki jo je postavila pred skoro 60 leti sestra tedanjega last- nika kemične tovarne Franca Gossletka. Takoj za steklarno se začenja kemična tovarna in se raztezajo tu precej časa njeni objekti. Hrastniška kemična tovar- na je ena najstarejših te stroke v Jugo- slaviji. Ob potoku Boben so zdaj jfud- niške naprave, tu je zdaj jašek, po ka- terem ^i promet z rovi. Na desni strani ceste je direkten rov v rudnik Ojstro. Rudnik ima posebno progo za prevoz premoga na postajo. V stranski dohm je novejši premogovnik Novi Dol. Hrastniški rudnik sega v začetek 19. stoletja in je doživel večji razmah šele, ko je sredi tega stoletja stekla železnica. Dobre štiri kilometre vozi avtobus sko- zi dolino in ko izstopimo, kakih 5 minut Se pešačili po cesti in pri mostu bomo korakali skozi planinsko naselje Ceče, ki s svojimi raztresenimi domačijami oživijo dolinski kot med Mrzlico in Kal- skim hribom. Ceče so dobro znane iz zgodovine naše osvobodilne vojne. Tu so se zbirali partizani, ki so jim kmetje nudili zavetje. V gozdu nad Cečami je bila partizanska bolnišnica. Pred zaključ- kom vojne se je v Cečah zbral oddlek, ki je imel nalogo, da reši hrastniške rud- niške in tovarniške naprave, če bi jih odhajajoči švabi hoteli uničiti. V slabih dveh urah zmerne hoje pri- demo do planinske postojanke na Kalu, ki je bila nedavno postavljena na kraju stare planinske koče. Planinski dom ima 52 ležišč in je vse leto oskrbovan; oskrbtije ga znani oskrb- nik Tone, ki je skozi več let upravljal sindikalni dom na Svetini. Pred domom se razteza velik planinski travnik, odličen teren za smučanje. Iz tega doma lahko napravimo izlet na Mrzlico, saj je do tja samo 40 minut, nekaj časa položno, potem pa precej str- mo navzgor. RADIO CELJE DEBUT TRIA LESJAKA IZ ŽALCA Nedelja, 12. septembra: 12.00 — pogovor s poslušalci, 12.10 — obvestila, 12.15 — naš! pošlušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.45 — Silva Radčenko — Povest o dečku in vrtu, ki ni hotel cveteti. V dneh do vključno 18. t. m. bo na sred- njem valu 202 metra oziroma na UKV 97 Mgh celjska kronika vsak dan ob 17.00, obvestila ob 17.10, plošče po željah pa ob 17.35. Razen tega, se bodo zvrstile še naslednje oddaje: ponedeljek: 17.15 — Jože (Jolob iz Tremarij na orglicah, 17.25 — športni pregled; torek: 17.20 — mladinska oddaja; sreda: 17.15 — Ueorge Bizet: Arleška suita; 17.25 — iz dela celjske občinske skupščine; četrtek: 17.15 — trio Lesjak (prvi nast».'P ansambla iz Žalca), 17.25 — radijski feljton; petek: 17.15 — za vsakogar nekaj, 17.25 - tuiistična oddaj«; sobota: 17.15 — za prijeten konec tedna ozhoma čestitke. 10.9.1965-Št. 36 5 KDO? KAJ? KOMU? razbojnik guzaj Zanima me, kako dolgo bo še iz- hajala poveslf o Guzaju. Jaz si jo redno izrezujem in lepim v zvezek. Ali bi zahtevalo preveč stroškov, ko bi vse važnejše objekte, ki so z njim v zvezi, kdo slikal in bi jjh potem natisnili med tekstom? R. D. ne gre O tem smo že sami razmišljali, vendar smo misel opustili — tudi zaradi stroškov. Morda vas bo del- no zadovoljila slika na zadnji stra- ni? Kako dolgo bo povest še izhaja- la, ne vemo, ker nimamo celotnega teksta. Upajmo, da je avtor Ernest Tiran ne bo zaključil prezgodaj in boste lahko imeli debelo knjigo. domaČa povest I^redlagam, da bi pričeli objav- ljati se kakšno povest iz naše lo- kalne zgodovine. Prepričan sem, da bi jo bralci z veseljem in za- nimanjem sprejeli. Kakšne so mož- nosti? Peter S. morda Sle samo eden izmed mnogih, ki se oglašajo s podobnimi predlogi. Možnosti pri tem obsegu žal ni, zato pa je verjetno, da .bomo našli dtugačno rešitev, ki je za Zdaj še ne smemo i^zdati. Ste morda iz Te- harjci? neestetsko Pri branju predztfdnje številke CT se mi je ob fotograiiji na na- sloAfni strani Vsililo vprašanje, ali loioreporter Sever in Vaše ured- ništvo nista našla boljšega prizora iz let-ošnjega obiranja hmelja. Ali res v vsej Savinjski dolini ni bilo moliva, ki bi bil po estetski in vse- binski strani manj siromašen (re- ven) 2 . ' M. Vadl.jn KAKOR SE VZAME Vprašanje, ki se Vam je vsililo, je z Vašega stališča gotovo ute- nu>ljeno, saj imate polno pravico do lastnega okusa. Gotovo bi, lah- ko uašli tudi boljši, se pravi tak mohv, ki bi bil Vam všeč, a Ih se recimo oglasil s pomisleki kdo drug.^ Nam se je na primer objav- ljen zdel po vsebinski plati bogat (poln). KDO BRIJE NORCE? Kdo iz koga »norce brije«? Vi iz »Slc/venke« ali one ,iz Vas? Firbec NIHCE Brez skrbi. Od 1. aprila je pre- teklo skoraj pol leta. Ce imate morda na zalogi žiletke, ne bo kupčije! se »slovenke« Kakšno Slovenko pravzaprav iščete? Ali jih ne bi mogli ,objav- ljati več hkrati? - v Anica M. tip slovenke Iščemo torej lip Slovenke (ka- kor ob pričetku naše akcije, da ta- ko rečemo, menda dovolj razum- ljivo povedali). Objavljati pa bo- mo morali vsaj dve hkrati, ker se jih je nabralo že zelo veliko. Ce mislile, (?.a ste Slovenka, pošljite še vi svojo fotografijo! * To rubriko smo odprli zato, ker dobivamo dnevno najrazličnejša vprašanja, na katera ni mogoče odgovarjati po pošti. Vse, ki na- meravajo v njej sodelovati, obve- ščaimo, da bomo objavljali samo ti- sta -vprašanja, ki bodo podpisana s polnim imenom oziroma oprem- ljena z naslovom. Pri tem bomo pač po želji objavljali polno ime ali samo začetnice z naslovom, Vsaka anonimnost odslej izključe- na. - 53 - daj. Najprd mi sploh ni bilo mar, naj imajo, kar hočejo, kaj me briga. Pa je bil prepir vedno hujši in vik in krik vedno glas^nejši, potem je priletela soseda iz hiše in nekaj vpila, se ni dalo dobro razločiti, kaj pravi, mislila sem si, kaj le spet imajo, pri tej hiši pa tudi ni nikdar božjega miru, zakaj ga je le vzela, če je imela onega drugega rajši, potem pa so pridr- veli iz hiše trije drug za drugim, slišala sem moške glasove, razločiti jih pa nisem mogla, le sosedov glas sem spoznala. Letel je za hišo in vpil: »Ljudje, pomagajte! Guzaj! Guzaj me če!« In je bežal, onadva pa za njim in. potem je počilo, najprej enkrat, potem takoj še enkrat, potem je pa eden zavpil: »Na, hudič, zdaj imaš zadosti, ali ne!?« Potem sta pa menda zbežala, ni bilo nič več čutiti. Potem se je pa žena vzela od nekod in začela na ves glas vpiti na pomaganje, pa sem kar na hitro spet potegnila krilo neise in letela gledat, kaj imajo. Mož je ležal v travi pri štepihu in belo gledal in hropel, ves krvav je bil po srajci, žena ga je pa držala za glavo in mu med hlipanjem dopovedovala: »Ljubi moj Janez, ali me še slišiš? Čisto nič ni bilo, verjemi mi, nikoli ni bilo nič, če ti rečem, da je sveta resnica! Nikar me ne zapusti, ljubi moj Janez ... Sveta pomagavka božja. Oče naš... O jaz uboga reva...« Ko je pa mene zagledala, je pa takoj obmolknila in so se ji vlile solze in me je za božjo voljo prosila, naj letim brž po gospoda, pa sem jo vprašala, kdo ga je, če ga je res Guzaj, pa ni hotela nič odgovoriti, samo v Janeza je gledala in kar naprej jokala in zmeraj bolj na glas, mož jpa je tudi kar naprej hropel, samo zmeraj bolj po- tihem. Potem so pa že ljudje nadrli od vseh strani in nekdo je šel po gospoda, pa neki niso hoteli iti, so se'preveč bali, so rekli, potlej bo pa Guzaj še njih!« »Zakaj ga pa je?« »Kdo pa ve! Sem slišala, da sta si bila prej z Guzajem dobra in že čisto zatrdno zmenjena, da se bosta vzela, Guzaj je kupil grunt na njeno ime, potem je bilo pa tisto, ko so gi zaprli, pa se je premislila, da noče tatu, in je vzela Skočirja. Guzaj je pa ni in ni mogel pozabiti, pa tudi jezen je bil zaradi gnmla, in je bojda še vedno gledal za njo, pa ga ni marala, se je moža bala. Mož je menda vedel, da sta bila nekaj imela med seboj, pa je rekel, da bo Guzaja kar ustrelil, 'če bi se kdaj predrznil pokazati se k hiši. No, zdaj pa ima!« »Jaz sem pa drugače slišala! Da ji je bilo potem le žal za Guzajem, ali jo je pa vest pekla. S Skočirjem sta si bila ve- nomer v prepiru, to vsi vedo, gotovo zaradi njega!« »Morebiti ga je pa zanalašč dražila z njim? Kdo pa ve?« »Uh, da Jc še zdaj mi pamet srečala, koklje stare! Naj bi rajši otroke malo pozašila, da bi vsega ne kazali, — jejmcne, jcjmene, kakšen je danes svet!« »Jaz pa čisto nekaj drugega vem,« se je oglasila še ena. »Guzaj ga že ni! Briga se on za Skočirko, ima na vsak prst pet boljših! Zdaj pa sploh hc, ko se neki ženi, zdaj bo menda le zaresJ Sem slišala, da ima čisto mlado In še bogato povrh, - 54 - tam nekje... Bom že zvedela, katera je, malo se mi že zdi...« »No veš kaj! Da bo razbojnika vzela?! Ta mora biti pa že prava —« . »Kaj misliš, da ji je povedal?! Saj ni nor, da ji bo šel to pravit! Bo že potem zvedela, še prekmalu,^ hahaha!« — »Po- vej no, katera pa je? Mogoče fo pa kaj poznam!?« Ravno je Marjeta spet odprla usta, da bo nekaj pripom- nila, ko je zagledala na spodnjem kolovozu orožnike; gotovo so že iskali ubijavca. Čisto potihem je opozorila ženske, naj bodo tiho. Tisti hip so bile vse mirne. Potem je Skalarjeva prva naredila križ, in se počasi privzdignila, druge pa za njo. Marjeta je segla po btički, pa je bila že zdavnaj prazna, šele ko orožnikov ni bilo nikjer več videti, se je pogovor na njivi spet razživel. Zdaj so imele o čem razpravljati! Delo je šlo lepo izpod rok. Drobnela je vzela prazno čajno in kakor v omotici odšla proti domu. Samo to ji je šlo po mislih: Guzaj ga je! Guza'j ga že ni! . Guzaj je ležal v travi za hišo in opazoval kobilico, ki mit n je bila skočila na roko. Ko je prišla Drobnela do njega, se ji je oglasil: / »Vroče, kaj?« »Tebi bi moralo biti vroče še bolj!« »O, ^ zakaj pa?« »Skočirja so sinoči ubili! Nič ne veš?« »Skočirja? Menda ne^ Saj ga ni škoda. Ubili, praviš?« »Pravijo, da si ga ti I« «0 hudiča! Jaz da sem ga!? še tega se je manjkalo. Kdo ti je pa to povedal? Gromska strela! Menda zaradi njegove babe, je-li?! Tiste, — Buh, briga me! Sploh nisem bil na Je- zercah že ne vem tega časa!« Drobneli se je oddahnilo. Kakor da se ji je kamen odvalil od srca. ' • f »Saj je prav, če ga res nisi ti. škrabarjeva je povedala, da je neki tebe imenoval. Guzaj me če!, j v neki rekel.« < »Baraba! Prekleti lažnivec! Kar se bo kje zgodilo, vse bo- do zdaj name vrgli! Vsega bom jaz kriv. Slabo vest je imel, pa ga je bilo strah pred menoj.,Ta uš, — Kaj pa je še drugega povedala?« Zdaj jc Drobnela začela pripovedovati od kraja vse, kaj so govj^rile ženske. Tudi o skorajšnji žcnitvi in bogati mladi nevesti. Guzaj se je smejal in hotel vedeti še več, pa mu Drob- nela ni mogla ustreči. »No, vsaj to mi povej, kako ji je ime!«, je prosila. Guzaj jc pomolčal, potem pa se je zamišljeno nasmehnil: »Bi res tako rada vedela?« »5aj ne bom nikomur povedala, reš ne bom!« »No, naj ti pa bo! Matilda! Tista s koso...«, se je nenado- ma čudno zakrobotal, skočil iz trave, prijel Drobnelo okrog pasu, se divje zasukal z njo in jo spet izpu^itil. — 55 - »Pa še ne tako kmaht, nič ne misli! Ce bo šlo količkaj po sreči, šc dolgo nc! Vcš> nekomu sem nekaj dolžan, ta račun moram še poravnati, preden bom šel s tega sveta... Veš, kak- šen račun? Hahahaha! Velik račun, račun težak kakor zemlja.. Drugače še na onem svetu/ ne bi imel miru.« Oči so SC mu svetile v čudnem ognju, Drobnele je bilo skoraj groza. Ni več silila vanj.. Pri južini SC Gu/aj skoraj še dotaknil ni jedi, samo sme- jal se je in kiir nitprcj razdiral šale. Takega nista še nikoli vi- dela. Rekel je, da pride, ne bo dolgo, njegova ljubica v vas k njemu, da jo je r>ovabil, brez nje da mu je že preveč dolgčas. 11. poglavje ODBORNIŠKA SEJA NA RUDNICI Stave že tako in tako ni veliko prida, včasih je pa narav- nost škodljiva. Plača in delitev dohodkov po učinku nista nič novega, vse to so že zdavnaj poznali. V slogi je moč, vsak na svojo roko pa več nese. Učimo se discipline od razbojnikov! Tatove na bukev! — Če misli kdo, da je Guzaj na Klančarico jjozabil, se bridko moti. Drobnetova krčma na Košnici ni bila ne vem kako obi- skovana, preveč vstran je ležala in ljudje so imeli jabolpnik večinoma sami doma, za vino pa ni bilo denarja, čeprav je bilo poceni. Med tednom skoro ni bilo. gostoy,.semintja je kak voznik navsezgodaj zjutraj pred vožnjo zvrnil frakeljček tro- pinovca ali dva, da bi ogoljufal svoj tešč želodec, to Je bilo vse. Tujec če je vsake svete čase kdaj zašel tu sem, kaj naj bi bil tudi tod počel. Edinole ob nedeljah je bilo malo več življenja, proti večeru je prišel Štef s harmoniko, mladina se je zavrtela, stari so se pogovarjali, takrat je ob prostih trenutkih prisedel še Drobne, včasih pa tudi Guzaj sam, dal za pijačo, poslušal, kaj se menijo, neopazno napeljal pogovor na stvari, ki so ga zanimale, jljudje so prijaznega gospoda gozdarja že dolgo poznali, niso bili nič v zadregi pred njim, marsikdo je dobil dovoljenje, da si sme posekati smreko ali dve v graščinskem. Govoril je z njimi čisto po domače, na- tanko tako, kakor ^o sami mislili, poznal je vse njihove težave in nadloge, včasih še sam pomagal zabavljati na gospodo, ki nič ne ve, kako siromaki žive*. Upal si je glasno povedati, kar so si oni komaj misliti predrznih. Posebno prav mu je bilo, če je kdo sprožil pogovor o Gu- zaju in njegovih podvigih, o tem so itak govorili največ! To mu je prišlo potem prav za njegove nadaljnje namene in na- črte. Zadnje čase pa so ljudje vedeli o njem tudi take reči, ki se njemu še sanjalo ni o njih, o roparskih napadih in tatvi- nah, ki da jih je zagrešil, pa ga sploh ni bilo takrat tam. To ga je nič koliko jezilo. Torej mora biti nekdo, ki pod njegovim imenom, pa na svoj računi krade in vlamlja! še tega bi se - 56 — manjkalo! Zdaj bodo ljudje prav ysako grozovitost, ki se bo kje zgodila, pripisovali njemu in dobro ime njegovo bo šlo v nič! In žandarji bodo še bolj za njim! Temu bo treba na- praviti enkrat za vselej koncc! Da bi odgovarjal za stvari, ki ni imel niti najmanjšega opravka z njimi! Saj ni. neumen! Samo,kako naj ga dobi, hudiča? Kje naj Zagrabi? Gorje mu, če ga d(!>bi v pest! Zadavi ga! Naj vrag krade, ce ga je volja, iimpak nitj na svoje ime in svoje tveganje! Drobne mu jc polpžil besedo, naj vzame svoje ljudi malo bolj v roke, morda je med njimi kdo začel na svoje? To bi bilo zelo nevarno za Guzaja, vsi skupaj nimaja dovolj soli v glavi, samo udariti znajo, glavo umakniti v pra^i čas pa ne, če koga'dobe, bo vse izdal in pjihnil v nesrečo! • Tako je Guzaj sklenil, da bo sklical svoje ljudi in se resno pogovoril z njimi. Mora jim vliti straha! Kakor je bilo dose- daj, je bilo vse preveč p6 domače. Kdor hoče" delati, kakor^ bo on ukazal in zahteval, — prav! Če noče, tudi prav! Siliti ne more nikogar, da ga uboga. Za naprej pa jim pove, Če bi se kdo drznil sam zase, tega bo strahovito kaznoval. Se bodo premislili, zdaj ga že toliko poznajo, da vedo, kar reče, tudi naredi. Sicer fia je za vsakega samega koristno, če je povezan z njim. V slogi je moč in vsi za enega, eden za vse! Samo tako se bodo lahko držali. Sklical jih bo in jim povedal, potem pa naj, kakor je komit prav! Za druge pa ne bo nosil glave na- prodaj! Naj jih hudič — Priložnost mu je ponudila, ko je bilo drugo nedeljo na Prevorju žegnanje. Takrat pridejo Ijiidje od vseh strani sku- paj, pa ne bo nikomur padlo v oČi, če bo med njimi tudi kaj takih, ki niso domačini in jih zato ljudje ne poznajo, da bi bili kaj preveč radovedni, šoljnc naj jih obvesti, kje se bodo zbrali, že ve, kje, pri\Vrečkovi bukvi. Tja nihče nikoli ne pride, nobene poti ni blizu, še če bi jo iskal, bi jo komaj našel, če natanko ne ve kje je. Tam se bodo lahko čisto nemoteno po- govorili vse, kar je treba. Na žegnanjsko nedeljo je bilo prav lepo jesensko vreme, sicer že nekoliko hladno, pa ne preveč. Po opravilu se je v go- stilni blizu cerkve ljudi kar trlo, toliko jih je bilo. Malo se morajo podpreti in ogreti, nekateri so bili že od zgodnjega jutra sploh tešč, žegnanje je pa tudi enkrat samkrat v letu! Guzajci so prihajali po eden, dva, ^i dali znamenje in se spet pokradli iz gostilne v hqsto., Sicer pa sploh ni bilo nikomur na mar, kdo so in po kaj šo prišli in kam gredo. Guzaj jih je že čakal na kraju pomenka. Ležal je v grmov- ju in razmišljal, kaj jim bo povedal. Predvsem mu morajo priseči, da bodo^samo njega ubogali in se držali samo t^ga, kar jim bo on ukazal. Če bo dobil koga, da je vzel — čeprav en sam krajcar brez njegove vednosti, — bo kaznovan s smrt- jo! Red mora biti! Na bukev bo privezan in tam bo ostal, do- kler lisice ne bodo raznesle njegovih kosti! Razbojniški po- glavar!, — mu je šinilo, skozi misel. Klavrna čast — Zdaj je, kar je, poti nazaj ni nobene. Ni sam kriv, tako je pač naneslo. ŠE DANES N A. R O Č I T E CELJSKI T E D N I K 10.9.196?-št. 36 6 vabimo vas na IZLBTBt POSEBNA UGODNOSTI kolektivi in INDIVIDUALCII Posebna ugodnost za zakljnček se- zone! 2.dnevni WEEKEND IZLETI v pUDIMPEŠTO. Cena aranžmana din 20.800 po osebi vključno stroški pot- nega dovoljenja. 3.dnevni WEEKEND IZLETI V BRATISLAVO, BRNO in DUNAJ. Cena aranžmana din 25.000 po osebi. 1. v času od 20. do 31. oktobra 1965 krožno potovanje po Sredozemlju z motorno ladjo »ISTRA«. Prijave do 20. septembra 1965. 2. 6-dnevno avtobusno potovanje na ogled razstave učil, šolske opreme in gradnje mo> demiti šol na DUNAJ in v BUDIMPEŠTO, prijave do 10. septembra 1%5. 3. 9-dnevno avtobusno potovanje v CARI- GRAD in SOFIJO. Prijave do 5. septembra 1965. 4. INTERNIRANCI! Obiščite nekdanja ta- borišča RENICCI, TREVIŠO, GONARS, VIS- tO. Prijave do 10. septembra 1965. 5. GRADBENIKI — strokovna ekskurzija v ITALIJO v oktobru. 6. AŽURNA OBALA — v oktobru — 6 dni! 7. 4 dnevno avtobusno potovanje v Istro, prijave do 9. septembra 1965. g. 10-dnevne počitnice v Dubrovniku. Prija- ve do 10. septembra 1965. Možnost potovanja s K-15! 9. 2-dnevni Izlet na PLITVICE, PLITVIČKA JEZERA in CRIKVENICO. Prijave do 10. sep- tembra 1965. KOMPAS CELJE prodaja vse vrste vozovnic za tu in v inozemstvo, posreduje v najkraj- šem času nabavo potnih listov in vizumov, menja devize in daje vse informacije za Vaša potovanja v tu — in inozemstvo ter Vam posreduje rezervacije za Vaš letni oddiii v vseh turističhili krajih. KOMPAS CEUE obvešča vse stranke, dat Je v času sezone poslovalnica odprta od 7,30 do 18,00 ure. Pred vsakim potovanjem ali Izletom obi- ščite turistično podjetje KOMPAS CELJE, Tomšičev trg 1, tel. 23-50. \ KOMPAS CEUE \ Tomšičev trg 1 ^ tel. 23-50 • PRODAM Motor »STAVBILEC« sekular in štedilnik »Proleter«, prodam. Cel je, Kersnikova 27 a. Dobro ohranjen globok otroški voziček proda: Cokl, Celje, Zidanškova 19. Dobro ohranjen štedilnik »GORAN« — desni, proda: Knez, Celje, Slomškov trg 5. Spalnico, vložke, žimnice, prodam za 80.000 din. Naslov v upravi lista. »Opel — Moskvič« — specialno opremljen »Moskvič« z ograjenim opcl motorjem, pro- V dam. Ogled v nedeljo v Poljčanah 9 pri Braslovčah. Sadno stiskalnico'z železno svečo (701), pro- da: Milan Skale, Celje, Bernekerjeva 2 (Zg. lludinja). Dobro ohranjeno motorno kolo »JAWA« 250 ccm, letnik 1952, proda: Jože Ouiahcn, La- ško 314. PRIMO 150 ugodno prodam. Cepin, Celje, jKersnikova 7. Ugodno prodam dobro ohranjeno belo plc- skano spalnico, sunko, Ronkova 10. Pohištvo: (masivna hrastova spalnica, lepa predvojna jedilnica — kavkaški Oreh), vse zelo lepo ohrtuijeno, pr«da: Kocuvan, Celje, Cankarjeva 13 j. Ogled ob sobotah 11. in 18. septembra od 10. do 14. ure: 8>se(lcžni DKW Kombi prodamo do 20. scp- tcmbia. Prednost imajo di-uzbene pravne osebe, od določcn<;ga datuma "dalje pa za- sebniki. Ogled možen vsak dan. Naslov v . * upravi lista. ' Dvosedežni moped, omaro in omaro za peri- lo z ogledalom, pivdam. Naslov v upravi lista. » / / Veliko' stoječo uro, 6 stolov, mizo in kre- denco, prodam. Naslov v upravi lista. 4 leta staro vozno kravo s teletom, prodam. »Prcmšak«, Zagrad 133, Celje. • KUPIM Kezervno kolo za NSU PRJMO, kupim. Ant- loga, Petrovče, Mala Pjrešica 12. l^nodruzinsko hi.šo v okolici Celja ali Žalca, kupim. Ponudbe na upravo lista pod šilio »(iotovina«.. Starejša upokojenca kupita v Dobrni šobo za poletne mesece. Oskrbnik, Ljubljana, Preč- na 8. Liizjo mlatilnico kupim. Naslov v upravi li- sta. V Savinjski ali šaleški dolini kupim manjšo stanovanjsko hišico, primerno za vikend. Pismene ponudbe na upravo lista pod šUro »Lepa le^«. • ZAPOSLITEV Starejšo gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhe sprejmem takoj. Celje, Oblakova 3. Varuhinjo k dvema otrokoma od 3—4 let, v obmorskem kraju !,prejmem takoj. Infor- macije pri Mulej, Ljubljanska cesta 75 a. • STANOVANJE Stanovanje nudim dvema dekletoma. Naslov v upravi lista. ' . Otroška sestra, išče sobo v Celju. Naslov v P upravi lista. no opremljeno in eno n^jopremljeno sobo z souporabo garaže oddam s 15. septembrom. Popovičeva 41, Celje, nameščenec išče opremljeno sobo v Celju. Naslov v upravi lista. Sostanovalca (tudi dijaka) sprejmem. Ašker- čeva 4, pritličje. • RAZNO ^po udobno dvosobno stanovanje v centru Celja želim zamenjati za 3 ali večsobno v ^^jem območju Celja. Naslov v upravi li- dam skladišče — delavnico in garažo, f. Aškerčeva 4 — pritličje. '^Jdaiii veliko sobo, klet, del gospodarskega Poslopja, zelenjavni vrt, sadovnjak, njivo lepem kraju ob cesti blizu železniške m avtobusne postaje. Plačlji\'o za nekaj časa "aprvj. Ogled 13., 16. in 17. septembra. Na- j^slov v upravi lista, ^^ijše posestvo vzamem v najem. Podbregar ' raiic,^ ilomec — Brdo 22, Rečica ob Savi- nji. SPREJMEMO TAKOJ '"^ziiašnlca časopisa ob sobotah, po- ,7.a zbiranje novih naroč- J^ikov in več prodajalcev časopisa MIRLJANSKI DNEVNIK-podtužni- Celje-Titov trg 3. \ kino KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Dne 11. in 12. septembra 1965 »TRIJE MUŠKET1RJ1<{ — I. del — italijansl^chfraneoski barvni CSP film f)ne 14. septembra 1965 »TRIJE MUŠKETIRJI« — II. del — italijansko-francoski barvni SCP film Dne 16. septembra 1965 »SEST NOCI GROZE« — zahodno-nemški film KINO »PARTIZAN« SEVNICA Dne 11. in l2. septembra 1965 »SAFIR« — angleški film \ DnQ 15. septembra 1965 »CUCARA« — italijanski film KINO »DOM« GORNJI GRAD Dne 11. in 12. septembra 1965 »SEDEM VELIČASTNIH« - KINO KZ KOSTANJEVICA NA KRKI Dne 12. septembra 1965 »NEPOZNANA ŽENA« — egiptovski film Dne 15. septembra 1965 »MUZARSKA BALADA« — ruski barvni glasbeni film KINOSEKCIJA DPD »SVOBODA« BRESTANICA Dne 11. in 12. septembra 1965 , »USODNA CIGANKA« — angleški film Dne 15. septembra 1965 »ROKE KVIŠKU« — francoski film KINO »BOHOR« KOZJE Dne 11. in 12. septembra 1965 »INVAZIJE VIKINGOV« — italijanski barvni film KINO »SVOBODA« ŠTORE Dne 11. in 12. septembra 1965 »KRALJESTVO KRIVIH OGLEDAL« — sovjetski barvni film KINO ROGAŠKA SLATINA Dne 11. in 12. septembra 1965 »HERKUL OSVAJA ATLANTIDO« — Dne 13. septembra 1965 i »REVOLVERAŠ IZ ARIZONE« — Dne 15. septembra 1965 »SOLIDNO DEKLE« — nemški barvni film Dne 16. septembra 1965 »NAJDAUŠI DAN« — ameriški SCP film PROSVETNO DRUŠTVO »JELKA« KINO SEKCIJA NAZARJE Dne 11. in 12. septembra 1965 »CUDODELKA« — ameriški film Dne 15. septembra 1965 »DOBRA LEKCIJA« — francoski film DELAVSKO PROSVETNO DRUŠTVO »SVOBODA« GRIŽE- Dne 11. in 12. septembra 1965 »TARZANOVE DOGOVIŠCINE« — ameriški barvni film TUlUSTlflVE OKJAVE POROČILO O PROSTIH I^^APACITETAII Celjska turistična zveza sporoča, da so za- sedeni zdraviliški domovi v Laškem, Dobr- ni in Rogaški Slatini. V vseli treh krajih pa jc dovolj prostora v hotelih in pri zasebni- kih. V ostalili krajih na našem turističnem področju pa je še dovolj prostora.^ TURISTIČNE PRIREDITVE 12. september — Koncert narodniii pesmi na vrtu restavracije Jezero v Velenju — pri- četek ob 15. uri. 13. september — Večer jugoslovanskih ple- sov v zdravilišču Rogaška Slatina — pričetek ob 20. uri. 14. sep'teniber — Družabna prireditev PLES- NA ŠTAFETA v zdravilišču Rogaška Slatina — pričetek ob 20. uri. 19. Vcptember — VINSKA TRGATEV/ ob JEZERU V VELENJU — pričetek ob 15. uri. 19. september — MALI PIKNIK NA GORI OLJKI — pričetek ob 8. uri. Podjetje >JUTEKS« Žalec razpisuje po sklepu DS JAVNO LICITACIJO za prodajo osebnega avtomobila Mercedes 170 DS, leto iz- delave 1952. Vozilo je vozno. Izklicna cena je 700.000 din. Javna licitacija bo v soboto dne 18. 9. 1965 ob 6. uri na dvorišču podjetja. Vozilo si lahko ogledate vsak dan od 8. do 14. ure. Od 6. do 8. ure bo licitacija za ponudnike družbenega sektorja/. V kolikor ta ne uspe pa od 8. do 10. ure za zasebne ponudnike. Na blagajni podjetja je potrebno položiti varščino v višini 10 % od izklicne cene. Skupščina občine .Mozirje v Mozirju odproda takoj najboljšemu ponudniku osebni avto ZASTAVA 1100 v BREZHIBNEM STANJU Ogled avtomobila jo možen dnevno od 7. do 14. ure. Odprodaja bo v četrtek, dne 23. septembra 1965 ob 13, uri za ponudnike iz socialistične- ga sektorja in v primeru, če avto ne bo prodan ob 14. uri za zasebne ponudnike. Začetna cena je 1,000.000 di- narjev. Ponudniki morajo pred licitacijo polo/iti kav- cijo v višini 5 % zlačetne cene. LikviTOPER« CELJE, Te- harska 1 razpisuje LICITACIJO za prodajo TOVORNEGA AVTOMOBILA ^ I Znamke TAM tipa Pionir nosilnost 3.000 kg. Licitacija bo na Teharski cesti 1 (dvorišče), 13. 9. 1965, od 9. ure do 10. ure za družbeni sektor, kolikor ne bo intere- sentov pa za zasebni sektor. Vse informacije dobite na telefon št. 32-32. Komisija za nabavo in prodajo osnovnih sredstev podjetja >MERX« Celje razpisuje na osnovi sklepa centralnega delav- skega sveta / LICITACIJO za j)ro(lajo osebnega avtomobila FIAT MOO, typ F 3, letnik 1960. Vozilo je v brezhibnem stanju z vgrajenim radio- ajiaratoin. Izklicna cena je din 1,200.0{X). Interesenti so dolžni pred licitacijo položiti 10% kavcijo. Licitacija bo dne 11. 9, 1965 na dvorišču uprave >'Merx« Celje, Tomšičev trg 3 ob 10. uri. dopoldne. Prechiost nakupa imajo gospodarske organizacije, če teli interesentov ne bo, lahko 1 uro za tem pristopijo k lici- taciji privatni interesenti. ZAVOD ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN URE- JANJE NASELIJ LAŠKO razpisuje naslednja delovna mesta: 1. DIREKTORJA 5. RACUNOVODJO 3. URBANISTA 4. TEHNIČNEGA RISARJA Pogoji: pod točko 1. — visokošolska izoi)razh;i gradbe- ne ali ekonomske stroke in 3 letna praksa na vodilnem de- lovnem mestu ali višja izobrazba iste stroke in 5 letna praksa na vodilnem delovnem mestu. ix)d točko 2. — vi- sokošolska izobrazba ekonomske stroke in 3 leta prakse na vodilnem mestu v računovodstvu, višja šolska izobraz- im in 5 let prakse na vodiliieth delovnem mestu v račiinovod- slvu. srednje šolska izobrazba in 8 let prakse na vodilnem ni,<'stii v računovodstvu, |)od točko 3. — diplomirani inženir arhitekt. 1 leto prakso. Pod točko 4. — srednješolska izo- brazba gradbene otroke ali njej enaka izobrazba in 2 leti prakse. .Ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite na naslov Zavoda. Stanovanje ni na razpolago. tRtMSTVA ~ POROKE'.^ SMRTI CELJE V preteklem tednu se je rodilo 22 deklic m 26 dečkov. Poročili so se: Adolf Brence iz Zg. Hudi- nje in Marta Založnik iz Pečovnika; Marko Mandič iz Ljubljane in Ljudmila Kelc iz Celja; Roman Zcndzianovsky iz Celja in Maj- da Gorišek iz Šentjurja; Rafael Podgornik in Plza Poč-ek, oba iz Celja; Emil Gajšek in Marija Majcen, oba iz Prožinske vasi; Stje- pan Jajčevič iz Banja Luke in Kristina Ša- larič iz Celja; Jurij Amon iz Šentjurja pri Celju in Cokle Rozalija iz Štor; Jožel Kle- novšek iz Trbcrvelj in Viktorija Germelj i/. Celja; Janez Volavšek in Marija Toplišek, oba iz Čelja^ Simon Jeranko iz Spodnjih Mestinj in Ana Otorepec iz Celja; Umrli so: Andrej Korošec iz Škofje vasi (.36); Marija Savinek iz Gomilskega (66); Mt- Mihael Pušnik iz Strmca (86); Kari Plav- LetuSa (4 me.sece); Jože Pergamoš iz Šmarja pri Jelšah (56); Martin Kolar iz Štor (.56); Miha el Pušnik iz Strmca (86)'; Kari Plav- čak iz Zagaja pod Bočem (50); ŠENTJUR V preteklem tednu sta se na območju obči- ne rodila en deček in ena deklica. Poročili so se: Emil Bukovšek, traktorist in Ljudmila Senica, poljedelka, oba iz Trne- ga; Alojzij Agrež, inženir iz Celja in Franči- ška Guček uslužbenka iz Šentjurja; Alojzij Vrečko, upokojenec iz Vrbnega in Bernardka Oblak, uslužbenka iz Grobelnega. , Umrli so: Franc Hojnik, upokojenec iz Dramelj (78); Franc Voga, delavec iz Gorice pri Slivnici (32); Marija Zupane, delavka iz Vodruža (60). LAŠKO V preteklem tednu sta se rodila dva dečka; Poročili so se: Frece Anton, delAvcc iz Lahomnega in Kolšek Terezija, uslužbenka iz Lahomška; Cvek Franc, avtomehanik iz Celja in Požek Marija, uslužbenka iz Celja; Umrli so: Zapušek Jakob, preužitkar iz Se- la nad Laškim (69); Knez Jože preužitkar iz Gozdeca (74); ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 11. do 18. sept. 1965 MARJAN TISEU, veterinar, Celje, Savinjska 3/II (Savinjsko nabrežje) Telefon:' 28-71 IZLETNIK CELJB PUTNIK vam nudi vse turliUčne usluge in vas vabi na Izlete in potovanja po Jugoslaviji In v Inozemstvo s turističnimi avtobusi: ZCRICH — LONIX)N — MtJNCHEN, 8- dnevno potovanje z vlakom, dne 20. 10. 1965. Prijave do 20. 9. 1965. SOLUN — ISTAMBUL — SOFIJA, 8-dnevno potovanje z vlakom, dne 17. 10. 1965. Prijave do 18. 9. 1965. DUNAJ, 3-dnevno potovanje z avtobusom, dne 15. 10. 1965. Prijave sprejemamo do 20. 9. 1965. GRAZ, 1-dnevno potovanje z avtobusom, dne 1. 11. 1965, na komemoracijo k spomeni- ku žrtvam fašizma. Prijave sprejemamo do 1. 10. 1965. MILANO — PARIZ — NICA — MONTK- CARLO — RJIIANO — BENETKE, 10-dnev, no potovanje z vlakom, dne 13. 10. 1965. Pri- jave do 14. 9. 1965. GROSSGLOCKNER — DOLOMITI - GARD- SKO JEZERO — VERONA — PADOVA, 3- dnevna potovanja z avtobusom. Prijave spre- jemamo za kolektive in posameznike. TRST IN BENETKE, stalni enodrfevni In dvodnevni avtobusni izleti za kolektive in , posameznike. IZLETNIK prodaja vozne rede za promet- no sezono 1965 66. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in tujih vizumov. IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva in sprejema depozite. IZLETNIK rezervira hotelske so|»e, kabine na ladjah, rečne in prekooceanske plovbe, postelje v spalnih vagonih, prodaja vozovnice za letalski promet za tu in inozemstvo. Programe potovanja zahtevajte v našem oddelku in poslovalnici v Velenju, ki spreje- majo tudi prijave! Prihranite vaše počitnice in pravočasno' sporočite vašo odločitev za udeležbo na poto- vanju! Vse informacije in ih-ijave pri IZLETNIK-u Celje, Titov trg 3 ter v poslovalnici Velenje. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CELJE nasproti Avtobusne postaje Delavska univerza v Ceiju-Cen- ter za poučevanje tujih jezikov (bivši Zavod ,za poučevanje tujih jezikov). razpisuje 4 mesečne tečaje začetne, nadalje- valne, koiiverzacijske in korespon- dentske, magnetofonske iu navadne tečaje agleščine, nemščine, fran- coščine, italijanščine in rnščjiie. Bodo tudi 4 mesečni tečaji sloven- skega jezika. Vsi tečaji se prično 20. septembra 1965. Prijave, ki jih dobite pri Cen- tru, Celje, Cankarjeva i/Il, lel. 32-24, sprejemamo do 15. sepfembra 1965. Delavska univerza v Celju-Ceii- trr za poučevanje tujih fczikov (bivši Zavod za poučevanje 'tujih jezikov v Celju). , razpisuje na svojem oddelku pri Delavski univerzi v Velenju 4 me.sečue angleške začetne, nemške začetne in nadaljevalne ter italijanske za- četne magnetofonske tečaje. Tečaji se prično 27. septembia 1965. Prijave, ki jih dobite pri De- lavski univerzi v Velenju, spreje- mamo do 15. septembra 1965. VARCEVALCI VSI, KI BOSTE V ČASU OD 1. JULIJA DO 31. OKTOBRA 1965 VLOŽILI PRI KOMUNALNI'BANKI CELJE ALI NJENI PODRUŽ- NICI CELJSKI MESTNI HRANILNICI ALI EKSPOZITURAH V ŽALCU, MOZIRJU, LAŠKEM, ŠENTJURJU, ŠMARJU PRI JELŠAH, SLOV. KONJICAH ROGAŠKI SLATINI, SEVNICI IN BREŽICAH VSAJ 50.000 DINARJEV IN TA ZNESEK VEZALI NAJMANJ ZA DOBO 12 MESECEV, BOSTE PRIŠLI V POŠTEV PRI NAGRAD- NEM,ŽREBANJU VEZANIH HRANILNIH VLOG, KI BO V ME- SECU NOVEMBRU TEGA LETA / NAGRADE: 1 pralni stroj 4 šivalni stroji 2 sesal€a za prah ' 4 tranzistorji 6 volnenih odej 3 mikserji 2 gramofona 3 jedilni pribori Skupaj 25 nagrad v vrednosti 1,000.000 din VEZANE VLOGE OBRESTUJEMO OD 5,5 DO 7,5 7o. VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE PRI KO- MUNALNI BANKI CELJE, KJER SO ZA VAS VARNO IN KORISTNO NALOŽENI! KOMUNALNA BANKA CELJE KONCERTI Ponedeljek, 20. septembra ob 20. url v Na- rodnem domu KOROŠKI AKADFMSKI OKTET Predprodaja vstopnic v glasbeni ioU. 10.<). 1965- vt. 36 ~ 7 SLOVENKA ? 3. SLOVENKA: Hikla / VIŠINA: 170 cm TEZA: 61 kg LASJE: CrnI OCI: Rjave ROMAN (POVEST): Bela krlzantcma CVET: Šmarnka NARODNA PESEM: Tam, kjer teče bistra Žila JED: SlaSČIce OPRAVILO: Streljanje PREGOVOR: Kdor drugenni jamo koplje, sam vanfo pade! \ Za izbiro »Slovenke« objavljamo foto- grafije zapovrstjo, kakor jih udeleženKe natečaja pošiljajo v uredništvo. Ce ni- mate primerne fotografije, nam sporočite In pri vas se bo zglasil naš fotoreporter. BRALKE IN BRALCI, NE POSIUAJTE POSAMEZNIH KUPONOV! SHRANITE SLIKE IN KUPONE, DA JIH BOSTE P(JSLALI OSEM HKRATI NA ENI DO- PISNICI. IZMED TISTIH OCENJEVAL- CEV, KI BODt) POSLALI V UREDNI- ŠTVO SKUPAJ OSEM KUPONOV, BO- MO PO VSAKI SERIJI IZŽREBALI BREZPLAČNE NAROČNIKE ZA DOBO ENEGA LETA! ^ Natečaj bomo zaključili z veliko prire- ditvijo. ifiodelovala bodo razna podjetja, ki skrbe za izgled Slovenk. Za udeleženke In ocenjevalce, ki so naši stalni naročni- ki, smo pripravili praktične nagrade. Pa Se druga presenečanja vas čakajo! V pri- hodnii številk! lahko pričakujete prve na- povedi podjetij in nagrad! KUPON »SLOVENKA« ST. 3 TOČKE (od U do 10«) ............................... Izrežite, nalepite na dopisnico in pošlji- te na naslov: Uredništvo Celjski tednik, Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal CIC DE BEL JAK: (1) S POTI NA HIMALAJO Sedimo na Verandi, edini, ki v celem naselju ni podprta s koli, edini, ki ima v redu streho. P(kI nami šiinder kot v veleineslti. Mešajo se /lohiidravi človeški glasovi z laje/.eiii psov, nieketa- iijetn stotin koz in innkanjeni sv(itih krav in črnih bivolov. Bolj portulko prihlača mimo otovorjen slon in takrat za tre- nutek utihne vse ostalo. Poču- timo se domačine. Komaj nekaj dni je od iiielikih sedežev v zračnem velikanu Boeing 707 in dobrih jedi ter spanja v ho- telu, i)a se nam zdi davna pre- teklost. Ko da vse to ni bilo res in pripadamo drugemu svetu. Umazani smo in m\»kri od potu, v sinraihi daleč prekašamo do- mačine. Še sanjal ne bi včasih, da bi kdorkoli od velike bele rase sprejel kozarec s čajem, ki ga pripravi domačin. Sedaj brez zadržka vsakdo izmed nas sede na sphano prst pred čajnico, vza- , ine v roke kupljeni čaj, pomešan s kozjim mlekom in uživa ob topli tekočini. Ali je v teh po- zi rkili zalega griže, tifusa, nia- larije, koz in drugih reči, nam ne dela težke glave. Včeraj smo priromali s starim ševroleloni iz Jogbanija v Daran. zjutraj smo čakali na mestu odhoda, avto s šoferjem vred pa je mirno stal do petih jM)pol(ine. Tu čas ne igra posebne vloge. V življenju ga je vedno preveč, l)()sel)M() če nimaš z njim kaj po- četi. Kamioni so naloženi čakali na naš odhod. Končno je avtobus, poln vsega inogočegii krenil s po- staje po tlfikovani cesti proti Da- ranu. Na obeh straneh riževa po- lja, blatojn voda. Monsuin še ni minil in vsak dan dežuje. V tej blatni brozgi ob ctisti tiče do ko- len in čez napol zakrite žene in z tiialimi saki lovijo svoj vsak- danji kruhek: drobne ribice. Ogromne čaplje nejjrizadeto in (h)stojanstveno jjozdravljajo na eni nogi. Sloni so rčdkejši, zato |)a srečujemo velike črede bivo- lov in koz. Stojimo, kjer je kaj zanimivega, šofer stopi na čaj, |)olniki ob avtobusu na žerjavici prižigajo vodne pijje in kadijo brez ihte in občutka za zamudo. Nekaj Tasa godrnjamo, končno se vdamo v usodo. Na i)ol poti nas zagrne tema pragozda. Tam šofer ne ustavi. Strah ga je div- jih živali in razbojnikov, zato tudi včeraj nismo mogli spraviti naših kamionov dalje. Ogromna debla tise in ebenovine izginjajo v deževno nebo. Pri zemlji bi sklenilo obroč okrog največjih debel kvečjemu deset do dva- najst ljudi. Svet se počasi dviga in ko i)ripeljemo iz pragozda, ob- stanemo. Postaja? Ne! Na zad- njem kolesu je gladko odtrgalo tri vijake z obroča. Že smo se pri- pravili na pešačenje, toda šofer je rešil položaj v nekaj minutah. Z dveh drugih koles našega av- tobusa je vzel po enega in vesela vožnja je šla naprej do trde te- me. V Daranu smo našli naše šerpe. Najeti delavci so z. glasnimi hoj- sa ... hojsa ... hojsa ... premi- kali naše zaboje — po uro enega. In deset jih je upiralo suhe roke v en za])oj. S Pavletom sva za kratek čas nagnala vse in z dve- nm prijemoma je zaboj pristal na tleh. Glasno odobravanje z vseh strani, vendar sva jim pre- pustila mesto. Naj zaslužijo svoje rupije. Delo se je vleklo v noč. Rili smo lačni, žejni in obenem siti vsega. O spanju na mehkem seveda ni bilo govora. Oblečeni na b(^tonska tla. Seveda brez po- krival. Vročina je še prehuda kljtil) dežju. Komarji so imeli svoj praznik, mi pa eno tistih 2'y noči, ki so pred narni. Upo- števali smo zdravnikov nasvet: proti komarjem, Iflkoti in žeji je najboljše zdravilo spalna tableta. Pa lahko noč in drugič kaj več! Prometna kronika IZSILJEVAL JE PREDNOST Voznik o.sebnega vtomobila CE 97-12 SLAV- KO BUDARIN iz Velenja je v Velenju zavil na prednostno Šaleško cesto s stranske cestt in izsiljeval prednost pred kombijem CE 60-86, ki ga je upravljal STANKO LEMEz? Prišlo je do trčenja, pri katerem je osebni avtomobil odbilo še v kolesarja ANTONA in ALOJZA GORIŠKA. Ponesrečena kolesarja sta dol)ila lažje poškodbe, na avtomobilih pa je za 200 tisoč dinarjev škode. PADEL POD VOZ Med prevozom 1000 litrov jabolčnika, ki sta ga z vprego prevažala IGNAC BREZOVNIK in IVAN MATIJEVEC iz Loč proti Zičam se je pripetila težja nesreča. Voznika sta med vož- njo vprego namreč ustavila, da bi pritrdila sod. Na zadnjem delu voza je ležal vinjen hRANC OliAD. Ko sta voznika pritrjevala sod, so konji nenadoma potegnili z nasipa ceste na'travnik, kjer je Franc Obad padel z voza pod kolo, ki mu je šlo čez glavo. Pri tem mu je težko poškodovalo čeljust. TRČENJE DVEH AVTOBUSOV Na križišču ceste III. reda v Leskovcu pri Krškem je pred dnevi prišlo do težje pro- metne nesreče. Voznik avtobusa CE 50-94, ALOJZ ŠINKOVEC je pripeljal v križišče po levi strani v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal avtobus NM 20-57 po sredini cestišča, ki ga je upravljal ANTON MILER. Voznika sta poskusila trčenje preprečiti, ven- dar je prišlo kljub temu do njega. K sreči jji bil nihče telesno poškodovan, na avtobu- sih pa je škode za 150 tisoč dinarjev. SMRT POD KOLESI Na cesti II. reda med Radečami in Sevnico se je pred dnevi pripetila težja prometna ne- sreča, ki je terjala eno življenje, ena oseb.i pa je bila težko telesno poškodovana. Proti Sevnici je voznik IVAN KOFOUA upravljal tovornjak CE 72-30 s prikolico 11-64 CE. Ko je pripeljal med'naselje Boštajn in Mrtvice, mu je prišla nasproti FRANČIŠKA ŽELEZ- NIK, doma iz Kompol št. 5. Za njo je pripe- ljal kolesar ALOJZ TEGENSEK, ki ni imd na kolesu verige, ker se mu je že prej utr- gala. Malo pred srečanjem s tovornjakom je ženska nenadoma skočila preko ceste — pred avtomobil, ki jo je zadel tako močno, da je obležala na mestu mrtva. Istočasno se je v vozilo zaletel še kolesar, katerega so nato s težkimi telesnimi poškodbami prepeljali v novomeško bolnišnico. TRČENJE Voznik JOŽE AVGUŠTIN je v vasi Stopče na cesti H. reda med Celjem in Grobelnim v ostrem zavoju zgubil oblast nad vozilom in trčil v nasproti vozeči avtomobfil CE 100-02, ki ga je upravljal JAKOB RALIC. Prišlo je do močnega trčenja pri katerem je nastalo na obeh vozilih za 6(X) tisoč dinarjev škode. UMRL V BOLNIŠNICI Na cesti II. reda v vasi Hrušovec, malo pred Storami, je zaradi prehitre vožnje z mo- tornim kolesom CE 15-013 padel IVAN MA- JORANEC tako nesrečno, da je zaradi hudih poškodb isti dan v celjski bolničnici umrl. Na vozilu pa je nastalo za sto tisoč dinarjev škode. TRČENJE NA PREHODU Voznik osebnega avtomobila CE 88-37 JO- ŽE STOPAR je pred dnevi upravljal vozilo proti Lokovici pri Šoštanju. Zaradi nepre- glednosti voznik pri prečkanju železniške pro- ge ni opazil prihajajočega motornega vlaka, ki je vozilo zadel in ga vlekel še 90 metrov. Voznika je pri trčenju vrglo iz vozila in .ss je pri nesreči hudo poškodoval. Avtomobil je vlak dobesedno preklal na dvoje. Pri tem je nastalo za en milijon dvesto tisoč dinarjev škode. ODTRGALA SO SE MU KOLESA Med vožnjo po Teharski cesti so se vozniku MARINKU SIMICU odtrgala zadnja kolesa na prikolici 12-47 SA, ki je bila pripeta za avtomobil SA 19-20. Voznik je prevažal iz celjske Cinkarne 30 ton cinkovega asfalta. Po, nesreči je vlečno vozilo odtrgalo še prednja kolesa na prikolici, tako da je prikolica po- polnoma uničena. Na tovoru in prikolici je škoda ocenjena na tri milijone dinarjev. RAZNESLO MU JE GUMO Vozniku ALBINU SANJKARJU ie med vož- njo po cesti III. reda med Jurkloštrom in Rimskimi Toplicami razneslo prednjo gumo. Vozilo CE 48-74 je nato zaneslo proti potoku Gračnica. Na vozilu je nastalo za 400 tisoč dinarjev škode. VOZIL S PREVELIKO HITROSTJO Med vožnjo proti Catežkim Toplicam je voznika osebnega avtomobila KR 18-61 KA- ŽETA KIDRCA zaradi prevelike hitrosti za- neslo s cestišča. Po 20 metrih drsenja po ob- cestnem jarku se je vozilo še nekajkrat pre- vrnilo. Na vozilu so škodo ocenili na 60(5 ti- soč dinarjev. TRČIL V OGRAJO V ulici Toneta Mileva v Konjicah je voz- nik MILAN KOS izgubil zaradi prevelike hit- rosti v ostrem zavoju oblast nad vozilom. Za- neslo ga je na desni rob cestišča, kjer je trčil v ograjo mosta preko Dravinje. Voznik je upravljal vozilo z nemško registracijo MH PA - 6. Ob nesreči si je voznik zlomil desno nogo v kolenu ter dobil več ran po glavi, nje- gova žena pa se je ravnotako ranila po glavi- ZAVOZIL JE V ŠKARJE Med vožnjo po avtomobilski cesti v bližini Čateža je voznik RAJHARD VOLF poskusil prehiteti pred njim vozeči tovorni avtomobij CT 11-74. 'V času prehitevanja je nasproti pripeljal neznan voznik osebnega avtomobila' Da bi se izognil trčenju, je voznik Volf zavil močno na desno, pri tem pa trčil v prikolico tovornjaka. Na vozilih je nastalo za 400 li" soč dinarjev škode. TRČILA V TELEFONSKI DROG Med vožnjo po cesti I. reda je voznica osebnega avtomobila MB 43-88 TATJANA HU- DAI.F.S iz Celja nenadoma brez vzroka zav)". la v Vojniku pri hiši številka 180 s cestišča; Z avtomobilom je nato trčila v telefonsl«' drog. Na avtomobilu je škode za 200 tisoč di' narjev. PREHITRO VOZIL Po Mariborski cesti v Celju je IGNAC DOB; NIKAR, voznik osebnega avtomobila LJ vozil s preveliko hitrostjo. Na zavoju pri hi^' številka 212 ga je zaneslo na levo stran ce- stišča pred nasproti vuzeči osebni avtomobi) MB 20-24, ki ga je upravljal GEZA CALA^ iz Maribora. Prišlo je do močnega trčenja ^ katerem je škoda na vozilih ocenjena na po' . milijona dinarjev. JURIJ PLEVNIK: Spomini na Slavka Slandra Leta 1936 mi je bilo namenjeno, da tudi jaz okusim »dobrote« Starega piskra. Ko so me pripeljali v sprejemno pisarno, so bili tam- kajšnji uslužbenci kar presenečeni in upra- vitelj jetnišnice, gospod Možina, je bil v vidni zadregi, kam bi me vtaknil. Paznik Dorn mu je nekaj šepnil na uho, upravitelj pa se je nasmehnil. Odpeljal me je po viju- gastih stopnicah in dolgočasnih hodnikih v celico 65 v tretje nadstropje, nato pa iVie pah- nil skozi vrata, češ tu je sedaj tvoje biva- lišče Zagledal sem sojetnika, Se mladega, pri- kupnega moža, ki je stopil proti meni, iz- prožil desnico in mi s smehljajem zaželel dobrodošlico. V trenutku si je pridobil mo- je simpatije in nemir, ki sem ga čutil, je izginil. Predstavil se je: — Slavko Šlander. — Vi ste Slavko Šlander? sem se začudil. — Mnogo sem že slišal o vas! Ali niste bili že dve leti v Sremski Mitrovici v komunistič- nih zaporih? — Res je in tudi zdaj pričakujem isto uso- do, dasi nisem zakrivil drugega kot to, da sem bil na nekem komunističnem sestanku v mlinu v Medlogu. Toda ker me imajo bur- žuji posebno na piki, bodo seveda izkoristiji priložnost in me zopet obsodili. To je bilo moje prvo srečanje s Slavkom Slandrom Bivanje z njim je bilo izredno prijetno. Duhovite domislice je stresal kar iz rokava. V besedi mu ni bil nihče kos. V celici sva imela kar udobno življenje: hrano, cigarete, in kar je glaVno, konrmnistično literaturo: Engeisa, Marxa in Lenina. Ko sva se naveli- čala debatirati, sva brala. Domenila sva se, da bova večkrat menjala vloge: zdaj bo on komunist, jaz pa njegov »nasprotnik«, zdaj bom jaz komunist in bo on »zastopal« na- sprotno miselnost. Tako se bova izpopolnje- vala in se usposabljala. Povedati moram, da sem ob njem zelo veliko pridobil, kar mi je prišlo v poznejšem življenju zelo prav. Zdelo se mi je, da me je vsega prekvasil in sem ga slepo občudoval. Posebej se je po- kazal mojstra besede v »debatah« s predsed- nikom okrožnega sodišča dr. Vidicem, ki je obiskoval zapore vsako drugo nedeljo. Spo- minjam se enega takega dialoga. Bilo je neke nedelje, ko so se (Kiprla vrata celice in se je med njimi pojavil dr. Vidic v spremstvu zapisnikarja, upravitelja in paznika. — Torej tukaj je brlog za komunistično gadjo zalego! No, gospod komunist, kako vam gre? je cinično vprašal Vidic — Nihče, ki je po nedolžnem z.iprt, se ne počuti dobro, je rekel Slavko Šlander. — Vi po nedolžnem zaprti? Saj vi ste eden najagflnejših komunističnih organizatorjev, ki ste s svojo priznano zgovornostjo zapeljali v zmote ne vem koliko žrtev! S svojo iz- najdljivostjo in drznostjo bi zaslužili slavo in priznanje, če bi jo uporabljali v poštene namene. Tako pa se poslužujete nizkotnih sredstev za uničevanje obstoječega reda. — Obžalujem gospod predsednik, toda ne razumete stvari. Prav za to se bori komu- nistična partija, za red in proti tistim, ki ga ogrožajo, slepijo narod in ga izkoriščajo . . . — In kdo so tisti? Imenujte jih! — Vi, gospod predsednik, ste že eden iz- med njih! — Da uničimo komunizem, ne izbiramo sredstev, je rekel predsednik, ki se je na- redil, kakor da je preslišal obtožbo. — Treba ga je zatreti za vsako'' ceno in ista usoda čaka tudi vas. — Kljub vaši grožnji s ponosom izražam svoje komunistično prepričanje! je rekel Slavko Šlander. — Obžalujem le, da njegove uresničitve ne boste doživeli, ker vas bo prej doletela roka pravice. — Iz vas govori fanatizem! Sicer pa, kaj bi. Prosil bi vas, da mi poveste imena zablo- delih fanatikov, da bomo tudi nje spravili k pameti. — Vem, da vas to zanima. Toda kaj bi z imeni? Saj jih povsod vidite: poglejte okrog sebe! (Dalje) TV SPORED OD 12. DO 18. 9 • TV SPORED OD 12. Nedelja — 12. september 9.00 Kljukčeva teta — lutkovna oddaja (Ljubljana); 9.30 Kmetijska oddaja (Zagreb); 15.45 Evropsko prvenstvo v atletiki — Stut- gart (Evrovizija); 19.00 Sava 65 — reportaža (Zagreb); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Poletni intermezzo — II. del zabavno glasbe- ne oddaje (Zagreb); ^21.45 Filmska zgodba o »Rečni ladji« (Ljubljana); 22.35 Poročila (Ljubljana); Ponedeljek — 13. september ^ 11.40 TV v šoli — Primož Petelin — pret- kan ku obedin (Ljubljana); 18.40 Poročila (Beograd); 18.45 Filmi za otroke (Beograd); 19.15 Tedenski športni pregled (Beograd); 19.45 Propagandna oddaja (Beograd); 20.0() TV obzornik (Beograd); 20..30 Galieri: Mala Ilarlekinada — komični operni intermez/.o (Zagreb); 20.40 Vojnovič: Zaton — TV dra- ma (Zagreb); 21.40 VI. jugoslovanski jazz fe- stival na Bledu (Ljubljana); 22.00 TV obzor- nik (Ljubljana); Sreda — 15. september 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Pogumno in veselo — oddaja za otroke (Zagreb); 19.15 Glasba na vodi (Beograd); 19.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Sodobna sovjetska lirika (Ljubljana); 20.40 Danny Kaye vam predstavlja (Ljublja- na); 21.45 TV obzornik (Ljubljana); Četrtek — 16. september 16.10 Ponovitev TV v šoli (Ljubljana); 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Zadnji nomadi- reportaža studia Sarajevo (Ljubljana); 19.15 Promenadni koncert (Beograd); 19.45 TV po- šta (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad)\20.36 Glasbeni kotiček (Skopje); 20.40 Studio\3 (Zagreb); 21.40 TV obiornik (Ljub- ljana); Petek, 17. september 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse: Pranje s pralnimi stroji (Ljubljana); 19.00 Britanska enciklope- dija (Ljubljana); 19.15 Stara gorenjska ohcet — film s Slovenskim oktetom (Ljubljana); 19.45 TV akcija (Ljubljana); 20.00 TV dnev- nik (Beograd); 20..30 Švedska vžigr^ijca — ce- lovečerni lilm (Ljubljana); 21.20 TV obzornik (Ljubljana); 21.35 Fi;;ancoski kulturni 'tilin (Ljubljana); Sobota, 18. september 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Oddaja za otroke (Beograd); 19.30 Vsako soboto — pregled sporeda za prihodnji teden (Ljublja- na); 19.45 Cik cak (Ljubljana); 20.00 TV dnev- nik (Beograd); 20..30 Jazz scena (Ljubljana); 20.40 S kamero po svetu (Ljubljana); 21.10 Humoristična oddaja (Beograd); 22.00 TV obzornik (Ljubljana); 22.15 Serijski film (Ljubljana); KRAJ Guzajeve smrti 10. 9 1965 — St. 36 Časopis je ustanovil okrajni odbor S/DL Celje. Izhajal je kot Nova pot, Na delo. Naše delo (1945), kot Celjski tednik (1948—1950), nato kot Savinj- ski vestnik (1950—I9.S4) in od 1955 ponovno kot Celjski tednik. S 1. ja- nuarjem 1965 ga soustanavljajo občine Celje, Laško, Mozirje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. Urejuje uredniški odbor. Glavni in (Klgovorni urednik Drago Hribar. Ted- nik izhaja ob petkih. Izdaja in tiska CP »Celjski tisk«. — Uredništvo in uprava: Celje, Trg. V. kongresa 5, p