CELJSKI TEDNIK GLASiL0 SOCIALIISTICNE ZVEZE DEL0VNE6A LJUDSTVA CELJE, 10. SEPTEMBRA 1965 — LETO XV. — ST, 36 CENA 50 UlJM ŠTIPENDIJE Gospodarska reforma je mnoge delovne organizacije »prisilila«, da prično »varčevati« in iskati izhod iz težavnega položaja tudi tam, kjer ga ni. Konkretno v ukinjanju šti- pendij in redukciji štipendistov. Da so takšni ukrepi kratko- vidni, je kot jasno, da pa so celo v nasprotju z osnovnimi gospodarskimi prizadevanji, je najbrž manj jasno, če že ni povsem nejasno. Če imamo v mislih tiste predvsem manjše delovne organizacije, ki se jim ob šibki kadrovski strukturi že do reforme ni zdelo vredno iskati rešitev v boljših in sposobnejših kadrih, se poraja preprosto vprašanje, kaj pa zdaj? Nič! Verjetno se bo tudi zanje našel kje kak (ZAČA- SEN) izhod?! Značilno je, da recimo na področju celjske očine sploh ni pregleda nad štipendisti, prav tako pa tudi, da po mnogih zelo jasnih stališčih ustreznih forumov (zlasti v lanskem letu), po katerih naj bi pomenile investicije v kadre malone osnovo ekonomike, ostajamo tam, kjer smo bili, potemta- kem celo še na slabšem. S tega vidika je omembe vreden predlog z zadnje seje sveta za šolstvo, da bi v tem mesecu priredili posebno posvetovanje, kjer bi obravnavali vse te problemt, skušali ugotoviti dejanski položaj ter priti do jasne orientacije na tem področju. RAZSTAVA TOOiVA WEG\EIUA v likovnem salonu v Celju bodo. danes odprli razistavo gra- fičnih ael nizo^emiskega likov- nega umetnika Toona Weg.ier- ja. Avtor je študiral na akade- miji v Haagu, razstavljal pa je razen v domovini še v mnogih Pvropskih državah kakor Ame- riki n Novi Zelandiji. Razsta- va v Celju je njegova druga sa- mostojna razstava pri nas, so- deloval pa je tudi na treh gra- fičnih bienalih v Ljubljani, Toon Wegner sodi med redke Umetnike, ki niso podlegli mod- nim tokovom, je izrazit figura- ^ivec, ki uporablja barvo kot poseben izrazni element. Na Ni- zozemskem ga štejejo za na- slednika njihovih starih moj- strov grafike. Razstava bo odprta do 2. ok- tobra, razstavljena dela pa so tudi naprodaj. »TIGRI« V CELJU Lani nas je zagrebško komor- no gledališče razvedrilo z Bu- latovičevim »Budilnikom«, le- tos 21. septembra pa bo gosto- valo s Schlogalovimi »Stroje- pisci« in »Tigrom«. Obe deli sta satiri na današnje razmere," ki sia povsod močno navdušili ob- činstvo. Predstavi je lepo zre- žiral Jožko Juvančič, medtem ko imena nastopajočih (Spiro Guberina, Sanda Langerholz, Vanja Drach in Ana Karič) jamčijo za umetniško kvaliteto. Z veliko verjetnostjo lahko za- to piičakujemo, da bo imel na- stop Zagrebčanov v Celju lep obisk. MEDTEM KO NEKATERE V TEH DNEH MUCiJO SKRBI S SOLO, SE DRUGI LAHKO ŠE SPROŠČENO PREPUŠČAJO IGRI IN ZABAVL VSE DOKLER ... Foto: J. Sever GOSPODARSKA REFORMA V NEKATERIH CELJSKIH KOLEKTIVIH ŠE VEDNO NI POVSEM JASNO KJE SO REZERVE? MNOGI SO SPRVA PRIČAKOVALI, DA BO NOVA DELITEV MED PROIZVAJALCI IN DRUŽBO PRINESLA VELIKE DOBICKE • ŠE VEDNO OSTAJA NUJNOST, DA RAZIŠČEMO NOTRANJE PROCESE DELA ^ DEJANSKE REZERVE NISO V VARČEVANJU, KI JE BILO ŽE DOSLEJ OČITNO POTREBNO, VENDAR ZANEMARJENO • PREUSMERITVE DELOVNE SILE SAMO PRVI KORAK, ODPUSTI POSLEDNJI # KULTURNO SOŽITJE-ALl POD STREHO HIŠE ENE ... Tega še ni dolgo, ko so sedali skupaj, razpravljali in ugibali, kako bi ohranili in uveljavili domačo kulturo. To- da, takrat je bila nuja, kulture še pravzaprav ni bilo in njih je bilo malo pa so morali delovati z roko v roki... Danes imamo kulturo, imamo veliko kulturnikov, toliko, da se vsi med seboj še niti ne po- znajo! Vsak sedi v svojem ko- tičku in deli kulturo. To pa sta- ne, kajti kultura je dragocena in tudi delitev ni zastonj. Zate- gadelj pa: družba, daj sredstva, če hočeš imeti kulturo! (Nadaljevanje na 4. strani) Iz leta v leto se mladina vse težje vključuje v poklic- ne in šole druge stopnje. Ali je prav, da ostaja v kmetijstvu le mladina z os- novnošolsko izobrazbo? Kje vzeti 20 in še več tisoč di- nuijev samo za oskrbo go- jenra v domu? O tem na tretji strani. Pregledali smo rešitve, ki jih nakazujejo celjska podjet- ja: Libela, Žična, IFA, Klima inAero, Povsod si prizadevajo iz- vesti kar najboljšo organizacijo dela in prihraniti kar največ sredstev za sklade in osebne dohodke. Vendar so eni bolj, dru- gi manj uspešni. Več o tem berite na 3. strani! Vsem občanom občine Šmarje pri Jel- šah čestitamo k občinskemu prazniku in 20 letnici osvoboditve ter jim želimo še veliko delovnih uspehov: ()l)činska skupščina, občinski komite ZKS. občinski od- bor SZDL občinsko združenje ZB NOV občinski sindikal- ni svet občinski komite ZMS Šmarje pri Jelšah. MAKS ARBAJTER Na Maksu je nekaj, kar le sili, kljub temu, če ga srečaš prvič, cta bi mu stisnil roko. To ni tisti — samo njemu svojstven način — kako govori s svojimi kolegi, učenci, ali pa s tabo, ki ga ne poznaš. To je nekaj, kar je samo v Maksu, tem štiridesetletniku mladeni.škega obraza, ki z niče- mer ne potrjuje, da je pilot. Uči- telj letenja na letališču v Levcu. Nisem ga vprašal, koliko mla- deničev in deklet je izšolal, ne koliko ur je prebil v teh dvajsetih letih, odkar leta, v zraku. Tu v Celju, v Ljubljani, Vršcu, Saraje- vu in Burmi. — Veliko tvojih kolegov je šlo v potniško letalstvo, kako to, da ti še vedno vztrajaš? »Tudi mene so vabili, pa nisem šel, ostajam pri teh starih, iz- niozganih aparatih in mladih lju- deh« — Kaj te veže z letalom ? »Nevarnost. V nevarnosti je draž.« — Pravijo, da so letalci hrabri? »Vsekakor je v letalu najboljša možnost, da sam sebe spoznaš in dobiš zaupanje vase.« — Kdaj ti je bilo najtežje v letalu? »Ne vem, če bi tako lahko re- kel »najtežje«. Vsekakor gre do- stikrat samo za »dlako«, toda o tem se ne splača govoriti.« Tako je to. V zraku mu gre večkrat za »dlako« pa še vedno pilotira, zadnjič pa je pomagal popravljati streho — padel je z lestve in si zlomi roko. Smola. — Kaj postavljaš za osnovno karakteristiko letalcev ? »Da sva si na jasnem: ne govo- rim o tistih, ki imajo izpite, tem- več o tistih, ki res letijo — ti mo- rajo biti — hladni kot led. Toda to ne pomeni da niso veseljaki.« — Letalci slovijo kot zapeljivci žena, ti pa trdovratno ostajaš sa- mec. Kako to? ».Ali mora biti zapeljivec poro- čen?« — Kaj najtežje prenašaš? »Rad imarh fante, ki tudi napa- ke sprejmejo na svoj hrbet, ne pa tistih, ki se izmotajo iz vseh situacij.« — Cesa se ti zdi škoda? »D« inženir Franc Mordej dela pri Adria — avioprometu, namč- sto, da bi bil na inštitutu za le- talstvo — glede na njegove spo- sobnosti.« — Koga spoštuješ? »Tistega, ki ni s kapo in šapo nosil samo v usta.« — Cesa se bojiš? »Strah bi me bilo Spoznanja, da sem vedno samo dajal in dajal, se izčrpal, tudi atomska energija bi splahnela ob tem, zabijal vsak prost trenutek za to in na koncu bi ostal brez jamstva, da nisem tega časa preprosto zabil.« — Kdaj si bil najbolj zadovo- ljen? »Ko sem v Orebru na Švedskem dobil priznanje kot najupornejši tekmovalec.«' — Ali zamenjaš kdaj avtomobil za letalo? »Včasih se mi to zgodi, toda takrat se mi vključi avtomatičen pilot, ki me opozori.« — Zakaj nekateri pravijo, da je letalstvo le prioriteta določenih ljudi? »V Celju np. Toda ponekod se to zno%a uveljavlja, tako kot v stari Jugofftaviji, ko so bili letalci le sinovi boljših družin. In kljub temu vemo, da so bili najboljši piloti vendar iz preprostega ljud- stva naredniki.« Nekje nad nama je lefela Ca- ravella. Radiofar je vsakih 20 se- kund oddajal Cel, Cel. Maks je s svojimi prodornimi očmi vrtal v oblake, morda ga je prav tisti hip zamikalo med pilote potniške- ga letalstva? Ali pa mogoče na trenutke, ko je prvič preletel roj- stno hišo v Rogaški Slatini. Nani Razgovori o sarinjskpin ktuptijstvu Minuli petek je žalsko komu- no obiskala skupina republiških funkrionarjev med njimi VIK- TOR AVBELJ, FRANC SIMO- NIČ, ANDREJ MARINC, IVAN MORE in MIRKO JAMAR. S predstavniki občine in občin- skih družbeno političnih orga- nizacij so si ogledali obrate žal- skega kmetijskega kombinala v Braslovcah, Vrbju, Petrovčah, Ilmezad, Tabor in Vransko. Popoldne so imeli daljše raz- govore o položaju limetijstva v pogojih gospodarske reforme, o lastni proizvodnji kombinala in o kooperaciji individualnih kmetovalcev s kombinatom. VREME OD 10.,DO 19. SKPTF.MHRA Okrog is. septembra padavine z ohladitvijo v ostalem pretežno lepo vreme. XII. KONGRES JUGOSLOVANSKIH ETNOGRAFOV V CELJU Manifestacija narodopiscev V Celju se je zgrnilo nad 150 znanstvenikov etnagrafov. Med udeleženci so prominenti iz vseh slovanskih držav in še tuji gostje ostalih evropskih narodnosti. Pred Narodnim domom, ki je je sedež kongresa, plapolajo domače in za- mejske zastave. Celje je dobilo v teh dneh lice mednarodnih srečanj. \ad 50 referentov obravnava teme, kot so: problemi razvoja folklore v sedanjosti, arhaični element v svatbenih običajih; v posameznih sekcijah razfrlahljajo strokovnjaki o ljudski glasbi, ljudski poeziji, ljudski prozi, ljudskihv plesih in ljudski dramatiki. Kratki poučni filmi so nazorna pomagala za po- živitev referatov. Naj omenimo tu tri slovenske, enega iz Rezije s pri- kazom kresovanja, dva pa iz Do- lenjske. lončarstvo ter dolenjsko ol^cet. Vsi trije so odlično posneti v barvah s tekstom in ljudsko glas- bo, posnel jih je član Glasbeno — folklornega instituta komponist Uroš Krek, Ne sa,mo, da je dano nalogo izčrpal, pač pa je dogajanje postavljeno v pokrajinsko okolje v naravnost m,ojstrskih posnetkih pol- nih krasote. Češki državni film pa prikazuje tipiko moravskih ljudskih plesov. Kdaj bomo dobili primer- jalno etnografijo slovanskih naro- dov? Neverjetno bogastvo sorodnih inačic, očarljivih lepot. Diskusije so bile živahne v slovanskih in tu- i jezikih. V uvodnih referatih je bil po- dan etnagrafski prikaz celjskega območja. Orožen je orisal Savinjsko dolino, Kuret svet med Savo in Sotlo, Hri- bernik flosarstvo, Predan pa je predstavil naše kašte domačim in tujim kongresistom. Udeleženci so na ekskurzijah spoznali celjsko okolico, Semepeter ter Savinjsko in Logarsko dolino. Pomembni so osebni stiki strokov- njakov na tem zborovanju. Videti je povsod razpoloženje in zadovolj- ne obraze, k čemer je mnogo pri- pomogla vzorna organizacija Slo- venskega etnografskega društva in celjska sredina. A. S. SEJA SVETA ZA KULTURO IN ZNANOST Varčevanje ni osi romašenje dela četudi so člani sveta za kulturo in znanost pri skupščini občine Celje izrekli na svoji zadnji seji po- polno zaupnico posameznim odbor- niškim komisijam, ki proučujejo de- lo in organizacijo nekaterih kultur- nih ustanov ter organizacij, pa se niso strinjali z načinom, kako je pri- šlo do formiranja teh komisij in zlasti še z dejstvom, da svet o tej akciji ni bil obveščen niti z jcnim aktom. Kot znano je celjska občinska skupščina pred kratkim imenovala nekaj odborniških komisij z nalogo, da v duhu izvajanja gospodarske re- forme preučijo tudi delo in organi- zacijo določenih kulturnih ustanov, organizacij itd. Žal, kot so ugotovili na seji sveta za kulturo in znanost, je bila akcija speljana, vsaj kar zadeva kulturne in znanstvene de- javnosti, mimo sveta in brez njego- ve vednosti. Tako niso mogli odgo- voriti na vprašanje, zakaj svet o tej akciji ni bil obveščen, niti povab- ljen, da sodeluje pri izvajanju po- membne naloge. Mar naj ta ukrep tolmačimo kot nezaupnico članom sveta, je med drugim vprašala pred- sednica sveta za kulturo in znanost Marica Zorkova? Ne glede na to je svet priporočil vsem kulturnim ustanovam ter u- streznim organizacijam, da preučijo svoje delovanje ter ga uskladijo s splošnimi težnjami varčevanja. Ko bo priporočil občinski skupščini, naj komisije, ki preučujejo delo kultur- nih in znanstvenih organizacij, po- ročajo o svojih zaključkih tudi sve- tu, bo hkrati opozoril še na preudar- no in pametno reševanje celotne problematike. Bilo bi namreč na- pak, če bi razumeli izvajanje gospo- darske reforme na kulturnem in znanstvenem območju tako, kot da je treba to dejavnost omejiti ali u- kiniti. Seveda pa to ne pomeni, da bi odklanjali razprave o boljšem, bolj racionalnem in zato cenejšem poslovanju tefe delovnih organizacij. Seveda pa vse to v luči, da varče- vanje ne pomeni osiromašenja zače- tega dela. -b B R S E O A O B Č A N O V SKRUNILCI GROBOV Pišem vam v imenu nekaterih občanov iz Griž, ki že dalj časa opazujemo vandalsko početje ne- katerih neodgovornih ljudi, ki lomijo in odnašajo cvetje z gro- bov na griškem pokopališču. Samo početje kaže na pokvar- jenost posameznikov, ki skrunijo in^ žalijo pieteto do pokojnih in se s cvetjem okoriščajo. Režejo tudi mahonijc. ki jih potem Upo- rabljajo za izdelavo košaric in šopkov. Ker se to dogaja že dalj časa, nas občane takšno početje za- skrbljuje. Na koncu bi želela po- vedati še to:, ali tisti posamez- niki, ki kradejo cvetje z grobov, niuiajo toliko poguma, da bi zanj prosili raje občane, ki bi jim rade volje podarili nekaj cvetlic. Ta- ko pa raje skrunijo grobove. Neža Kranjc, , Kasaze 60 MAMNOST AU LU - S- kolcglco sva se 27. avgieta odpravili v Kiimrnvec. Iz Imenega sva se odpeljali z viakooi, ki odpelje ob sedmi uri in nckaj^rainut. Vlak ni bil preveč zasedan,- zato sva fei sedli nasproti, poleg sebe aa sedež pa sem posadila potovalko. Prijaz- nega sprevodnika, ,ki mu je bilo kak'šnih 45 let, sva ob pregledu vozovnic povpra- šali, kdaj se vrača vlak iz Kumrovca. Po- jasnil nama je, toda; na moje teliko za- čudenje je hkrati prestavil mojo potoval- ko na drug sedsž- in brez vpf^šanja pri- sedel. Vse to bi bilo še sprejemljivo, toda koj zatem me je začel žgečkati in govo- riti take besede, ki nikakor ne sodijo v železniški voz. Obe s kolcgico sva sC' komaj braniir vsiTjivcjra sprevodnika, ki naju ni več zapustil vi^fc do Kumrovca. Sopotniki so nas zajčudcno opazovali in starejšemu možu, ki je Ic preveč očitno opazoval sprcvodnikovo početje, je ta za- brusil: »Kaj gledaš? Ti si že prestar!« Ko sva s kolegico" hoteli drugam, je sprevodnik z nogo zakrčil izhod in tako sva morali ostat j z njim. S kolegico za- stavljava vprašanje, mar se ženske res ne bomo mogle več varno voziti same, saj bi, po najinem mnenju bil sprevodnik dolžan skrfeeti za red in dostojnost v |iaku, ne pa da sam kvari ugled želez- niškim uslužbencem. Prizadeti A. S. in P. Š. Buče ... IN NJEN ODMEV Za prijeten konec tedna Celjska poslovalnica Kompasa je pripravila za zaključek sezone m predvsem za prijeten konec tedna dve in tridnevna potovanja v Av- strijo, češko in Madžarsko. In prav ta odločitev je dala povod, da smo zaprosili za razgovor direktorja celjske poslovalnice turističnega in avtobusnega podjetja Kompas, Mi- lana Vukmaniča.. — Drži, da smo pripravili nekaj prav zanimivih potovanj v omenje- ne države. Gre za spoznavanje kul- turno zgodovinskih znamenitosti Bu- dimpešte, Bratislave, Brna, Dunaja in Nežiderskega jezera, je dejal tov. Vukmanič. — Prednost vseh teh po- tovanj pa so tudi izredno ugodni pogoji, saj je njihova cena dostopna skoraj vsakemu. Tako stane na pri- mer dvodnevno potovanje v Budim- pešto 21.800 dinarjev, tridnevno na Dunaj, Brno in Bratislavo pa 25.900 dinarjev. — Ali gre pri teh izletih samo za ogled kulturno zgodovinskih spome- nikov ali morda še za kaj? — V celotno organizacijo smo vključili še dodatne strokovne dele. Tako na primer za člane avto, moto društev ogled tovarne avtomobilov Cepci v Budimpešti, za veterinarje ogled mestne klavnice na' Dunaju, oziroma na drugem potovanju obisk enega podjetja pa Dunaju ali v Br- nu. Člane društva knjigovodij bo prav gotovo zanimal mchanograf- ski center IBM na Dunaju, kmetij- ske strokovnjake pa tovarna polje- delskih strojev v Budimpešti oziro- ma ogled mestne Vrtnarije na Duna- ju. Člani gasilskih društev si bodo lahko po želji ogledali ustrezne centralne baze v glavnem mestu Madžarske oziroma na Dunaju pa tudi v Brnu. V programu so še o- gledi specializiranih trgovskih hiš na Dunaju, v Budimpešti ali v Br- nu, zatem\)gledi v geodetskih zavo- dih,. v gozdarskih institutih in po- dobno. Seveda pa s tem program strokovnih delov izletov ni končan, saj ga lahko prilagajamo vsaki pa- nogi in želji. — Kako pa je s prijavo in orga- nizacijo izleta? — Prijavo jc treba predložiti naj- manj mesec dni pred želenim po- tovanjem V vseh primerih, gre za avtobusne izlete. Razen tega pa na željo kolektivov pripravljamo tudi tridnevna potovanja z dvodnevnim bivanjem v Budimpešti. Cena za tak izlet je 27.000 dinarjev na osebo. CELJSKI SINDIKATI O O^EBMII DOHODKIH Predsedstvo občiniskega smdi.ikalne- ga sveta v Celju se je s svojo sejo, ki je bila pretekli teden, pridružilo številnim razpravam o gibanju oseb- nih dohodkov v zadnjem obdobju. Če- prav tudi v tem primeru ne gre za bistveno nove ugotovitve, bi vendarle znova poudarili, da bi morale sindi- kalne organizacije preprečiti anoma- lije, ki na tem področju so. Osebnih dohodkov naj namreč ne bi zviševali na račun znižanih družbenih prispev- kov, temveč morajo biti rezultat večje m boljše proizvodnje. Posebno pozor- nost bo treba posvetiti kategorijam zaposlenih z nižjimi prejemki, hkrati pa sistem nagrajevanja uzakoniti in vskladiti z prizadevnostjo proizvajal- cev. USTANOVITEV MLADINSKEGA KLUBA V CELJU Gre tokrat zares? Ideja o mladinskem klubu v Ce lju je menda stara prav toliko časa, kolikor se tnladina združuje v fuld- dinski organizaciji, le nekaj pro- storov je bilo »dodeljenih v' ta na- men«, toda že nekajkrat je ustano- vitev kluba, kjer hi se mladi ljudje zbirali v prostem času, se izobraže- vali in razvedrili, padla v vodo. Te dni pa v Celju govorijo o mla- dinskem klubu resneje in z več re- alnosti kot vsa leta doslej. Občinska skupščina je namreč menila, naj bi mladinski klub letos le ustanovili — uredili pa naj bi ga v nekdanjih prostorih občinskega sindikalnega sveta na Šlandrovem trgu. Kot vse- lej ob takih priložnostih pa se je občinsko mladinsko vodstvo^ znašlo pred problemom — kje dobiti sred- stva za potrebno adaptacijo in oprcf mo prostorov. Občinski komite Zve- ze mladine sam za to nima sredstev, občinska skupščina jim je okrnila proračim, pa tudi za klub tam ni denarja — kaj zdaj? Mladina v mnogih delovnih organizacijah se je zato odločila, da bo žrtvovala svoj nekajurni zaslužek, občinski komite Zveze mladine pa je v teh dneh po- prosil za pomoč tudi delovne orga- nizacije. Čeprav je po eni strani ja- sno da bodo v delovnih organizaci- jah v tem času težko našli sredstva, ki bi jih dodelili klubu, pa je treba vendarle upoštevati, da bi bil to rentabilno vložen denar, saj gre za mlade ljudi, ki vsa leta po vojni v Celju še niso imeli prostora, kjer hi lajiko razvili svojo razvejano de- javnost. Občinski kcnnite Zveze mladine bo moral do petnajstega septembra re-. či svoj da ali ne. Ta pa bo odvisen prav od sredstev, ki jih bodo zbra- li še v teh dneh. Ce jih bo dovolj vsaj za minimalna dela, ho mladina klub dobila, če pa denarja ne bo, o mladinskem klubu menda dalj časa ne bomo mogli govoriti. Da je kliib v Celju potreben, do- kazujejo ne samo težki pogoji spe- cializiranih mladinskih organizacij, od hfl-terih nima nobena primernih prostorov. V klubu bi se mladi zdru- ževati v int&resne^kupine, izobraže- vali bi se, razpravljali o aktualnih vprašanjih, tu bi našli svoje zaveti- šče tisti, ki se v šolo in domov vo- zijo, v klubu bi poskrbeli tudi za primerno razvedrilo in tako vsaj del mladine odtegnili vplivu ulice. Vse te utemeljitve so stare in jih je kar težko ponavljati. Toda če bo- do vplivale na odločitev delovnih or- ganizacij, da mladini dodelijo po- trebna sredstva, niso preveč. Gre namreč samo z.n trideset tisočakov, ki bi jih naj v vsakem kolektivu na- šli in Celje bi dobilo klub, ki ga je mladini že leta in leta obljubljalo. L B. VELIKI DNEVI MLADE ZGODOVINE v Slavje na »Sprajčevem hribu« Na »Šprajčevem hribu« v Migojni- cah so se preteklo nedeljo spet sre- čali skojevci in partijci ter številni občani iz Griž in Zabukovce. Ta sre- ta srečanja so tradicionalna. Ob pri- ložnosti udeleženci obudijo spomine na najtežje dni naše zgodovine. Le- tos so praznovali kar tri pomembne obletnice: 26-letnico ustanovitve Skoja, 24-letnico napada partizanov na rudnik Zabukovco in 20-letnico osvoboditve. Na iniciativo krajevne organizacije združenja borcev NOV in ostalih političnih organizacij so v spomin na dogodke pred vojno, ko so se na tem mestu zbirali mladi zavedni domačini in pripravljali za težko borbo, odkrili spominsko obe- ležje. Po uvodnih besedah predsednika krajevne organizacije ZB Griže Ra- da Cilenška je tovariš Peter Šprajc orisal borbeno pot Skoja na tem področju. Ob tem je dejal: vTo območje je bilo že od nekdaj žarišče upora in borbenosti. V takih razmerah je bila leta 1939 ustanov- ljena skojevska grupa, ki je zajela vse napredne mladince, ki so potem širili revolucionarno niisel med osta- lo delavskodn kmečko mladino. Ka- sneje so skojevci delovali v društ- vih »Svoboda«, »Zarja« in »Vzajem- nost«, vendar je bila ta oblika zdru- ževanja le legalna fasada za sreča- nja, na katerih so se pripravljali na bližnjo borbo. Med mladino so ved- no prihajali tudi starejši komunisti, največ pa mlada partijca Silva Ka- lafatič in Vili Reberšak«. Ko je govoril o veliki 20. oblettti- ci osvoboditve, je tovariš Peter šprajc ostro obsodil tiste, ki meni- jo, naj hi vendar že nehali govoriti o borbi in dogodkih med vojno, češ da so mnogi naveličani teh zgodb. Tovariš Šprajc pa- je poudaril, da z obujanjem spominov na najtežje dni vzgajamo v mladini tudi inici- ativo za še odločnejšo borbo za lep- še življenje, hkrati pa v njih bu- dimo narodno zavest. Podobna srečanja na Šprajčevem hribu bodo odslej vsako leto. VELIKO SREČANJE INTERNIRAN- CEV CELJSKEGA OBMOČJA V nedeljo na Svetini Sekcij« za interuirauce občinske- ga zdi 'užeuja Zve.ze borccv NOV Celje bo to nedeljo — torej 12. te- ga meseca — organizirala ua Sve- tini srečanje vseh internirancev iz celjske občine. Le-teli je okrog 2'50. povabili pa bodo tudi internirance iz Laškega, Žalca, Šentjurja in Slo- venskih Konjic. Tako srečanje so si interuiranti tega območja že dolgo želeli. Letos bodo z njim počastili ludi 20. obletnico osvoboditve in so v ta namen pripravili bogat kulturni spored, v katerem bo sodeloval mo- ki pevski zbor Svobode in recita- (orji gimnazije. kasne'je pa se bodo nekdanji tovariši v trpljenju sre- čali v veselem delu, za katerega bo med drugim poskrbel kvintet Svo- 'U\ ki bo urezal verjetno kakšno tudi za ples. / Za udeležence tovariškega sre- čanja iz celjske občine bo na Sve- tino vozil posebn avtobus. Odhod za prvo skupino bo ob osmih, za drugo 1)8 ob devetih zjutraj — oba- krat s Šlandrovega trga v Celju. Vračali se bodo v popoldanskem času. In še to — prireditev bo v vsakem vremenu. Ce bo lepo, bodo pogrnili na prostem, sicer pa v pro- storih doma na Svetini. PO SVETU DANSKA: Zunanji minister Haekkerup, ki je prispel na obisk v Jugoslavijo, je spotoma obiskal tudi Poljsko. V Jugoslaviji se bo mu- dil nekaj dni in se sesfal tudi s predsedni- kom Titom na Brionih. GRČIJA: Vladna kriza še traja. Dvodnevno posvetovanje kronskega sveta ni prineslo no- bene rešitve. Vsi nekdanji premierji in vodi- telji strank, ki so se udeležili posvetovanja, so bili proti novim parlamentarnim volitvam, Samo Papandreu vztraja pri volitvah. V vo- dilnih političnih krogih je zdaj Papandreu si- cer osamljen, vendar ima široko podporo ljudstva, zato se je odločil za novo popotova- nje po Grčiji. ITALIJA: Zadnje poplave in neurja so Ita- liji prizadele nad sto milijard lir materialne škode, medtem ko domnevajo, da je utonilo nad petdeset ljudi. Zadnje čase so poplave hudo prizadele tudi Avstrijo, predv.šem Koro- ško, kar smo čutili tudi pri nas na Dravskem polju. PAKISTAN: Mod Pakistanom in Indijo je prišlo do prave vojne. Na obeh straneh so vključili v boje za Kašmir velike letalske in pehotne sile, medtem ko se kašmirski uporni- ki borijo proti Indiji. Obe strani imata že ve- like izgube, precejšnje število nvtvih in tudi precej sestreljenih letal. Miroljubne sile sve- ta si prizadevajo, da bi spor pomirile, U Tant pa bo obiskal Pakistan in indijo. SIRIJA: Predsednik predsedniškega sveta general Amin E1 Hafiz je že odpotoval v Ca- f.ablanco, kjer se bo udeležil konference af- riških držav. Konferenca se bo začela 13. septembra. ŠVICA: Nesreča v Alpah, kjer je ledeniški plaz pokopal pod sabo delavce, ki so gradili jez, je terjala okoli devetdeset človeških žr- tev. Doslej so jih izkopali samo nekaj, kajti gmote naplaženega ledu so tolikšne, da izko- pavanje ponesrečenih le počasi napreduje. Dvanajst delavcev, ki so zanje smatrali, da so tudi pod pUi/om, so zdaj našli, ker so bili v času nesreče odsotni. VIETNAM: Boji in spopadi se nadaljujejo. Zadnje dni so ameriške in južno\ictnamske sile uporabile solzilne bombe za napade iia otroke. Toda še več skrbi si lahko obetamo od posebne ameriške divizije, ki šteje 15.900 vojakov in 428 hclikoptcrje\. To je divi/ija, ki jo imenujejo »konjeniška« oziroma »zrač- no-gibljiva« in je posebej i/.urjena za boje z gverilci. KOMIMINI PROBLEMI KRAJEVNIH SKUPNOSTI KRAJEVNA SKUPNOST POD GRADOM (Nadaljevanje iz 34. številke) Rešitev preskrbe Polul z zadostno količino pitne vode je mogoča na dva načina. Prvič, podaljšanje cevovoda z Brega v novo bodoče naselje, drugič, z izgradnjo lokalnega vodo- voda z zajetjem v Košnici na pobočju Huma. V prvem primeru bi bil cevovod krajši od onega s samostojnim zajetjem v Košnici, je pa pogojen na razpoložljivo količino vode v mestnem omrežju. V drugem primeru z za- jetjem v Košnici pa bi bilo naselje glede ko- ličine vode vedno dovolj preskrbljeno. Se več. Pretočna voda bi lahko odtekala celo v obstoječe vodovodno omrežje na Bregu. Druga plat napeljave vodovodnega omrežja za Poiule se odraža v investicijskih zneskili. Za prvi primer z znatno krajšo dolžino po- daljšanje od Brega do Poiul bi bili stroški znatno manjši, predvsem zaradi tega, ker bi odpadla izgradnja rezervoarja. V drugem pri- meru, kjer je predvidena daljša napajalna cev, pa bi bilo potrebno za eliminiranje sun- kovitih pritiskov zgraditi rezervoar. Lanska povoden] je pomšila moit čez Savinjo, ki je bil edina zveza med Zagradoui — Pečovnikom in Poiulaml ter Košnico, skratka z vsemi naselji iia desnem bregu Sa- vinje, Za zasilno in nujno rešitev so zgradili čez Savinjo pri apneniku improvizirano lese- no brv, katere trajnost bo le nekaj let. Ta i/.liod v sili je bil potreben zaradi obiska šo- loobveznih otrok s področja Zagrada in vPe- čovnika šoli na Polulah ter zaradi odhajanja rudarjev na delo v laški in hrastniški rud- nik. izgradnja novega železobetonskega mo- stu na tem prostoru, ki bo ustrezal vedno bolj razvitemu prometu iz vzhoda proti jugu in končno tudi služi za potrebo prebivalcev te krajevne skupnosti, je več kot nujna. Zato bi naj merodajni činitelji čimprej rešili vpra- šanje lokacije novega mostu, da ne bo prišlo do zastoja, ko bodo dani pogoji za gradnjo novega mostu. Vzporedno z kikacijo mostu bo potrebno določiti tudi traso preložene ceste — podalj- šek Ulice XIV. divizije s priključkom na se- danjo cesto pri novo zgrajeni brvi čez Savi- njo. Po Uoseit.injiU Izg^ledia bo cesta prelo- žena na desni obrežni nasip regulirane stru- ge Savinje in ne bo več potekala po seda- njem hotelskem cestišču skozi Breg. Zaradi obširnega terena Košnice, Tremarij, Polul in /g. Lise se kaže potreba po izgrad- nji primernega prostora za sestanke tamkajš- nih prebivalCčur in še posebej mladhie. L"' kacija bi bila najl)olj priinerna v Košnid pod Pavlinovo domačijo. Ni izključeno, da bi bili za to uporabni temelji nekdanje kra- jevne zgradbe. Prebivalci teli naselij kažejo velik interes za tako gradnjo, ki daje jaii^ stvo za prispevke v deki in materialu. ' skupnim delom bi bila ZLiadba zgrajena * kratkem času in poceni. Prebivalci središča Polul in Brega ter bliž- njega dela Zagrada In Pečovnika se poslU' žujejo za sestanke prostorov v novo zgrajen« šoli. še pred tem so se sestajali v takoime- novani StegujeVi dvorani ter v zgradbi v bli- žini apnenika. Zaenkrat verjetno ne bi ka- zalo načenjati vprašanja prostorov za sestan- ke za mldaljenej.še Zagrajčane ia prebival«:® iz 2g. Pcčuvaika. STRAN 10.9.1965 - ŠT. 36 2 ŠE VEDNO NI POVSEM JASNO KJE SO REZERVE ? (Nadaljevanje s 1. strani); Za podjetja je bilo sprva sicer naj- bolj zanimivo preračunavanje, -kako bo nova delitev med proizvajalci, in družbo vplivala na njihove denarne zmogljivosti. Večidel povsod so ugo- tavljali, da jim bo delitev prinesla ne- koliko milijonov, vendar se ta pozi- tivni priliv ni mogel bistveno odra- ziti v notranji delitvi. Pričakovanja, da se bi mogli notranji odnosi stabi- lizirati že z zunanjimi ukrepi, so bile torej le začasna; ostala je nujnost, da resnično odkrijemo riotranje rezerve. Ob iskanju teh pa si ponekod niso povsem na j.asnem, saj zapažamo ve- čidel rešitve, ki so bolj ko ne načelne- ga značaja, medtem ko so dejanski ukrepi skoraj povsod vezani s priza- detostjo določenega dela kolektiva. Takšni ukrepi, ki zadenejo proizva- jalca, pa nikakor niso skladni s tež- njami, da bi gospodarska reforma pri- spevala k stabilizaciji splčšnega druž- benega standarda. V »LIBELI«, celjski tpvarni tehtnic, so imeli dvanajstdnevni seminar za vodilne in strokovne delavce, 6 čimer naj bi v podrobnostih razčistili vpra- šanja delovne organizacije glede mož- nosti za prihranek \nateriala, njego- vega gibanja, porabi,.časa, energije in podobno, to so vsekakor elemenli, ki vsebujejo možnosti prihranka in večje produklivno'sti ob manjši porabi ma- teriala, vendar pa je v kolektivu pre- cej težav zaradi preusaiierit.ve režijske delovne sile V proizvodnjo. Vsi ti ukrepi bi omogočili podjetju, da bi lahko za 15 odstotkov povečali oseb- ne dohodkjg;" medtem ko so ga doslej že povečali za 11 odstotkov. Ob taki delitvi bi ostalo razmerje med skladi in osebnimi dohodki 69:31. Ob vsem tem pa bodo morali verjetno še zni- žati cene izdeLkov, ker se bi sicer mogle kopičiti zaloge, četutdi je pro- izvodnja do konca oktobra razproda- na ^ V ZICNI so vsekakor precej na slabšem, kajti njim tudi nova delitev ni prinesla nobe^nega povečanja. Za- čeli so spreminjati tehnologijo v ob- ratu šlarafije, kjer nameravajo pove- čati proizvodnjo za 100 odstotkov, za to pa bodo morali preusmeriti 25 de- lavcev v nočno izmeno. Tu pa nasto- pa vprašanje, kako, ker je večina žen- ske delovne sile. V Žični ugotavlja- jo, da ne bodo mogli povečati oseb- nih dohodkov, ker.že zdajšnja delitev ruši sklade, v kolikor ne bodo odkrili še>^kšnih drugih notranjih rezer.v. V podjetju IFA so se odločili za večje število' odpovedi, pri čemer pa bisiveno ne spremenijo osebnih do- hodkov, saj bi mogli v najboljšem prin^eru povečati osebne dohodke le za 15 odstoLkov, ob tem pa je laziner- jc skladov celo 30:50. Podjetje ima 'tudi precejšnje količine zalog, imajo ležavG "L reprodukcijskim materialom in ugotavljajo, da jim .prodaja stag- nira. V KLIMI so optimisti, ker so že nlarca začeli z reorganizacijo jjodjet- ja, ki bo zaključena oktobra ih bi naj rešila vse notranje rezerve. Predlog za povečanje osebnih dohodkov je za 21 odstdfcko-v,'vendar obstajajo za re- šitev osebnih dohodkov tri vairiante. Podjetje ima- razmerje med skladi in OD 73,22:26,78; s prodajo nimajo te- žav. AERO ne bo nikogar odpustilo, tem- več bo' izvedlo samo notranje preme- stitve. Ob reorganizaciji in s poveča- njem meril bodo mogli povečati oseb- ne dohodke za 15 odstotkov. Seve ob- staja vprašanje, kako bo mogoče po- večati merila oziroma njihovo vred- nost. Četudi ima podjetje dokajšnje zaloge, te ne pomenijo prob,lema, ker stalno povečuj Gij o izvož. Tako smo-si v glavnih potezah ogle- dali rešitve v nekaterih gospodarskih organizacijah, pri čemer ugotavljamo, da- so le delno usmerile sVoje sile v dejansko odkrivanje notranjih rezerv. V kolikor so, je to le posledica že dolg'trajnih razprav, ki jih bodo mo- rali, zdaj vendarle uresničiti. Zapaža- mo torej še vedno, da so zdajšnji ukrepi v podjetjih večidel usn^erjeni Te v iskanje možnosti varčevanja tam, kjer je to najbolj očitno, medtem ko so le redki, ki so zaznali možnosti večjega razvoja in koristi v skritih vrzelih ,in nedoslednem poslovanju. Morali bomo še globoko seči v s^rce podjetij, če bomo hoteli odločno na- prej in v prihodnjih tednih bodo prav zanimivi korikretni .-jezultati prvih premikov, ki'smo jih zabeležili v .no- vih pogojih. Salae PRAZNIK OBČINE ŠMARJE Od 6. do 12. septembra praznuje šmarska občina svoj praznik — 21-letnico osvoboditve Kozja, ki je bilo že 1944 več mesecev osvobo- jeno, hkrati pa txidi 20-letnlco os- voboditve. V vseh večjih središčih šmarske občine so bile včeraj sve- čanosti, posvečene obujanju spo- minov na posamezne dogodke iz NOB, na najtežje dni okupacije, ko so številni občani umirali za svobodo. Na Kozjanskem skoraj ni družine, ki ni plačala krvni davek, ljudje iz Obsotelja so bili skoraj vsi izseljeni, na Boču pa. so bile ves čas močne partizanske enote, Ivi so napadale sovražnika. Kakor v času NOB so se prebi- valci šmarske komune tudi po os- voboditvi vključili v izgradnjo. Zrasle so nove šole, industrijski objekti, stanovanja, trgovine in zdravstveni domovi. Šmarski pre- del je zrušil stoletno zaostalost in ima danes vse pocjoje za nadaljnji uspešni razvoj. Čeprav Je šmarska komuna glede na ostale komune v naši republiki še dokaj nerazvita, ji nenehni porast produktivnosti in vse večja blagovna proizvodnja zlasti v kmetijstvu zagotavlja so- lidno osnovo. To daje tudi poro- štvo za aktivno vključevanje v iz- vajanje gospodarske reforme, o kateri občani zelo veliko razprav- ljajo. Že prvi ukrepi močno vpli- vajo na gospodarjenje v šmarskih delovnih organizacijah, od katerih bo večina sprejela nove ekoriom- ske zakonitostL Največja skrb vseh činiteljev bo morala biti še vnaprej posvečena reševanju do- ločenih slabosti. Posebno pozorno bo iskati rešitve "pri načrtovanju razvoja kmetijstva, saj je več, kot polovica prebivalcev zaposlena prav v tej panogL V šmarski občini, kjer živi okrog 31 tisoč prebivalcev, je dovolj pri- rodnih možnosti za razvoj turizma, ki ga bo v prihodnjem obdobja Kai najbolj pospešiti. Ena bistvenih nalog reiorme (O zmanjševanje proračunske potroš- nje, saj naj bi letošnji proračun zrnanjšali za 70 milijonov. To je pomemben delež pri izvajanju 4e- foime, ki pa ne bi smel prizadeti šolstva, kulture in izobraževanja, ki terjajo še posebno družbeno skrb. Vsem občanom iskre- ne čestitke k občin- skemu prazniku Zdravilišči Rogaška Slatina Steklarna Boris Kidrič Rogaška Slatina izde- luje vs6 vrste gostinskega in luksuznega stekla. Ob prazniku občine Šmarje pri Jelšah čestita vsem prebivalcem posebej pa še članom ZB NOV . ZAPELJIVI KREDITI V ol>čini Laško so razkrili še nekaj špekulantov # S krediti za razr- voj turUma so kupili avtomobile 0 Krčijo skupščinsko upravo. Peka v Zidanem mostu in Rade- čah stu vse do 4. avgustu prodajala knlli po svojih cenah, ki so bile sove višje, kakor jih je odol)rila skiip.^čiiia olKiiue Luško. lnši)ekcij- ski organi so ugotovili, da sta si v tem času prislužila neupravičeno večjo vsoto:-1''rane Melo 556.000 iu Vinko Pivec 156.000 diimrjev. Zaradi nepravilno obračunanega pror^iet- nejia davka v nekaterili po.slovalni- Cali trovskega podjetja »Izbira« je 1<> i)()(ljeije neupravičeno zaslužilo 253.000 dinarjev. Vse tri sQ i)rijavili l^ristojnetini sodišču, medtem IvO ho V^Misko sodišče obravnavalo š(! ne- ! aj manjših prekrškov, ki jih je ugotovila inšpekcijska služba. < V laški občini so zabeležili tudi nekaj primerov, ko so posamezniki, so do])ili kredite za opremo tu- "'stičnili sol), s tem denarjem ku- pili (>seJ)ne avtomobile. Zarčuli teli "ojiivov so bili odborniki skupščine ogorčeni iu so imenovali posebno komisijo, ki nnj- l)i raziskala, kako so pnsamfzniki uporal)ili kredite za opremo turisličnili sob. Skladno z nujo vsestranskega varč(!vunja je občinska skupščina v ' aškem razpravljala tudi o prora- čunu, ki ga je v celoti zmanjšala za 90 milijonov. Mimo drugega so v to znižanje upoštevali tudi krčenje občinske uprave. Delovna skupnost občinske uprave je že v začetku le- ta razpravljala o krčenju uprave. krat se je odloČila za ukinit<^v" osmih dplovnih mest, medtem; ko je v zdajšnji razpravi ukinila še (icset deloviiili ni.est. Skupno so tako, rčili občinsko upravo za 25 od- stotkov, kar so mogli zaradi stro- kovne iz])opolnjenost drugega ka- dra, ki je v svoje delo .vkljUčilj tudi delo ukinjenih delovnih mest- T..K. V BREZI IN TURKLOŠTRU PRODAJAJO MESO v. laški mesnici Kmetijske zadruge so. iz- ginile vrste potrošnikov, ki so bile posebej dolge zlasti v sobotah, kar je dokazovalo, da je za Laško ena sttma mesnica odločno preinalo. Zaradi tega je občinska skup.ščina Laško odobrila mesarsko obrt zasebnemu mesarju Jožetu Kartatecu. Z novo mesnico bo mogoCa, tudi večja iz- bira, ki je Laščani doslej niso imeli, razen tega pa je vabljiva tudi zalo, ker prodajni meso pl) nižjih cenah, kakor jih določa ob- činski odlok. Nova mesnica bo zadovoljila tudi potrošni- ke v okolic^ Laškega) saj bodo odslej lahko potrošniki iz Brez kupovali meso že ob pet- kih popoldne, medtem ko bo prodaja mesa v JurkloštTu mogoča, kakor hitro bodo ure-; dili tudi tu prostore za Izsek mesa. tk SEMINAR O DEVIZNEM POSLOVANJU Celjska delavska univerza je pri- redila dvodnevni seminar o spremem- bah v deviznih in carinskih predpisih. Predavatelji so med drugim obravna- vali ekonomske osnove in cilje eko- nomske in devizne ref6rme, načrt o zunanji trgovini, prodajo deviz za go- spodarstvo v letu 1966 in drugo. Teme so bile zelo zanimive, t-ečajniki pa st) razčistili mnoge nejasnosti. Delavska univerza pripravlja v oktobru semi- nar za trgovske in gost'inske dela^^ce in je v ta namen že pridobila odlične strokovnjake. Bč REKONSTRUKCIJA Z LASTNIMI SREDSTVI. Kolektiv slovenjebistriškega obrata steklarne BORIS KIDRIC iz Rogaške Slatine je s-svojimi kvalitetnimi izdelki razsvetljavnega stekla letos prodrl tudi na tuja tržišča. Ob dobrem gospodarjenju je kolektiv pridobil sredstva za rekonstrukcijo, oziroma do- graditev obrata. Tako bodjo dogradili novo 6-lončno peč in električne ohla- jevalne naprave, s kateriini bodo zmanjšali izmet ih lom, Foto: J. Sever IN VENDAR LOVIJD! Lovska zveza v Celju nam je pisala, v dodatek k članku »Eni gor, drugi dol<', ki smo ga objavili v prejšnji številki, in v njem trdi- mo, da lovski gosti v Jurkloštru nimajo možnosti lova, da dajejo lovske družine. Jurklošter, Laško in Rečica vsako leto del odstrela za tuje goste. Tako so lovski gost- je letos v teh predelih lovili že 27 lovskih dni, nekaj gostov pa bo prišlo tudi na odstrel divjih praši- čev. OB PRICETkU NOVEGA. SOLSKEGA LETA KAKOIKAMVM? Najboljši in kot ka/e, edino urejeni so pogoji vzdrževanja učencev v blajgovnem prome- tu. Letos verjetno prvič manjši dotok v domove. Veliko število noladih se ni vklju- . čilo v nadaljnje šolanje, pa ludi zaposlilo Se ni. Nejasnost v štipendiranju in krcfli- tiranju. Ali naj podežaljska mladina ostaja izključno v kmetijstvi*? Gospodarski prdmiki v minulih dneh so posegli tudi v program šolanja. Zara- di nejasnosti ih pomanjkijivih analiz gle- de potreb po strokovnem kadru veliko mladine nima možnosti za nadaljnje šo- lanje. To predvsem mladina, ki sc jc že doscdaj šolala v težjih pogojih — na po- deželju. Po resolucijah in priporočilih rcpubliš- . kih in zveznih činiteljev je kazalo, da se bo vprašanje pozitivne kadro\skc politike in politihb štipendiranja le saniralo. V ^ podjetjih Mn ustanovah so začeli sistema- tično reševati in načrtovati kadrovsko po- litiko, kazalo je, da Tjo to vprašanje po- zitivno rešeno. V preteklih kiih so po statističnih podatkih i/kazovale številke o strukturi študirajoče mladine konstant- no upadanje odstotka otrok iz delavskih dru/in oziroma iz družin 7 nizkimi oseb- nimi dohodki. Z goto\ostjo lalito raču- namo,-da se ob trenutni-neurejenosti za- radi uvajajij ekonomskih ukrepov to stniktuiranfe še pospešilo, kajti' gospo- darski reforma jc prinesla nove ci"ne, ki pogojujejo znaten padec šludentskcya standai-da. 7.e lani smo ugotavljali, da povprečni štipendijski zneski niso pokri- " vali niti minimalnih življenjskih strokov, . zato bo letos še nedvomno huje. ' Po nepopolnih podatkih, ki smo jih zbrali, .so letos selekcija in možnosti za . študij dosegle kritično točko, postav- lja vprašanje,, ali ni vse v nasprotju z interesi širše družbe. Naša družba še dol^o ne ho tako bogata, da bi'se lahko odpovedala talentom, ki 'spričo težkih itialei-ialnih razmer ne morejo študirali, zato bo treba mladim, sposobnim ljudem omogočiti šolanje. Iž zbranih podatkov je razvidno, da odstotek podeželjske mladine ne odska- kuje od števila mestne mladine. Vzrokov za to je več, če bi poskusil izločiti bistve- ne, bi prišii«do spoznanja, da je tu vpra- šanje materialnega vzdrževanja šolarjev in pa (zveni sicer neverjetno) njihove strokovne sposobnosti. Testi, kj so jih opravljali učenci pri letošnjih sprejemnih i/.pitih, kažejo na izredno nizko rave^n znanja . Priliv v celjske drugostopenjske in po- klipne šole kaže, da je veliko mladine, ki giede na' zmogljivosti šol in material- ne možnosti ne more v uk. Veliko mladi- ne je letos sprejela ekonomska .šola, ki je z dograditvijo novih učilnic dobila ustrezne ^prostore. Na ostalih šolah sc število sprejetih ni bist\eno spremenilo. Tako ost:.ia več sto mladih, ki ne morejo nadaljevjfi šolanje. K. temu moramo pri- šteti še zmoprljivost in podražitev šolskih domov. Strokovna šola za usposobitev iT>';ticinskih sester m bolničarjev je letos sprejela le .12 učencev. Šola ima sedaj 112 rednih učencev in en oddelek za od- rasle. Odkloniti so morali 95 prijavljen- cev. Oskrbnina v domu bo letos znašala okrog 22..SO() dinarjev! Dom Vere Slan- drove je sprejel 132 učencev iz uslužnost- ne obrti, učiteljišča in gimnazija. Oskr- bnina se je povečala ,na malo manj kot 20.000 dinarjev. Veliko prijavljenccv So morali odkloniti. Srednje tehnična šola jOvSprejela v pr- vi letnik 120 dijakov od v^ kot 200 pri- javljenccv. Kajuhov dom je povečal oskrbnino na 20.100 dinarjev in je spre- jel mladino iz vajeniških ,gostinskih in srednji šol. D(pm še ni zaseden. Dom Dušana Finžgarja" je ravno tako povečal oskrbnin6 na 20.100 dinarjev in še tudi ni polno zaseden. Strokovna šola, ki je priključena štorski železalni, je sprejela lOS učencev, število sprejetih v dom še ni dokončno. Prošnjo za sprejem je vlo- žilo 130. Ekonomska srednja šola je sprejela 160 učencev in učiteljišče pn- bližno 136. Za veliko število, mladine, ki sc je le- tos vključila v uk, ni rešeno vprašanje štipendiranja- 02iiroma vzdrževanja. Od vseh sprejetih je veliko število takih, ki se vozijo po nekaj deset kilometrov daleč. S tem zmanjšujejo stroške šola- nja. Po teh nepopolnih podatkih je naj- bolje urejeno vprašanje kreditiranja in štipendiranja mladih v blagovnem pro- rnetu, kjer podjetja sama prispevajo ve- lik del za vzdrževanje učencev. Tako je na primer od vseh letos sprejetih na srednjetehnično šolo le 20 odstotkov šti- pendistov, in še ti prejemajo minimalne štipendije. Vprašanje zase je mladina, ki se ni nikjer vključila v nadaljnje šolanje, pri tem pa se ni niti zaposlila. Veliko take mladine je na podeželju. Poistavlja se vprašanje, ali je najbolj smotrno in eko- nomično zaposlovati neuko mladino v' kmetijstvu, v tem času, ko govorimo o tehnično in strokovnem dviganju našega kmptijstva. Mladina na podeželju je za- radi specifičnih pogojev šolstva bila že tako in tako prikrajšana (to potrjujejo tudi testi pri opravljanju izpitov!) .sedaj jo pa brez dodatnega šolanja vključuje- mh v tako zahtevno panogo. S tem znova načenjamo levjo uslugo dviganju in mo- derniziranju proizvodnje, obenem pa se borimo, di bi ob znosnih in uravnoveše- nih pogojih z ostalirrti gospodarskimi panogami obdržali mladino na podeželju, V kmetijstvu. Rezultati, ki se porajajo po uveljavitvi novih ekonomskih in gospodarskih ukre- pov v reševaiju kaflrovske politike (vse- kakor ne z odpovedmi štipendij, ki so. jjh v »duhu« reforme začele nekatere gospo- darske organiz.acije izvajati!) kažejo, da srtio naredili koraj nazaj pri urejevanju problema mladine,, ki bi se rada šolala. J. Sever Medtem ko iiodljo eni v šolo, sc vse večje Število mindih pred IMignonom ukvarja z vprašanjem, kako prebiti dan. 1965 - 36 3 KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA POD STREHO HISE ENE... (Nadaljevanje s 1 strani) In družba je dajala, vsa leta je dajala zares večkrat z manjšim kot večjim razumevanjem, a dajala je vendar. Danes pa se vsi, ki sestav- ljamo to družbo, vprašujemo, kam smo dajali denar. Zares, niti dinar, ki je bil namenjen kulturi, ni bil odveč in tudi ne bo. Vendar pa smemo vprašati, če je dinar vedno vreden dinarja? V Celju imamo vrsto ustanov, ki je. vsaka zase v družbenem in kul- turnem poslanstvu neizogibno po- trebna, vsaka je nujna in vsaka ima toliko dela, da bi ne mogla pogreša- ti niti enega človeka. A začeli smo razmišljati, če slepo terjanje in drobljenje denarja vrsti kulturnik ustanov le ni nekoliko preveliko razkošje, ko bi morda z združenimi silami in močmi lahko dosegli še več uspehov na področju kulturno- •prosvetne razgibanosti vseh ljudi. Vrednotiti moramo torej učinek, razsežnost in namembnost posamez- nih dejavnosti, njihovo smotrnost, specifičnost in skupnost. To seve ni lahko, kajti poslej marsikdo ne bo več kulturnik, temveč samo to, kar mu družba zaupa. In v teh trenut- kih, ko vidimo, da bomo mogli raz- polagati samo z omejenimi vsota- mi, a bomo morali ohraniti današ- njo kulturo in prosvetno dejavnost oziroma, ko bomo morali z manjši- mi vsotami zagotoviti še bolj kva- litetno in bolj množično uveljavlja- nje doživljanja in podoživljanja kulturnih in prosvetnih pridobitev, je nujno, da o tem dokončno raz- mislimo in presodimo, kdo (ustano- va in oseba) ustreza, da opravlja takšno poslanstvo in koliko družbe- nega denarja potrebuje za svoje poslanstvo. Prvi, ki so uvideli možnost sožit- ja in sodelovanja, so se že združili: Zavod za poučevanje tujih jezikov je postal center za tuje jezike pri delavski univerzi. Razpravljajo tu- di, če ne bi kazalo, da l3i postalo tu- di združenje centrov višjih in viso- kih šol samo center delavske uni- verze. Skratka: delavska univerza naj bi postala edina ustanova, ki bi se ukvarjala z izobraževanjem od- raslih. Nadaljnje razprave naj bi pokazale možnost za enotne kolek- tive muzealnih in arhivarskih de- javnosti, zatem poenoteno, vodenje skladov za šolstvo, pa novi vidiki dejavnosti v gledališču in sredstev za obveščanje... O vseh teh vprašanjih smo raz- pravljali najprej v manjših skuoi- nah. zdaj pa o tem skupno s kolek- tivi razpravljajo tudi posebne ko- misije, ki jih je določila občinska skupščina, da bi pregledale možno- sti za racionalno delitev sredstev med kulturno-prosvetnimi institu- cijami. Upravičena je domneva, da bi mogli uiarsikaj poenostaviti in za- to hkrati izpopolniti. Z manjšim de- narjem in z umnjšim številom ljudi (ki pa bi bili strokovno sposobnejši) oziroma bi opravljali delo, ki so zanj poklicani, bi mogli pospešiti širjenje kulture med občane in jim nuditi zares vse tisto, kar potrebu- jejo v današnjem razgibanem času, da bi pravilno razumeli poglablja- nje humanističnih odnosov in še z večjo voljo in prizadevnostjo sku- šali ustvariti čim, več, da bi spet čim več ustvarjenih dobrin omogo- čilo več denarja za kultufno in pro- svetno izpopolnjevanje njihovih otrok. Vendar ostaja poudarek: hu- ujanistično poslanstvo (in kulturno- prosvetna dejavnost je bila vedno najbolj humanistična) bodo uspeli urediti in izvesti samo zares huma- ni odnosi in objektivne rešitve, ker nehumano reševanje bo že v sebi nosilo kal nehumanega poslanstva in vloge. Zatorej: smo za smotrno združevanje, ki bo vsem samo ko- ristilo, vendar ne na račun prenag- ljenih in osebnih odločitev, temveč za preudarno razpravo in temeljito razščiščenje vloge, pričakovanj, zahtev in potreb. Herbert Savodnik V ŠENTVIDl Šentvid pri Grobelnem prav go- tovo sodi med najbolj >mrtva« na- selja ob prometni cesti proti Ro- gaški Slatini. Kulturnega /ivljenja v Šentvidu sploh ni. Le enkrat ali dvakrat na leto gostuje v kraju kakšen ansambel ali pa domačini pripravijo eno ali dve dramski upri- zoritvi. Takrat je dvorana polna, kar je dokaz, da so prebivalci šent- vida željni kulturnih prireditev. Verjetno bi bilo zdaj težko ugoto- viti, kdo je kriv za to prav nič pohvalno mrtvilo, prav gotovo pa nosijo za to velik del odgovornosti družbene in politične organizacije, ki ali ne znajo ali pa se jim ne zdi ljudi navdušiti za eno ali drugo delo. En sam drastičen primer, kako zna nekdo vzeti drugemu voljo do dela: letos za pustne dni so mladin- ci s pomočjo prosvetnih delavcev pripravili lepo prireditev, ki je od- lično iLspela. Zataknilo pa se je po- tem, ko so gasilci pobrali ves izku- ])iček od predstave in so potem sami odločili deleže mladim ljudem, ki so prireditev pripravili in vodili. Gasilci so sicer denar pravilno upo- rabili — saj so z njim in še z dru- gimi sredstvi obnovili gasilski dom, mladi pa so jim kljub temu zame- rili. Ce drugega ne, vsaj to — da mladini svojega namena, da jim bo- do pobrali denar, povedali niso. V Mozirju: RAZSTAVA NIKA MLAKARJA O tej slikarski razstavi ni v Mo- zirju nobenega javnega opozorila, če mi je ne hi znanec mimogrede omenil, ne bi izvedel zanjo. Vendar je že presegla število 500 obiskoval- cev in vpisna knjiga vsebuje mnogo pohvalnih priznanj. Razstavljene perorisbe in nekaj akvarelov še ne dado dovolj podla- ge za temeljitejšo oceno. Potreben je še ogled del, ki jih hrani mladi slikar na svojem domu v Mozirju. Res je le amater — samouk, toda njegova vztrajna zaverovanost v vzvišene cilje je doslej v veliki meri nadomestovala vsako nadzorstveno spremstvo. Perorisbe, ki so skoraj najštevilnejše, dokazujejo posebno nadarjenost bodisi v grotesknem bodisi v resnem prikazovanju mito- loških oseb in dogodkov, pa tudi zgradb, živali in pravljičnih oseb^ Akvareli so samo nov dokaz pestre invencioznosti, prav uspele pa so tu- di vse druge stvaritve, številni stri- pi in karikature, portreti in pejsaži, Mladi amater je samorasel likovnik, vendar njegova pot ne vodi med »naivne« slikarje. Vselej prevladu- joča težnja po čim skrbnejši pona- zoritvi dogodkov in opažanj ne do- pušča ekspresionističnih deforma- cij. Nekatere perorisbe in posamez- ni akvareli so dokaz za občudova- nja vredno samoniklo domiselnost, ki krepi učinek spontanosti in dra- matičnosti. Nikova ustvarjalnost iz- vira iz najzgodnejših deških let in ni doslej prejemala nobene zunanje pobude ali usmeritve. Odreči pa mti moremo izredno nadarjenost, veli- ko skrbnost in prodorno delovno vztrajnost. Treba bo poskerbeti za nadziranje nadaljnjega razvoja ne- priznanega in skoraj še neznanega samorastnika. Njegova udeležba na II. razstavi mladih likovnih amater- jev, ki ho letos v Slovenjgradcu in morebitni sprejem najpomembnej- ših del v razstavo Likovnega, salona v Celju bosta znova nanj opozorila. Toda že sedanja ekshibicija terja pobudo za nadziranje njegove bo- doče umetniške rasti. M. Roš SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 10. septembra 1965 ob 20. uri: VEČER SLOVENSKIH NARODNIH PLE- SOV. Gostovanje akademske folklorne skupi- ne »France Marolt« iz Ljubljane. Predproda- ja vstopnic dan pred predstavo in na dan predstave od 18. do 20. ure. SLOVENSKO LJUDSKE GLEDALIŠČE CELJE RAZPIS ABONMAJA SLG Celje razpisuje abonma za sezono 1965 66. Abonentl imajo 10 odstotkov popusta na osem izbranih del iz svetovnega in doma- čega repertoarja. Občinstvo posebej opozar- jamo, da so ostale cene vstopnic nespreme- njene. Vpisovanje bo od 20. do 28. septem- bra od 8. do 10. in od 18. do 20. ure za sta- re abonente, za nove pa 29. in 30. t. m. »JAZAVCI« PRVIČ V CELJU Petega oktobra bo gostovalo v ve- liki dvorani Narodnega doma humo- ristično gledališče »JAZAVAC« iz Za- greba. Gosti iz Zagreba se nam bodo predstavili z odlomki iz s-vojih šestih najbolj uspelih predstav lanske se- zone. Organiizatorji so preipričani, ker do- slej Celjani še niso videli »JAZAV- CEV«, da bo to osvežiitev našega kul- turnega življenja, saj je ansambel usspešmo nastopal na letošnjih igrah v .Ohridu in požed mnoga priznanja. V CELJSKI GLASBENI ŠOLI PRIPRAVNICA ZA TALENTE Nekaj let je tega, kar je glasbena šla v Celju uvedla poseben razred — pripravnico. Uspeh tega razreda je tako očiten, da ga namerava vodstvo šole razširiti in zaintesirati najšir- ši krog staršev in mladine. V pripravnico sprejemajo zaen- krat otroke po končanem 1. razredu osnovne šole v starosti do 10. leta. V tem razredu dobijo otroci prvi stik z glasbo, učijo se osnovne glasbene pojme pojo otroške pesmi- ce in preproste vaje ter s tem raz- vijajo muzikalnost: posluh, občutek za ritem, glasbeni spomin. Izkustvo je pokazalo, da otroci po končani I)ripravnici mnogo lažje pristopajo k instrumentu. Sprejemni izpit, ki ga mora sicer oi)raviti vsak novinec, odpade, saj iičiudj .tekom šolskega leta natan- ko spozna otrokovo sposobnost. Obenem mu svetuje, kateri instru- ment naj si izbere po nagnenju in l)o fizičnih dispozicijah. Po uspešno končani pripravnici so torej otroku ()d])rta vrata y 1. razred glasbene šole. Pouk obsega dve uri tedensko do- Ijoldue ali popoldne. Starši plaču- jej(i mesečni prispevek 300 din. Poudariti je še treba, da ni ob- vezno, da otrok po končani priprav- nici vstopi v glasbeno šolo, kajti tvarina daje otroku tudi osnove pravilnega zborovodskega petja ter ga na^iploh uvaja v svet glasbe. Glasbena šola bo letos sprejela 50 otrok, z rednim poukom pa bo pričela 13. septembra. ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • D Spanje-vir zdravja Med najboljša zdravila proti utru- jenosti sodi na prvo mesto spanje. Spanje namreč ni izguba časa, kot menijo nekateri. Normalen spanec je temeljni pogoj zdravja in če mu v svojem življenju dodelimo ustrez- no mesto, se bomo prav gotovo re- šili kronične utrujenosti, pa tudi njenih težkih posledic. Ure, ki jih prespimo, so torej ko- ristno naložen čas. Vendar je to obdobje pri različnih, ljudeh različ- no dolgo. Otroci med desetim in petnajstim letom bi na primer mo- rali spati od deset do ^dvanajst ur dnevno, med petnajstim in sedem- najstim letom od d^vet do deset ur; odrasli možje morajo spati vsaj se- dem ur dnevno, žene pa od osem do 'lo devet ur na dan. Starejši ljudje spijo po navadi sedem, največ osem ur dnevno. Najbolj učinkovito je spanje brez presledkov, kajti na ta način se čez dan potrošena energija najkom- j)letneje nadomesti. Eena sama n^- 'voliko podaljšana noč pa lahko na- doknadi kar več neprespanih noči. Kljub temu pa tak način ni prime- ren, človek se kmalu navadi na to pretiravanje in sčasoma posveti spanju premalo pozornosti in časa. Nihče ne more skleniti, da ne bo nikoli več spal. (Rekord prostovolj- ne odpovedi je devet dni, devet ur in devet sekund). Spimo ne samo zato, ker smo utrujeni, temveč tudi zato, da bi utrujenost preprečili. Kadar je člo- vek preveč izčrpan, tudi slabo spi. Vloga sna je namreč dvojna: pri- naša počitek v fizičnem in dušev- nem pomenu. Medtem ko človek spi, je večina telesnih aktivnosti počasnejša, menjajo se vsi ritmi, poraba je manjša. Spanju gre zah- vala za vitalno ravnotežje, prodorne misli in prijetno telesno počutje. Spanec pa je poleg vsega tega tu-' d i sredstvo proti staranju. >Spati — pomeni pomladiti se —« pravi neki pregovor. Vsaka ura spanja nam torej podaljša mladost duha in te- lesa. MALO VARČEVANJE Znano je, da sodijo Fracozi med narode, med katerimi je varčevanje zelo razširjeno. Poglejmo si eno izmed njihovih izkušenj, za katero trde Nemci, da je bila »rojena pri njih, da pa so jo povzeli potem še Francozi«. Ne bomo se spuščali v to, kdo ima pred- nost najboljšega varčevalca na starem kon: tinentu, temveč vam bomo i»vedali, v čemu je uspeh te koristne izkušnje. V začetku vsakega meseca ko prejme do- hodke vseh domačih francoska gospodinja razporedi denar po kuvertah, na katerih so napisi: stanovanje, elektrika, kurjava, gospo- dinjska pomočnica, tekstil, obutev in podob- no. Seveda pa to ne pomeni, da se bo te vsote držala striktno. Res je namreč, da vna- prej ne more vedeti, če se bodo zvišale cene krompirja ali moke, niti ne more vedeti, ko- liko bo stal par čevljev na razprodaji za mi- nimalen dinar in ostanek določenega dinarja pride v drugo kuverto. Gospodinja mora biti dober ekonomist — in francoska to je. Preprosta karirasta oblekca ,za de- klico, ki gre prvič v šolo. Poživlja jo bel ovratnik in manšetke, ki so obrobljeni t volanom iste barve. Tako obleko lahko deklica obleče tudi za slovesnejše priložnosti, če pa jo bo nosila za šolo, jo bomo skrili pod praktično šolsko haljo. Junaška neumnost v ponedeljek so prvič po polet- nih počitnicah spet zaživele ulice, ki vodijo do osnovnih in srednjih šol. Nasmejani, pražnje oblečeni mladi ljudnje so jih napolnili s svo- jo govorico, mladostjo in razigra- nostjo. Pred hišo sem trčila oh sosedo- vega fantka, ki je čakal mamico. Prvič v šolo — velik dogodek. Zlika- ne hlačke in ostrižena glavica sta to potrjevali. Na njegove plašne očke sem se spomnila tudi nekaj minut kasneje, ko sem dohitela skupino prav tako lepo opravljenih, vendar bolj razigranih fantov, ki niso bili starejši kot deset let. Enega je po- šteno žulil čevelj, drugi pa se je stiskal v nekoliko prehladno jopico; obeh pa to ni niti najmanj motilo, da ne bi vsaj tako korajžno kot njun o^e, vlekla dolgih filter ciga- ret. Jtataško sta inhalirala, ponosno gledata okrog sebe in nosila glavi vsaj za pet centimetrov višje kot njuTti tovariši. Šla sem za njimi in godrnjala kot le kaj, fantje pa se za mojo nevljudnost še zmenili ni- so^ Če je zvečer, ko je pospravljala obleko, mama ugotovila, da so v sin- kovih žepih cigarete in če mu jih je zaradi tega nekaj naložila po zad- nji plati — nimam nič proti. Mi- slim, da si jih je pob zaslužil! VEČ SISTEHA - !WA\J DEIA Pri pospravljanju stanovanja nam pogosto vzame več dragocenih minut nesistematično delo. Zato nekaj nasvetov, kako očistimo sta- novanje sistematično, kot temu pravimo: 1. Najprej prezračimo posteljnino. Odnese- ma na stol poleg odprtega okna; rjuhe iz- tresemo in jih po možnosti razgrnemo da se temeljito prezračijo; 2. Posteljni vložek obrnemo na drugo strah ker bo le tako dalj časa obdržal svojo pr- votno obliko. Izprašimo ga narahlo, iz vdol- bin pa z malo krtačko poberemo prah, ki se tam tako rad nabira; '3. Obleko, ki jo včasih radi puščamo na kakšnem stolu, izprhamo in jo lepo zložimo • V omaro; 4. Z omelom poberemo prah s tal, če to ponovimo še s krpo, bomo tla še istočasno zgladili. NaUo obrišemo s krpo še prah s pohištva — če nimamo dovolj časa, lahko to delo opravimo s perjastim omelom; 5. Večkrat premažemo pod s tankim slo- jem brezbarvne paste, ker se bo tako bolje držal; 6. Tudi prah z lestencev in stoječih svetilk moramo sproti brisati najlažje s perjastim omelom ali navadnim omelom, ki ga ovijemo v mehko krpo; 7. Da ne bo pri generalnem čiščenju preveč dela, obrišite sproti tudi okenske okvirje in police. CELJSKI TRG IGODEN MKIJP? Ste že jedli buče? Povem vam re- cept: buče naribajte, napravite ])režganje, dodajte nekaj paradiž- nika, nato buče, zalijte in dušite. Ta recept je nekemu mlademu za- konskemu možu povedala prodajal- ka na tržnici. Na tržnici lahko to- rej dobite recepte — in kar je naj- važnejše — zastonj! V sredo je bilo na tržnici never- jetno živahno. Med polnimi mizami so se ljudje kar prerivali in nihče ni nikomur zameril, če ga je dreg- nil ^ komolcem. Ta dan je bil trg lepo preskrbljen. Bilo je tudi pre- cej paradižnika, ki ga je vse zadnje dni primanjkovalo in neverjetno veliko lepe paprike, ki so jo pripelja- li iz Makedonije in Bosanskega Broda. Bila je po 250 dinarjev ki- logram. Grozdje je v primerjavi i jabolki, ki so po 150 do 200 di- narjev — tako tudi hruške — prav zaprav poceni, saj ga dobite že za 200 do 250 dinarjev kilogram. Naj- več ga pripeljejo iz okolice Nego- tina, pa iz Smedereva in Makedo- nije. Čeprav je >rana ura, zlata ura', to za celjsko tržnico ne velja. Mu«' go ugodnejši nakup sklenejo nan»' reč tisti kupci, ki obiščejo tržnic^ v kasnejših dopoldanskih urah. "la' krat so cene nižje in lahko kaK pridelek dobite že za polovično no. Bomo torej spremenili, čas p*^' hodov po tr^? 5 polic Študijske knjižnice Kcirner S.: Conceptuai Thinking. Nevv York 1959. S. 26674. Human Learning in the School. Nevv York (itd.) 1963. S. 26683. Lohse-Claus E.: Ples u umjctnosti. Zagreb 6 :L,eipzig 1964. S. 26681. Donini A.: Oris zgodovine verstev. Ljub- ljana 1965. S. 26679. Prekomorci. Oris zgodovine prekomorskih brigad fn drugih prekomorskih enot NOVJ. Ljubljana 1965. S. 26673. Kirigin J.: Buntovnici i konformisti. Zag- greb 1965. S." 26672. Dordevič B.: Zagorka — kroničar starog Zagreba, Zagreb 1965. S. 26671. Priklmajer Z.: Francuska levica u Petoj republici.^ Beograd 1963. S. 26669,1. Kuret N.: Praznično leto Slovencev. 1. Ce- lje 1965. S. 26667. Delavenav E.: La machine a tradiure. Pa- riš 1959. S. 24714 834. Porot A.: Les toxicomanies. 2. cd. Pans 1960. S. 24714 586. Campbell G. A.: The Civil Service in Bri- tain. Marmondsworth 1955. S. 7548 355. Beck W. 8.: Modem Science and the Natu- re of Life. Harmondsworth 1961. S. 7548 473. Brown J. A. C.: Freud and the Post-Freu- dians. Reprint. Harmondsvvorth 1962. S. 7548 S22. Božovič B.: Podzemna borba. Beograd 1964. S. 26594 2. Hosanac M.: Udar na Jugoslaviju. Beograd l%4. S. 26594/4. JamiiTli, R.: Elementi teorije informacije. Ljubljana 1964. S. 26596. Prepled poklicnih, tehniških in drugih stro- kovnih šol. Ljubljana 1964. S. 25769. Jonke: Lj.: Književni jezik u teoriji i prak- si, Zagreb 1964. S. 25880. 10. 9. 1965-Št. 56 4 XI. IGRE BRATSTVA IN ENOTNOSTI ŠE TRDNEJŠE VEZI V ČETRTEK, PETEK IN SOBOTO SO BILE V ZRENJANINU XI. IGRE BRATSTVA IN ENOTNOSTI, KATERIH SO SE UDE- LEŽILI MLADI IZ ŠTIRIH MEST, TUZLE, VINKOVCEV, ZRENJA. NINA IN NAŠEGA MESTA, DA SE POMERIJO MED SEBOJ V ŠPORTU, DA SE SEZNANIJO Z DELOM MLADINSKIH ORGA- NIZACIJ, TER DA IZMENJAJO MEDSEBOJNE IZKUŠNJE. Nastopili so atleti, rokometaši, odbojkarji in košarkarji. Celja- ni so v skupnem plasmaju za- sedli drugo mesto, za Zrenjani- nom in pred Vinkovcem in Tuzlo. Med športniki so imeli največ uspeha atleti, ki so pri moških osvojili prvo mesto, pri ženskah pa drugo mesto, Med posamezni- ki je treba vsekakor na prvem mestu omeniti odličen uspeh Vi- voda, ki je na zelo slabem ska- kališču preskočil dva metra. Od- ličen je bil še Klinar v teku na 1500 m z^rezultatom 4:10,2. Drugo mesto so osvojile tudi celjske odbojkarice,medtem kosobili nji- hovi moški kolegi tretji. Enako u- vrslitev so zabeležili tudi košar- karji in rokometaši. Pri košarki in rokometu smo imeli pri de- kletih Celjani najmlajši ekipi, zato ni čudno, da se nista mogli uspešno boriti s starejšimi in izkušenimi ekipami. Kljub njiho- vima zadnjima mestoma, pa je bil njihov nastop v Zrenjaninu vzpodbuda za resnejše delo, saj imajo še lepe možnosti. Na letošnjih igrah so hoteli da- ti čimveč poudarka sodelovanju na kulturno-urnetniškem sodelo- vanju ter izmenjavi izku- šenj o delu in položaju mladine v samoupravnih organih, poleg vtega pa so se srečali še mladi literati, glasbeniki in seveda športniki, ki so se tri dni borili za točke in mesta. Srečanje mladih teh mest se je začelo v četrtek, ko so bile do- poldne na sporedu športne pri- reditve, zvečer pa je bila v ve- liki Hali športov, svečana otvo- ritev, nato pa >Večer narodnih pesmi in plesov«, aa katerem so predstavniki vseh štirih mest predstavili plese Slovenije, Bos- ne, Hrvatske in Srbije, .šport- ne igre so se nadaljevale še na- slednja dva dni, v petek pa je bilo tudi posvetovanje med pred- stavniki občinskih ,komitejev so- delujočih mest. Na tem posveto- vanjii so se pomenili o nadalj- njem sodelovanju, ter izrazili že- ljo, da pridobijo za sodelovanje tudi mesti iz Makedonije in Črne gore. Prav tako so bili mnenja, da je treba sodelovanje med mladi- mi razširiti na vse leto in ne le na nekajdnevno skupno sreča- vanje. Zvečer istega dne je bil Večer zabavnih melodij, na ka- terem so, kakor prejšnji večer, sodelovali predstavniki vseh šti- rih mest. Zadnjega dne so bile dopoldne še zadnje športne igre, popoldne pa je bil svečan zaključek, na katerem so razglasili dosežene rezultate, in igre svečano zaklju- čili. Med trodnevnim bivanjem v mestu ob Begeju, so si udeleženci ogledali tu