s
Hrvati   slavimo  tudi   Slovenci  velikega skladatelja, ki je praznoval začetkom leta pet-indvajsetletnico svojega delovanja v hrvaški domovini    in ki je ob jed-nem prekoračil    50.   leto, odkar   deluje na glasbenem polju.
Zaje je velik, plodovit skladatelj: do dne 1. vel. srp. 1. 1894. je na-rastlo število njegovih skla-deb   na   850.
Iv. pl. Zaje se je porodil dne 3.vel.srp. leta 1834. na Reki. Njegov oče je bil ka-pelnik voja&ke godbe v polku baron Maver št.45. in je prišel 1. 1830. na Reko, kjer je po izstopu iz vojaške službe ostal kot profesor glasbe in vodja mestne godbe. Ivan pl. Zaje  je  torej
pravcat glasbarski potomec. Igranja na klavirju in na goslih se je učil pri očetu, in že šestletni deček je igral v gledišču na Reki velike koncertne skladbe s posebno pohvalo. Sviranje „DOM in SVET"   1895, št. 4.
Ivan pl. Zaje.
(Spisal A. Sušnik.)
pa ni dokaj prijalo mlademu umetniku. Izprva je pisal male komade, pozneje ouverture in fantazije, katere so vse igrali javno.
Ko je bil star 1 3 let, seznanil in spri-jateljil se je z nekim mladim pesnikom, z imenom Vale; ta mu napiše li-bretto (besede) za opero »Marija Terezija". Seveda ni šlo vse tako gladko, kakor si je izprva mislil dečko. Mali skladatelj niti ume-val. ni, kaj je instrumenta-cija; njegov oče pa,  ki je
hotel sina vzgojiti za odvetnika in ne za glasbarja, ni maral sina učiti teh stvari j. In tako se je opera skrivaj priredila za glasovir in Ivan pl. Zaje.                                                      harmoniko,
kar je očeta jako iznenadilo. Zato mu je popolnoma prepovedal ukvarjati se z uglasbovanjem. Seveda je bila ta prepoved —- bob v steno. Mali Ivan je glasbaril odslej s podvojeno marljivostjo in