Slovenci smo zvesti državljani, ker mio tudi dobri katoličani; mi smo domoljubi ne na ukaz in tudi nc na odpoved, marveč ker nam vest veleva. Dober kristjan je in ostane obenem dober državljan. Njemu je sveta beseda, ki jo je zapisal veliki apostol narodov: »Vsak človek bodi \išji oblasti podložen; ni namreč oblasti od drugod, kakor od Boga; katere pa so, so od Boga postavljene...« (Rim. 13. 1.) V vojski, ki je sicer trda in kruta, se je zlasti zbudila in okrepila ljubezen do domovine in do presvetlega vladarja. Ta ljubezen je dika in bogastvo dobrega naroda. Kaj pa je domovina?... Kraj, ki so ga naši očetje v potu, morda s svojo krvjo priborili in kjer počivajo njih kosti; kraj, kjer smo uživali srečo brezskrbne mladosti v krogu svojih bratov in sestra, in kjer upamo tudi dobiti zadnji počitek; dežela, ki nam je oskrbela vzgojo in omiko, ki nam je prižgala luč prave vere in oskrbela srečo sv. krsta in 1. sv. obhajila. Zalo lahko rečemo: Vera v Boga je vir naše domovinske ljubezni; vera daje tej ljubezni pravo moč in vzvišenost. Ako to oboje (vero in domovinsko ljubezen) ločiš, potem naj nam kdo razloži, odkod zajema vojak ono krepost, ki ga usposobi, cla zastavi za svojo domovino in cesarja vse, kar ima: tudi kri in življenje! Kdo je prvi in največji domoljub? Ali ni naš Gospod Jezus Kristus? Prišel je sicer na zemljo, da reši vse ljudi. Ko pa je v svoji vsevednosti videl, kako velika nesreča čaka njegovo domovino, tedaj se je bridko zjokal. Solze božjega Zveličarja so za vse čase domovinsko ljubezen ožarile in posvetile. Ni prostora, da bi na tem mestu naštevali junaštva, ki jih je provzročila in iz- vršila vera. Od Karla Velikega pa do princa Evgena in Radeckija ter do naših zavezniških cesarjev in naših armad: dolga, zlata veriga slavnih dejanj, ki imajo svojo korenino, vir in izvršitev v — veri! In če vprašamo: Kje se porajajo slabiči in bojazljivci? — bomo odgovorili: Tam, kjer je nevera. Kdor nič več ne veruje, kdor nima več upanja na življenje onkraj groba, ta si misli, ko se je treba žrtvovati: bolje ti, nego jaz. Danes sredi bojne vihre nas mora navdajati ena misel: če je avstrijske narode pred vojsko marsikaj razdvajalo, imamo vendar eno trdno podlago, ki nas ne loči in ne trga: katoliško vero in katoliško vladarsko h išol To dvoje naj se nam utrdi v tem hudem času, to dvoje naj nam ljubi Bog ohrani po skorajšnji zmagi! V tem zroislu prav posebno kličemo ljubljenemu vladarju ob njegovem godu: Bog ohrani, Bog o b v a r i. ..! M S posebnim veseljem nihče ne pozdravlja novih davkov, toda vsak pameten človek pa na drugi strani ve, da kar mora biti, temu se mora, četudi ni veselo, jasno pogledati v lice, in sicer čim prej, tem bolje. Vojska stane, in sicer mnogo stane; denar, ki se zanjo vzame na posodo, se mora obrestovati in vsaj pomalcm odplačevati. Naša štiri vojna posojila zahtevajo krog 750 milijonov kron na leto. Nikakor ne kaže delati dolga za to, da se plačajo imenovane obresti, ker bi se po taki poti pač moralo priti do bankrota. Treba je torej iskati novih denarnih virov, da se z njihovimi dohodki obrestuje že najeti dolg. Tega se je držal avstrijski finančni minister, ko je pripravljal cesarsko naredbo za nove davke. Leta 1915, se je zvišal davek od dedščin in sod- nih ter zavarovalnih pristojbin. Letošnje leto jih je prišlo pa še več. Naštejmo jih po vrsti: a) Meseca februarja se je znatno zvišal davek na žganje; ta pa zdaj nc more nesli mnogo, ker se špirit iz krompirja in rži nc more izdelovati, marveč mu ostane domala samo melasa. Recimo takoj tu in že zdaj,, preden se je začelo izdelovanje pese v sladkor, da sedanje pomanjkanje močnih krmil nc dopušča, da bi se letos melasa .porabila za kaj drugega, nego za krmo, b) Nedavno so se zvišale cene za tobak in tobačne izdelke, c) Podržavil se je davek na pivo in zvišal, č) Ustanovil se je davek na vojne dobičke, d) Koncem mes, avgusta se je zvišal zemljiški, pridob-ninski, osebno-dohodninski, rentni in tan-tiemni davek, e) Ravno takrat so se zvišali kolki in tiste pristojbine, katere se niso zvišale leta 1915. f) Pristojbine na dirke in na stave pri dirkah so se uvedle, g) Davek na žveplenke se je vpelial. h) Zvišale so se poštne in brzojavne pristojbine. Pričakujejo se še višje voznine na železnicah in s temi davki se po pravici upa, da se pokrijejo vse obresti dosedanjih vojnih posojil in da utegne biti še nekaj prebitka. Razen davka na dirke in na stave pri dirkah in pa davka na vojne dobičke se tičejo vsi drugi novi davki ljudstva sp'oh; neksle.i; ■ služijo posebnega pojasnila. Sem štejemo: Dne 28.'avgusta t. 1. ukazane naklade na direktne davke. Direktne davke delimo v stvarne in v osebne. Stvarni (realni) so zemljiški., hišne razredni in hišno-najemninski. Osebni pa: pridobninski, rentni, osebno-dohodninski in davek od višiili p!ač. Hišno - razrednega, hišno-najemnin-skega in davka od višjih plač ne zadenejo nove doklade; pač pa vse druge direktne davke. , Zemljiški davek je dozdaj znašal 19-3% čistega dohodka; cd zdaj pa bo 34-7%, torej se je zvišal za 80 odstotkov, malo manj, nego dvakrat večji bo. Redno jc dozdaj nesel državi 52 milijonov kron na leto, odslej se pričakuje 94, torej 42 milijonov kron več. S temi milijoni bo zemljišče samo na sebi podprlo državo, da bo mogla ložje nositi bremena vsled vojske. Pridobninski davek se deli v splošni in posebni. Meri se po tem, koliko kako podjetje nese. Vsi davkoplačevalci, ki imajo kako podjetje, so razdeljeni v štiri razrede; v prvem so tisti, kateri plačujejo nad 2000 K davka na leto, v drugem nad 300 K, v tretjem nad 60 K in v četrtem vsi ostati. Dozdaj je bila določena skupna svo-ta tega davka na 35-46 milijonov kron na leto. Zdaj se jc ta davek znatno zvišal, v prvem in drugem razredu bo še enkrat višji (zvišan je za 100%), v tretjem in četrtem razredu pa za 60%. Kdor je n. pr. dozdaj plačeval po 400 K, bo odslej 800, kdor je 250, bo pa 400 K. Posebni pridobninski davek podjetij, ki morajo polagati javne račune (akcijskih družb, gospodarskih zadrug, družb z omejeno zavezo) se je zvišal splošno z 20odstotno naklado na dosedanji davek, tako da znaša odslej davek takih podjetij 12' čistega dobička. Poleg tega je pa določen zdaj še nov davek od dobička. Če ta namreč presega 6% od vloženega kapitala, se mora plačati od njega še 30 do 80odstotna naklada. Računa se, da bo dohodek iz splošnega pridobninskega davka za 29 milijonov, iz posebnega pa 39 milijonov večji. R e 11 t n i d a v e k se je zvišal zdaj za celih 100' r. Dozdaj je znašal redno 2%; samo za najemnine od najetih obrti je znašal 3' , , za hranilnične in posojilnične vlo-;|e in obresti iz deželnih in drugih splošno koristnih obligacij pa 1 Zdaj bo ves ta davek dvakrat večji; nesel bo 12 milijonov več, nego doslej. Osebni dohodninski davek •■;e zvišuje šele pri dohodkih od 3000 kron dalje, in sicer najprej za 15%, čim višji dohodki, tem višji odstotek zvišanja, dokler sc pri dohodkih nad 200.000 K ne zviša za 120% Naj to pojasni nastopna tabela: Naklada na osebni dohodninski davek znaša: nad 3000 do 5200 K 15 odstotkov, fi 5200 it 7200 ii 20 11 ii 7200 n 10000 ii 25 11 ii 10000 11 14000 u 30 11 ii 14000 n 20000 a 35 11 11 20000 a 26000 n 40 11 ii 26000 a 32000 n 45 11 u 32000 a 40000 n 50 11 11 40000 ii- < 48000 n 55 ' 11 u 48000 a 56000 it 60 11 n 56000 a 64000 ti 65 11 ti 64000 ii 76000 ii 70 11 ii 76000 a 100000 ii 80 11 n 100000 n 140000 tt 90 11 ii 140000 n 200000 ii 100 11 11 200000 120 11 Poudarjati pa moramo, da se iz imenovanih naklad na direktne davke ne bodo smele pobirati državne, občinske ali okrajne doklade. Tem ostane podlaga dosedanji davek. Vsi imenovani davki veljajo že za leto 1916. Predpisoval se bo samo za rent-ni davek, drugače si ga mora davkoplačevalec sam izračunati. Novi davki so noya bremena, toda v nobeni primeri njso z dobroto srečnega, 2» zmagoslavnega miru, ki ga vsi zaupno pričakujemo. Mir bo dal dela in zaslužka, da bo živelo ljudstvo in država ž njinu Pogled p® snetih Ali bo sklican avstrijski državni zbor? »Straža« piše: Pri nas Slovencih in Hrvatih je bilo javno mnenje vedno za državni zbor, ker je to najpripravnejša tribuna, na kateri lahko prosto povemo svoje načrte, zahteve in pritožbe. Ako bi bil državni zbor imel redno zasedanje, bi gotovo slovenski in hrvaški poslanci uporabili vsako priliko, da bi nihče niti nairnanj ne mogel dvomiti o patriotičnem mišljenju njihovega naroda, Sedaj so šele bajoneti hrvatskih in slovenskih vojakov morali dokazati celemu svetu, da so nas »intra et extra mu-ros« glede našega državljanskega mišljenja krivo sodili. Prizor iz romanskega kronskega sveta pred napovedjo vojske, Rusija jc stavila ultimat romunski vladi, naj se urno odloči. Kralj je zahteval voino napoved Avstriji, nakar mu je državnik Peter Carp zaklical: »Zločinsko nastopate!« Temu medklicu se je pridružil tudi Majorescu, kar je napravilo seveda mučen vtis na kralja in na njegove somišljenike. Zmede na Grškem. Ententa je vse poskusila, da doseže svoje namene na Grškem; vsa sredstva korupcije in nasilstve zna uporabiti. V Atenah se sedaj ustanovi narodna vlada, ki bo napovedala vojsko Avstriji in Nemčiji, — Venizelos se je podal na Kreto, kjer so revolucijonarii proglasili republiko, Venizelos bo odredil splošno mobilizacijo, nato se poda na Mitilens, Kios in Samos in slednjič v Solun, kjer namerava stooiti na čelo vojaškega gibanja nasproti Bolgariji. Venizelosu se je pridružilo veliko število častnikov ter več armadnih poveljnikov, ki so se izjavili proti Bolgariji. Na Kreti je pristopilo k upornemu gibaniu 30.000 Krečanov; prav tako prebivalci otoka Krf. — Ententa je baje izročila grški vladi ultimat, v katerem zahteva, naj se napove vojska Bolgari", če ne, pa naj prepusti vojaštvo, ves vojni ma-terijal in železnice — ententi. Tudi grško časopisje je izprevrglo dosedanjo pisavo ter piše večinoma v prilog revolucionarjem. — V Atenah se stvar trezno presoja. Kralj, ki so o njem pisali, da se je umaknil v Carigrad, je ostal v Atenah ter se posvetoval z novimi ministri. Izjavil je menda, da se njegovi vojaki nikdar ne bodo borili proti Nemcem, Tudi Gunarisova stranka se je posvetovala, da prouči položaj, ki je nastal vsled odhoda Venizeloso-vega. — Toliko se lahko reče, da stara Grčija ni željna prekucije; izvzemši v Solunu in na Kreti poslujejo povsod še prejšnje oblasti. — Iz kronskega sveta se ne izve veliko; pač pa poročaio laški listi, da ie sklenila grška vlada vojskovati se proti Nemčiii in Bolgariji, da prežene tuje čete iz grškega ozemlja. Čudno je le to, da isti ljudje, ki preganjajo tuje čete z grškega ozemlja, ne marajo videti in preganiati onih, ki so se v prvi vrsti vsedli na grška tla. Rusija odrezana. Laški list »Secolo < piše: Zdaj, ko je zaprla Švedska morje ladjam sporazuma, je Rusija osamljena. Vse se mora storiti, da se bodo odprle Dardanele, Sarrailu se mora v Solun poslati armada pol milijona mož. — Članek je seveda spisan na francosko željo z namenom, da bi Italija poslala novih ojačenj v Mace-donijo. govore. Ko se je v nemškem državnem zboru 28. septembra otvorilo deveto vojno zasedanje, je vsa javnost z napeto pozornostjo pričakovala, kaj bo povedal nemški kancler B e t h m a n n H o 11 w e g. Ko je nastopil, je bila zbornica, so bile galerije prenapolnjene. Pojasnjeval je najprej, kako je prišlo, da je Italija, ki se ie dolgo obotavljala, slednjič le napovedala vojno tudi Nemčiji. »V vojski je Italiia odvisna od angleškega premoga in angleškega zlata, zato se je končno vdala.« Kot povod je oponašala, da so se nemški vojaki na italijanski bojni črti skupno z avstrijskimi vojaki bojevali, in da so se na Macedonskem spopadle italijanske in nemške čete. Dobro je nemški kancler označil k r a m a r s k o in brezvestno politiko R o m u n c e v. »Romunska politika pod Bratianovim vodstvom ie delala na to, da se obogati na stroške tiste stranke, ki bi podlegla, ne da bi Romunija veliko žrtvovala ... Ko je bil padel Prze-mysl, je Bratianu mislil, da je napočil čas, ko se lahko dogovori z našimi sovražniki o Judeževi plači. Pogajanja so se razbila, ker je Romunija zahtevala isto ozemlje, ki je po njem stegala prste tudi Rusija — Romunsko poliliko je vedno odločeval položaj na bojišču. Ko se je pričela letos spomladi ruska ofenziva in so se vsipali navali Angležev in Francozov na nemške postojanke ob Sommi, je mislil Bratianu. da se nahajata osrednji velesili pred polomom, zato se ie lotil zopet barantije z našimi sovražniki, Pridržal si je čas, kdaj da udari — seveda pod gotovimi pogoji. »Kralj romunski nam je do takrat najodločnsiše zagotavljal, da bo ostal v vseh okolnostih nevtralen. Trajno smo opozarjali kralja na tajne spletke njegovega ministrskega predsednika. Kralj je še šest dni pred napovedjo vojske našemu poslaniku iziavil, da ve, da večina romunskega naroda ne mara vojske; zraven je pa isti dan nekemu zaupniku določno izjavil, da ne bo podpisal mobilizacijskega povelja. Na dan pred romunsko vojsko je rekel avstrijskemu poslaniku, da noče vojske.,,« Po poročilih, ki jih smatra kancler za zanesljive, je stavila Rusija ultimat, da bo vkorakala čez romunsko mejo, če ne bo Romunija do 28. avgusta udarila. »Nočemo preiskovati« — pravi Bethmann Hollweg, »če ni bil ta ultimat z gospodom Bratianom dogovorjena komedija, da potegnejo neodločnega kralja za seboj, a kocka je padla.« OvojskiobSommije rekel nemški kancler: »Obžalujemo sicer težke izgube ljudi in materijala; težak in trd je tamkajšnji boj, in ne more se reči, kdaj bo končan; a neomajno stoji naša bojna črta. Ena ali druga vas bo še izgubljena, a skozi sovražnik ne bo prišel, za to jamči naše vodstvo, jamči hrabrost čet vseh nemških rodov.« O balkanskem načrtu naših sovražnikov je govoril kancler: Celo leto so sc pripravljali, da bi razbili zvezo Nemčije z Vzhodom. Ojačevali so sej spravili so skupaj zmes Francozov, Angležev, Rusov, Srbov, Lahov in končno še Portugalcev. Izdajstvo Romunije je zapečatilo priprave. Kaj so dosegli? — Položaj naših zvestih, hrabrih zaveznikov je neomahljiv. Vojni smoter in pogoji za m i r. Vojni smoter naših sovražnikov je pohlep po deželah. Ta pohlep je kriv, da se kupičijo vsak dan gore mrličev vedno višje... Za Francijo bo ta uničevalna borba, v kateri umira zadnja njena mladina, usodna. — Anglija hoče uničiti naše življenje kot narod, nas vojaško razorožiti, gospodarsko uničiti ter prepustiti trajnemu hiranju. Zato se vojskuje z vsemi sredstvi. Obesiti bi morali takega nemškega državnika, ki bi se bal nastopiti proti takemu sovražniku z vsakim bojnim sredstvom, ki more res skrajšati vojsko. »Ko smo potegnili meč, smo vedeli, da bomo morali braniti svojo hišo nasproti mogočni, skoraj premogočni družbi. Danes čez dve leti velja bolj kot kdaj geslo: Vztrajati in zmagati. Mi bomo zmagali!« Svetovna vojska. 1 talij »ni se pripravljajo za novo ofenzivo. — Napadi Rusov odbiti. - 3000 Rusov ujetih. — Popoln poraz Romunov pri Sibinju. — Krasen uspeh naših monitorjev ua Donavi. — Silni boji ob Sommi trajajo dalje. VOJSKA Z ITALIJO. Na Krasu si Italijani še niso odpomogli od svojih zadnjih brezuspešnih naporov in izgub. Italijansko časopisje poroča, da so se Avstrijci izvrstno zakopali in da so privedli velika ojačenja in zelo pomnožili topništvo. Zadnje dni so začeli Italijani zopet hujše s topovi in minami obstreljevati naše postojanke. Zdi se, da pripravljajo nove napade. Na Tirolskem Italijani neprestano obstreljujejo vrh Cimone, ki so ga po raz-slrelbi zasedli naši. Ko so se naši polastili te gore, so začuli zamolklo klicanje na pomoč še živečih v dolbinah podsutih Italijanov. Ponudili so sovražniku premirje, da rešijo zasute Italijane; toda laški poveljnik je to odklonil in prepustil svoje ljudi žalostni usodi. Kljub temu se je našim posrečilo, da so v najhujšem italijanskem ognju izkopali še sedem Italijanov, ki so bili že popolnoma brez moči. Proti dolini Fleims je sovražnik zadnje dni zopet skušal prodirati, a so ga naši kmalu zavrnili, VOJSKA Z RUSI IN ROMUNI. Štirje meseci ruske ofenzive so pretekli. Po prvih uspehih se je moral ruski naval ustaviti in sedaj ne more nikamor naprej. Milijonske ruske armade so izgubile v tem času nad milijon mož zato, da so zasedle le nekaj ozemlja, kakor da bi ga Rusom manjkalo. ludi zadnje dni so Rusi povsod napadali; njih pritisk je trajal nadalje prav tam kakor prejšnji teden. Na Poljskem, zapadno od Lučka, so zopet poizkušali svojo srečo, a so zopet zelo slabo naleteli, Armada_ generalnega polkovnika pl. Tersztyanszlade. Za Romune se je zadnji čas položaj na icjišču silno poslabšal. Od vseh strani pritiskajo zavezniki nanje in komaj se postavijo dobro v bran na eni strani, že zavihte laši na drugi strani svoj bič na izdajalca. / Dobrudži morajo Romuni vzdrževati ve-,iko armado, če hočejo, da jih naši zavezniki ne vržejo lepega dne v — Donavo. Na n ob Donavi vedno preže naši monitorji, ki bi zelo olajševali morebitni prehod Bolgarov čez Donavo. Na Sedmograškem pa silijo že zavezniki na romunska tla in gro-:e, da pridejo ob reki Aluta v bok onim romunskim silam, ki napadajo v vzhodni Sedmograški. Usoda Srbije in Črnegore hihko kmalu zadene tudi Romunijo. BOJI PRI SOLUNU. Pri Solunu bi poveljnik združenih sovražnikov Sarrail rad kaj pomagal stiska-nim Romunom, zato vedno pošilja v boj )i oti desnemu bolgarskemu krilu Srbe, Italijane in tudi Francoze; Angleži pa zložno oočivajo zadaj, češ, naj se drugi bijejo za nas. Zato sovražnik ne doseže prav nobenega uspeha, kjer potrka na bolgarske postojanke z napadom, tam ga Bolgari takoj krepko roko odbijejo. Zlasti okrog mesta ?lorina, na višini Kajmakčalan in na Mogle-41 niški planini je sovražnik večkrat zastonj napadal. BOJI NA FRANCOSKEM. Najsilovitejša bitka svetovne vojne ob Sommi traja dalje. Od 23, do 27. septembra so združeni Francozi in Angleži neprestano napadali nemške postojanke severno od Somme. Toda zasedli so le par popolnoma razstreljenih vasi in le malo utisnili nemško bojno črto, drugega uspeha pa niso imeli; 27. sept. pa je nekoliko ponehalo silno borenje. V teh štirih dneh so samo angleške baterije izstrelile proti Nemcem najmanj 12 milijonov granat, kakor piše angleški dopisnik časopisa »Daily Maila«. Nekateri računajo, da bruha ob Sommi do 10 tisoč fraticosko-angleških topov ogenj in železo proti nemškim postojankam. Samo Angleži so poslali ob Sommi 50 svojih divizij v boj in izgube povprečno vsak dan 4500 mož ranjenih in mrtvih. Seveda so v teh strašnih bojih tudi nemške izgube občutne, vendar sovražnih daleko ne dosegajo. Pri verdunu nič posebnega. »Deutschland' — ,Br®nten'. Nemci so zopet dobre volje. Vesele se, ker je tudi druga podmorska trgovska ladja »Bremen« srečno prispela v Ameriko. Vsidrala se je 25. septembra nedaleč od Newyorka. Naložena je bila do skrajnosti z blagom. Berlinski listi so objavili navdušene članke. Ladji načeluje kapitan Karel Schwarzkopf, rojen 1. 1875, v Lii-beeku. Preden se je podal na nevarno pot, se je temeljito posvetoval s kapitanom Konigom, ko se je vrnil s parnikom v pristanišče. Najbrž bo sedaj ladja «Deutsch-land« iznova šla na podmorsko »rajžo«. —• Ententa je v najostrejši obliki ponovila v Washingtonu svoj državnopravni ugovor, da bi se priznal podmorski čoln kot trgovska ladja. Tedenske novice. Dnevi milosrčnosti od 4. do 8. oktobra. Povodom cesarjevega godu se bo nudila dobrim srcem zopet lepa prilika, da se odzovejo v prid sirotam in vdovam (po vojakih) ter vojaškim betežnikom in invalidom. \ Ljubljani se je v ta namen sestavilo več odborov. Javna prodaja znakov in cvetic je določena za 4., 7. in 8, oktober. Glasbena Matica bo imela 10. oktobra koncert na korist zgoraj označenih, pomoči potrebnih oseb. Vojna pobožnost. Zadnjo nedeljo, dne 1. oktobra, so imeli v Mariboru 15. vojno pobožnost; obenem so bile prošenjske molitve zaukazane po vsi lavantinski škofiji. 40letni jubilej je praznoval 30. septembra naš rojak č. g. Ivan Sirnik, župnik celovške predmestne župnije pri sv. Rupertu. Dopust je dovoljen ravnatelju I. državne gimnazije v Ljubljani, g, dr. L. Požarju, Začasno vodstvo je prevzel prof. Novak. Ogenj je vpepelil 23. septembra v Krtini pri Domžalah hišo, skedenj in kozolec posestniku Jakobu Pavli. Žitnega pridelka se je silno malo rešilo. Požar so povzročili otroci. Dolska požarna bramba sc je častno izkazala. — V soboto zvečer je treščilo v neko skladišče poleg Ljubljane. Velikanski plameni so razsvetljevali okolico, Zvonovi. Teža zvonov, ki jih je izročila vipavska dekanija v vojne namene, zn a -a 19,868 kg. Najtežji je zvon v Logu pri Vipavi, ki je tehtal 1350 kg. Veliko vojno pobožnost so imeli Graa-čani 24. septembra. V dolgi procesiji so sc podali k romarski cerkvi »Maria-Trosl pri Gradcu ter goreče molili sv, rožni venec in litanije za srečno zmago in mir. Cerkveni govor je imel ondotni knezoškof, zunaj cerkve jc pridigoval jezuit Kamil. Umrl je v Beljaku v ondotni vojni bolnišnici praporščak Fr. Pirnat, doma od S\, Gregorija. Pred odhodom na bojišče je dovršil 8. šolo. Bil je marljiv in vzoren mladenič. 3400 begunce v-Slovence v se nahaja sedaj v taborišču v Brucku, kamor pride | tudi zdravnik dr. Defranceschi. Za mladino je tam urejena ljudska šola; otvori se tudi tečaj za kmetijski pouk. Novi 2 vinarski železni novači, ki pridejo sedaj v promet, bodo v sredi preluknjani. Razpolovijeni dvekronski bankovci. Ljubljanska podružnica avstro-ogrske banke je izjavila, da sprejema razkosane dve-kronske bankovce, pa tudi četrtinke. Ni pa nobene obveznosti, da bi se v splošnem prometu morale sprejemati polovice in četrtinke. Mlad uzmovič. V Ljubljani-je stražnik ustavil mladega, 16 letnega fanta, ki sc piše Fran Erjavc, doma iz Št. Mihela. Pri sebi je imel 1557 K 26 vin. denarja. Ukradel ga je v neki bajti blizu Zatičine. V poslopju deželnega sodišča premišljuje sedaj dolgost svojih tatinskih prstov. P. n, odjemalcem »Družinske Pratike«, ki so že kupili letnik 1917, sporočamo, da na željo dobe pri založništvu v Ljubljani ali pa pri razprodajalcih brezplačno odtis novih poštnih in kolkovnih določb, ki so bile uveljavljene z dnem 1. oktobra 1916. Pri vseh ostalih izvodih, ki so še v vezavi, bodo te nove določbe že uvezane, Vojaške novice. Pozdravi. Vojak J. Jelnikar pri trd-njavskem polku v Krakovu piše: Dragi Domoljub! Na Slovenskem se že dolgo nisva videla, zato sem pa prav vesel, kadar me obiščeš; kajti tu nimam nobenega domačega znanca ter se mi včasih milo toži po bratih Slovencih. V večernem mraku hodim sam tu med tujimi narodi. Edini znanec, ki me spominja na domačo, slovensko zemljo je zvon, ki zapoje iz visokih lin in z menoj vred pozdravlja Marijo, Pošiljam vsem bralceln Domoljuba najsrčnejše pozdrave!« — Srčne pozdra-v e pošiljamo vsem slovenskim ženam in dekletom ter vsem bralcem »Domoljuba« slovenski možje in fantje, sedaj tirolski It cesarski lovci, ki branimo našo domovino proti staremu in zagrizenemu sovražniku, v visokih gorah, v sivih skalnatih pečinah, kjer moramo poleg drugih nevarnosti prenašati že tudi mraz, ko imate vi drugi tako prijetno toplo. Edini naš prijatelj, ki nas pride vsak teden obiskat, je »Domoljub«; ta pa nas najde povsod. Prinese nam kaj novic od doma in od raznih strani sveta, ker drugače bi malo vedeli, kaj se godi po svetu. Hlastno sežemo po njem ter si ga razdelimo, da more tako brati vsak .nekaj, ker čakati, da bi ga eden prebral, je vsakemu drugemu predolgo. Že dobimo včasih kak drug časopis v roke, a najbolj priljubljen je le naš »Domoljub«. Sovražnik pa ne da popolnoma miru nikoli, a napredovati ne more; vselej jo mora popihati, a ne z vsemi, s kolikimi je prišel. Seveda tudi na naši strani ni popolnoma brez izgub. Kadar pa imamo kaj miru in počitka, se pa pogovarjamo le o vas domačinih: Itako je bilo včasih lepo, ko smo bili še skup, ter si želimo, da bi nam že ljubi Bog dal srečo, da bi se skoraj zdravi se-šli doma na naši lepi slovenski zemlji. Ve žene in dekleta pa molite za nas, ker le v božjo pomoč zaupamo. Ostanite nam zveste, in mi bomo veliko lažje prenašali vse težave in trpljenje, ki ga nam naklada bramba domovine. Živeli vsi Slovenci in Slovenke! Na svidenje Bog daj kmalu! Franc Vomberger, Cerklje (Gorenjsko); Anton Verbič, ilovica pri Celju; Janez Slavec, Knežak; Muškovič Anton, Mali Mlun (Istra); Pangerc Viktor, Manče pri Vipavi; Sluga Jožef, Rodik (Primorsko); Kogoj Jožef, Dragovica (Primorsko). — I z trdih in mrzlih italijanskih planin se najtoplejše zahvaljujemo mi slpvenski fantje in možje za poslane številke Vašega lista. Z veseljem ga vselej pričakujemo, ker nam prinaša vesele novice. Ljubi Bog nam daj, da bi živi in zdravi dočakali v najkrajšem času mogočno zmago proti vsem sovražnikom. Naj potem vlada ljubi mir po vsi Evropi. To se bo z veselim srcem čitala ta novica! Najsrčnejše pozdravljamo mi slovenski fantje pp. vse slovenske matere in očete, brate in sestre, posebno pa fante in dekleta. Poddesetnik Franc Kopač, Medno (St. Vid nad Ljubljano); desetnik Jožef Čeme, One pri Ljubljani; inf. Franc Podgoršek, Vodice; Stibilj Karel, Lemba Alojzij, Suha pri Kranju; Primožič Mihael, Tržič, Gorenjsko; Jaklič Karel, Laganič, Urenek, Logar Matevž, Ljubljana; Banič Franc, Sv Kriz, Dolenjsko. Z visokih tirolskih planin pošiljamo vsem dolenjskim dekletom, posebno pa staršem, naisrčnejsc pozdrave fantje strojnih pušk Al, Kulnar, Fr. Piškur, Al. Klemenčič, J. Vidmar, Fr. Zupančič, Fr. Kmet, J. Zumar, Al. Jerman, Iv. Ilovar, Pet. Poje, F. Brulc, B. Rumpret, Fr. Žnidaršič, G. Filič, Ivan Žmitek. Želimo vsi kmalu na veselo svidenje! — Vojaki p e š p o 1 k a pri oddelku strojnih pušk pošiljamo vsem prijateljem in znancem, kakor tudi vsem bralcem »Domoljuba« najsrčnejše pozdrave z italijanskega bojišča: Četovodja Ura-nič Ivan, Zagorje; desetnik Franc bister, Tržišče; poddesetnik Ivan Bregar, J rbov-lje; poddesetnik Franc Šontajs, Kaka; Alojzij Demšar, Škofja Loka; Prevodnik Franc, Škofja Loka; Kramaršič Ivan, Jur-ka Vas; Žganjar Ivan, Dobropolje; Košir Anton, Podjelše; Osredkar Franc, Polhov Gradec; Ino Janko, Zagorje; Mrak Franc, Kranj; najsrčnejše pozdrave tudi bralcem »Domoljuba« na Nemškem v Hambornu in Lintfortu! Prisrčne slovenske pozdrave pošiljajo s skalnatih pečin vsem slovenskim fantom, dekletom in bralcem »Domoljuba« slovenski fantje lovskega bataljona, oddelek strojnih pušk: Poddesetnik Ivan Lovše, Sp. Ribče pri Moravčah; Peter Gradišar, vas Bavtke pri Vel. Laščah; Anton Ferkov, Sp. Hrušica pri Ljubljani; Peter Kampuš, Dev. Mar. v Puščavi pri Mariboru; Franc Lazar, Podlipnica pri Zagorju; Viktor Blažko, Zagorje. Iz bolnišnice v Gradcu, Spoštovano uredništvo! Lepo se Vam zahvaljujemo za poslane časopise, ki jih z veseljem prebiramo. Pozdravljamo obenem vse čitatelje »Domoljuba«, naše žene in otroke: Četovodja Rudolf Hatberger, Josip Vadaja, Janez Miklič. — Prisrčne pozdrave pošiljamo in kličemo vsem slovenskim fantom in dekletom: Na skoraj.šnie svidenje! Fantje pp. Etappenpost Enoletni prostovoljec Ivan Kapus iz Kamnegorice; Struma Jožef, Zagradec; Zakrajšek Franc, Ponikve; Zaje Anton, Moravče; Smrekar Ant., Prapreče. Pozdrav beguncem. Jožef Vodopivec, član »Orla« iz Prvačine pri Gorici, naznanja, da biva sedaj ranjen v desno nogo na Dunaju (Kais. Jub. Spital, Kriegs Pav. I., Zim. 14, Wien XIII.), obenem pa pozdravlja vse člane vrlega »Orla«. Pohvaljeni 87ti. Polkovnik 87. pp. Hossner se je v pismu dne 24. sepiembra t. 1. izrazil proti dr. M. Slaviču o svojih vojakih tako-le: »Vrli 87ti so prvi na svetu; domovina je lahko ponosna na svoje sinove; jaz sem srečen, da jim poveljujem.« Odgoden vpoklic. Ministrstvo deželne brambe je obvestilo vse vojaške oblasti, da vpoklicanim rojstnim letnikom 1871 do 1866, ki bi bili morali nastopiti vojno službo 2. oktobra, za zdaj še ni potreba priti k vojakom. Vpoklicani bodo pozneje, vsekakor le z določitvijo kratkega roka. — Tistim, ki jim ni bilo znano, da se je vpoklic odgodil, se bo podelil na njih prošnjo dopust; tisti pa, ki hočejo prostovoljno 2. oktobra pod orožje, lahko prično ta dan svojo službo kot vojaki. Za praznike. Vojaške oblasti so odredile, cla se mora vojakom, v kolikor dopuščajo službene razmere, dati na prosto (dopusti) 24. decembra popoldne, potem 25. in 26. decembra 1916 ter 6. januarja 1917. Važne dofcčbe za invalide. Vojno ministrstvo je izdalo odlok o pravicah vojnih invalidov. — Mnogo podčastnikov je mnenja, da kot invalidi ne morejo ostati v vojaški službi in da nimajo pravice do certifikata za nameščenje v civilni službi. Ud-lok pravi, da je treba v tem oziru vse podčastnike opozoriti, naj čimpreje vloze prošnje za certifikat. — Drugi odlok vojnega ministrstva se tiče invalidnega moštva. Izvedelo se je namreč, da se nekateri invalidni vojaki odpuščajo brez dopolnilnega zdravljenja in izšolanja, češ, da so sami izjavili, da jih njihova poškodba ne bo ovi- javili, rala v izvrševanju njihovega civilnega po- klica ali dela. Vojno ministrstvo pa določa, da se noben invalid pod nobenim pogojem ne sme odpustiti brez dopolnilnega zdravljenja in izšolanja, če je le zdravnik mnenja, da bi se dalo invalidovo stanje s posledobnim zdravljenjem izboljšati. Šele potem naj se izvrši superarbitracija. Stoj! Tu c, kr. pp. Vojak Jožef Ha-bič nam je poslal lepo risano dopisnico. Na gorski višini je utrjeno kritje naših fantov; iz malih okenc mole puške; nad kritjem stoji tabla z napisom: »Stoj! Tu c. kr. pp.« Pred kritjem se vidi laški alpinec-stražar z jekleno čelado in s puško v roki, ki jo je naglih korakov odkuril, ko je zagledal pomenljivi napis. — Krog kritja rastejo planike Naša zbirka vojnih spominov (za vojni muzej) je zopet za lepo sličico bogatejša. Morda jo bomo mogli priobčiti. f Telovadec Fr. Perdan. Na lašken: bojišču je prelil svojo kri narednik Fr. Perdan. Številne njegove znance in prijatelje bo ta novica bridko zadela, saj jim je bil ljub tovariš in vzoren predtelovadec. Kot prvak slovenskih telovadcev se je svoj čas veliko žrtvoval kot vodja ljubljanskih »Orlov«. Mir njegovi duši! f Daničar Vladimir Bregar, Dne 15. septembra je padel pri Gorici visokošolec Vladimir Bregar, poročnik pri nekem dalmatinskem polku. Pokojni je sin nadučite-Ija, g. Jožefa Bregarja v Zgor,- Šiški. Bil je vzoren dijak, zgled marljivosti, odličen vojak. Imel je že dvojno odlikovanje. Nedavno je ista usoda zadela njegovega mlajšega brata desetnika, ki je tudi izkrvavel na bojišču. Bog potolaži potrtega očeta in mater ter brata Stankota, ki sc nahaja kot poročnik na bojišču. Blagi duši! Fr. Kravcar, doma iz Do-brniča, naznanja smrt svojega prijatelja: Ljuba mati! Najprej Vas vse iepo pozdravim, zraven pa naznanjam, da sem izgubil jlubega prijatelja in tovariša Josipa Kravcar iz Blišinje vasi, župnija Trebnje. Ne morem popisati, kako sem bil žalosten za njim. Bila sva eden za drugega, a neizprosna smrt je naju ločila. Pokojni Josip je bil blaga duša. Iz njegovih ust nisem slišal nikoli žal besede, ne godrnjanja, nc kletvine, kot — žal — pri enih. Bil je do smrti zvest svojemu Orlu; o trebanjskem Orlu mi je večkrat rad pravil. — Eno leto se je že bojeval proti verolomnemu Italijanu; slednjič mu je pa v Galiciji sovražnikova krogla pretrgala nit življenja. — Ljuba mati! Tudi jaz sam ranjen in ležim v bolnih niči na Dunaju. Ena krogla mi je šla za vratom noter: in se jc ustavila v rebrih. Leva roka — ne vem — če mi bo še služila kdaj. Upajmo, saj mi gre vsak dan na boljše. — Pozdravljam-Vas, vse domače in g. župnika v Dobrmču. Lep je glas zvokov .. - Slovenec Jakoo Tavčar, Lir. 18, piše: • >;;,,;!-, Krakov, 23. se?t. 1916. Slavno uredništvo »Domoljnoa.imljejo me posebno novice iz ljube slovenske domovine, med katerimi tudi izvem, da snemajo zvonove. Zato sestavim tudi jaz par vrstic in prosim, da jih priobčite v Vašem listu. — Lep, jc..,glas: zvonov, še lepši pa 51 grom topov. Tudi na Kranjskem bo marsikatera Tara vzela slovo od lepo donečih zvonov, ki so ljudi vsak dan budili in k molitvi vabili. Ali sedaj v tej dolgi vojni se spreminja celi svet. Tudi zvonovi bodo vpoklicani nam na pomoč, da izvojujemo zmago. Kar bo odbranih, vsi pridejo med naše čete na bojne trate, kjer sc bodo njih doneči glasovi spremenili v grom topov; zato jih, dragi Slovenci, ozaljšajte ob slovesu v spomin, da jih rade volje daste za pomoč in na posodbo svojcem do slavne zmage. Tudi nas so preje razveseljevali, sedaj nam pa bodo na naši strani čast dajali; iz njih se bodo sovražnikom sedaj naboji pošiljali. In lepoto grom topov, lepši kakor je bil preje čisti glas zvonov. Za zmago. Veliko prošenjsko procesijo za zmago avstrijskega orožja in za srečen mir bodo imeli na Dunaju dne 15. okt. Šla bo iz votivne cerkve v cerkev sv. Štefana. Kardinal Piffl je izdal gorko pisan oklic. Izpred Tutrakana, General Tošev pripoveduje, da so Romuni pri Tutrakanu izgubili nad 40.0U0 mož; 25.000 ujetnikov, 5—6 tisoč ranjencev, v Donavi jih je utonilo do 6000; ravno toliko jih je bilo treba pokopati. »Ne bom pozabil« — pravi general — »pogleda na Donavo, ki je bila polna mrličev; kakor umazane cunje so izgledali mrtveci v valovih Donave. Kaj takega mora človek videti: to se ne da povedati.« Postrezite. Pogreša se od bilke pri kraju Janowtx.a (v dneh od 1. febr. do 31. marca 1015) pešec 17. pp. 4,VII. m. k. Janez Gričar, roien 1893. Njegova mati Marija Gričar, Straža 3, p. Št. Ruprt na Dolenjskem, prosi vljudno tovariše pogrešanega za gotovo poročilo o njegovi usodi. Japonska in Amerika. Po eni strani vzdržuje vo:: ko Amerika, po drugi Japonska, ki pošlje, kakor beremo, vsak dan 10 parnikov z municijo v Vladivostok. Še imamo naraščaja. Na ljubljanski I. državni gimnaziji se je letos vpisalo 621 rednih dijakov in 53 privatistov, oziroma privatislinj. Dasi je veliko dijakov višjih razredov na vojski, vendar-le število učencev na tem zavodu vsled voiske ni padlo. Druga žrtev goriškega frančiškanskega samostana. Potrjuje se, da so P. Aleksandra Vavpotič, vikarja frančiškanskega samostana v Gorici, Lahi ustrelili in da je bil pokopan na ondotnem vrtu. Vodovod v Trstu. Mestni možje se bavi;o z vprašanjem in načrtom za nov vodovod, ki bi dajal na dan 3—4 milijone litrov vode. , > Eno uro daljšo noč smo'imeli od sobote na nedeljo; ko so ure kazale eno, so jih napravili nazaj na. polnoč; Solnčne ure so zopet v veljavi. Drago pivo. V Gradcu stane liter domačega piva K 1.12; ogrsko pivo se toči po I< 1.20—1.40. Ni prijetno. V grškem glavnem mestu je vse podivjano. Atene so razdeljene v 0» •;• ulatnA m- ltnni . dr.Iran fajiez, «>ovetnlk v i ilihliniu Ivan £u&nik. .Milni kanonik v l.iubltnni Anton Sušnik.c. kr r. protesor v t.jubljntu; flr. Viljem £cliweitzor, od.etnik v Ljubljani, dr Aleš Ušenittnik, prot. bogoslovju v Ljubljani Fran Verfoic, c kr numi prof. v Liubljam, Ignacij Zapiotntli, katoliet v Ljubljani Nadzorstvo: Predsednik: .Anton Kržič, c. tir. protesor m kanonik v i iiililiani. — Ciam: Anton Cartež, katohot v Ltu-bliani: K. Gruber, o kr lin iae oti.-nal v Ltubltnni: Ivan Bllabar, protesor v Ljubljani Avguštin Zajo, c kr rne rovident in posestnik * i ubtiani Krompir, peso, korenje, repo, pleve in želod Prva kranjska svinjerejska družba Ljubljana, Dunajska ccsta št. 29. Dobro „IK0" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko delo urisrsfte umetnosti! Razpošilja 8eNepu0BS^u zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem kram ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. Zlato uro zastonj! Natančneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. £ako sodilo vse stranket Gisot takijj pisem Vam latjko pokažem < 9o letih še m popravila potrebna. Moti znanci so zelo iznenadem aa ona ko-vinasla ura, katero sem ori Vas kupil K 4-10, Se m bila pooravliena m ure vedno aobro. Pošljite mi sedaj ravno tako za moiega nečaka. Vsoto K 4-1C oošljem istočasno po ooštni nakaznici na Vas Vas najlepše pozdravljam Skaričevo ori Krapmi. Franc Mltnarič, pos. Lastna protokolirana tovarna ur f Švici. Vse ure so natančno preizkušene! Lastna znamka „/KO" svetovnoznana. Svetovna razpOŠiljalnica H.S1ITTNER 5S5S1 LJUBLJANI šf * ™ ™ » ................n Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. K' ii -f''■.»'.V sfga fmSpm rsgiisfrauana zatiraga z aeožžEeieEio zassuszo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela »Union« za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po Uioge u „mudski posojilnici" so po- || r<| RtezBrun* za&Šadi znašajo okrogla polnoma asraio naložene, ker poso- WA II ^ron 8E0.JM3®-—. Stanje kanlltiih filnica dafe afenar na uarna posesfoa Š&lp f^p |f| uiog fe KsISb IkEmeem !e$a 1915 na deželi in o mestih. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe Ie-ti od vsakih 100 kron čistili 4 krone 50 vinarjev na leto. „ Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali §1 zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se jgg eskomptujejo najboljše. llj-JbSKfl rOSGJ'. bdinc dobri in solidni stron so sami f! „Gritzner" in „flfraiia"| Prednosti krogli čen tek. biserni! uliod (Peilstidi). Ponk o vedenji r in krpanju i rezpluCno v liisi. Hdlna iovsr. zaloga šivalnih strojev l Jcsšp PefeSinc Ljubljana blizu irnnt. mostu, 3. hiša za vodo. SS!«- Hilitnu ; (m.ncna. Izdolovanje ln največja zaloga žilnih pnsot (brnh-bandov) Trebušni pas od K s i, ii do U\ kiln pasov o K a, 5, Ii in ii; nasovi u obe strani pntlvoicne uene, pasoviia otroke on K rti. no — Zaiona tlaga i\ dtinilia n tesb.cB n m.-iiIgb, rumiieve iiOravici m tiiailne. Umntne nog., roko ud. h bonu- zdravnike zaio a vsakovrstnih insira« on ov. '/.i\ obilna naročila so K. PIOTROWSKI, Ljubljana 33 Sv. Petra cesia (Levčeva hiša) št. 33. Po konkurenčnih conah. Vnraiartm o pošli nai se priloži zramko KflUfl 50% CBIielBS Ameriška štedilna kava, iepo dišeča, izdatna in strnil jiva, 6 kg vreča za po-skušnjo s potrebnim sladkorjem vred lo K 26'-. l'o povzetju pošilja A. Scha-pira izvoz kavo GALANTA 473, mmmJ**"*0' — Naročaj e .Slovenca' Edini slovenski zavod brez iujoga kapitala io. mo vzajemna zavarovalnica proti požernim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov lijubljana, Dunajska cesta 17, Lijubljana. Zavarovan ia »prejema proti požarnim škodam : 1 raznovrstno izdelano stavbo. kake i nuli stuvbe mod . asom zgradbe. 2. vso premično blago. n.obilijo pol;sl(i orodio. stroje, živino zvonove 111 omiko, a. vse polisko p ri-dellio, žita 111 krmo. 4. zvonove proti prelomu, 6. spreiema tudi zavarovanja 1111 živlienio. oziroma doživot.io 111 drugo kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor t ml 1 posamezne osobe za deželno nižieavstmsko zavarovalnico od katere ima tudi deželni odbor kraniski podružnico Varnostni zaklad ln udnlne, ki so znašale I. 1012 K 07,1.35. '17. so poskočile koncem 1. 18X3 no K 730.147-17. Tedni, elinvocjo zanimali)© zn ta edini slovenski zavod, temboli bo rastci zaklad Ponudbe in pojasnila flaje ravnateljstvo, glavno poverjeniftvo v Celju in r,a Eroseku, lialror tudi po vseh t ar ah nastavljen; poverjeniki. Ione primerne, hitra cenitev in takoismo izplačilo. it MHiBžBirifi^riiMUllim ti živil in rrlupjpzD. ln iii sprejema zavarovanja na tioiiveije in sme. otroških dot, renina in i;uciska, nczrjocliin in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnosl. Nizke premije. Udeležila na dividendah pri živi enski zavarov že po prvem !etu. Stanje zavarovanj Koncem 1914 K 173,490.838— Stanje uar. londov koncem 1014 K 48,732 (22'76 V ledi 1914 se ie izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . . . . K 432.232-61 Kdor nanutsva skleniti iivljersko znvfrtvanje veljavno lil.rali znvo|no zavarovan !e. rn: st v lastno korisl olinc ilo gori iniet.GVMC retiružnicr. Prospekti zastcnl ln poštnine prosto. Sposobni zas opnik se sprejmejo po najugodnejšim pogoji. Marije Terezije cesta 12. #8 vinarjev (za 1 dopis.) Vas stane glavni cenik, ki so dopoš-Ijo na zahtevo brezplačno. Prvi tovarna ur Jan Konrad •••■ o, in kr. dvor. zal, Brlix 1554 (ČcSko.) Nike! ali jelcl. ure na sidro K U'-, 7--, 8 -. Vo jno-spomin. lilkll. ali jehl. ure K 11-, 12--; armadno radij, ure iz niklja ali jekla K 12. Masiv, srebrno lloskopt remont, uro s sidr. K 10'-, 20-- Budilke, stensko ure v veliki izbori po nizkih conah. :i letno pismeno jamstvo. ■ Pošilja po povzetju. Zam. dovolj, ali denarnazaj. jfMpujem oreStove češrr.eve hrasevc gavorj.eve fesenove po najvišjih cennli. Ponudbe: iiUGON KRALJ, Ljubljana, Wo?fova ulica št. 6. 200B