Državna politika.v naši državi. Kralj je odšel na Francosko. Z Bleda, kjer se je mvtdi-la kraljeva rodbina preko poletja, je pretekli teden odšel kralj Aleksander s kraljico Marijo v Paiiz. Njegov odhod na Francosko, pravijo, nima nobenega političnega ozadja. ( Pašič je prišel s Francoskega domov. Po daljši oJsoti nosti se je povrnil Pašič s Francoskega domov in je začasno ostal še v Dalmaciji. V Beograd se vrne tik pred sklicanjem narodne skupščine. Dasi je želel, naj ne pride nihče k njemu, je vendar sprejel Trifkoviča, zvestega svojega pristaša, ter mu je dal navodila, kako bi naj Pašičova *}kupina prišla zopet do nekdanje mooi. Trifkovič je po povrat ku od Pašiča v Beograd takoj sklical svoje zaupnike na posvetovanje. Kdo bo zmagal? Trenutno je naš političen položaj v znamenju skrite borbe za vlado med radikali samimi. Na eni strani je Pašič s svojimi, na drugi Uzunovič. Uzunovic sam ni tako vpliven, da bi se mogel obdržati na vladi proti Pašiču. Njega drži močna roka morda ravno zato, da se Pašič ne povme na vlado. Kot Pašičev repek je Pribičcvičeva in Žerjavova skupina, katera si želi zop^t mk lajne PP čase nazaj. Na Uzunovičevi strani je zacasno še Radič. Tako mu je zvest, da ga podpira kljub temu, da mu Uzunovič na vseh koncih in krajib kljubuje. Kakor tehtnica, tako izgleda ves položaj, giblje sem in tje, vsaki dan drugacna poročala. Ko bo v začetku oktobra sklicana skupšcina, bo padla tudi odločitev. Bo kdaj kaj bolje v drž. političnem življenju — tako se vsak državljan nehote vprašuje, ko vidi to medsebojno borbo za krmilo države. Gotovo je, da v naši državi preživljamo zdaj še nekake začetne težave. Sedanji vodilni srbski politiki so še vedno v tistem ozkosrčnem razpoloženju, ko so videli svojo državo le do Donave, nas preko pa ne. Dasi toliko govorijo, da so nas Srbi osvobodili, je vendar istina, da se ravno srbski krogi še danes premalo zavedajo, da smo tudi Slovenci in Hrvati kot enakopravni državljani prostovoljno se združili v enotno državo, za katero enako, če že ne več, žrtvnjemo. Sedanji srbski radikal ni krogi pa bodo prav kmalu zgubili svoj političen vpliv in do moci bodo prišli ljudje in stranke, ki bodo delile pravico vsakemu brez ozira na narodnost in vero, vsakemu, ki je dober in zvest državljan naše države. Notranji boji med srbskimi strankami in v srbskih strankah kažejo^ da gre položaj na bolje. Narodna skupščina je sldicana na 4. oktobra na izredno zasedanje. Po ustavi dolooeno redno zasedanje se začne dne 20. oktobra. Narodna slnipščina bi imela toliko dela, a kakor je videti, ni ničesar pripravljenega, ker so vsi ministri in vodilni krogi zapleteni v vse mogoča takulisna spletkarjenja. V DRUGIH DRŽAVAH. jPrijateljska zveza med našo in poljsko držayo. Pre- feklo soboto sta naš zunanji minister dr. Ninčič in poljski zunanji minister Zaleski podpisala dogovor prijateljskih odnošajev med našo in poljsko državo. Pogodba velja tri leta. Obe državi se obvezujeta, da se bosta posvetovali o ekupniih političnih vprašanjib doma in v mednarodneni položaju. Italija na predvečeru krvavih dni. V Italiji imajo glav no besedo fašisti. Ti imajo večjo oblast kot pa djržava sar ma. Pretekli teden so se postavile čete fašistov proti redni vojski. V Trstu so se prav pošteno spoprijeli. Nad mestom je bilo nekaj dni obsedno stanje. V Zgornji Italiji je prišla do takih nemixov in izgredov posebno še kot demonstracije proti Franoiji, da je francoska vlada poslala vojaštvo na svojo državno mejo. Na franooske zastopnilce so se izvršUi napadi. To pa vse zavoljo tega, ker je tisti, ki je izvr- ŠSl na Mussolinija atentat, prišel s Francoskega. Zdivjaiiifašisti so med drugimi napadli tudi ameriakega zastopnika v jRimu in ga pustili nezavestnega na cesti ležati. Slo. encem se v takem položaju v Italiji godi še posebno slabo. Mussolini se je sicer zaradi teh nerednosti cpravičeval in zapovedal nemirneže aretirati, vendar se jim ne bo kaj bati. Nemčija in Francoska se vedno bolj zbližujeta, pripravljata se celo za slnipne tajne nastope v Evropi. Če je to proti Italrji, potem je to dobro. Na Španskem so siti nasilnc vlade generala Primo de Rivere. V vsej državi se je začela obširna agitacija proti sedanji vladi in tudi proti kralju za republiko. Rusija ima notranje politične boje. Trocki, ki so ga že akoro čisto Lzrinili, je zopet prišel do moči. V zunanjepolitičnih zadevah bo Rusija morala popustiti in se pridrnžiti JDruštvu narodov, ker jo je Nemoija, ki je bila dozdaj skupaj ž njo, ločena od ostale Evrope, zapustila.