Nemški poslanci so krivi! Nemški narod se trdovratno brani pripoznati in dati Slovanom njih pravice. Slovanski narodi pa so ponosni dovolj, da nočeio še nadalje upogibati svojega tilnika pod sužnji nemSki jarem, in tako je nastal sedaj boj, v katerem si stojita Nemec in Slovan sovražno nasproti. Ko so se vršile zadnje državnozborske volitve, obetalo se je ljudstvu od vseh stranij, da mu bodo novi držtfvni poslanci udani prijatelji in da hočejo vse svoje moči obračati v blagor propadajočim kmečkim in delavskim stanovom. Slovanski poslanci so šli z najboljsimi nameni v državno zbornico. Toda na Dunaju so jim onemogočili nemški kričači vsako delo v prid svojega ljudstva. Ker je bivši ministerski predsednik Badeni dal Čehom mrvico njihovih pravic, ker je izdal jezikovne naredbe, so zagnali nemški poslanci grozen krik, češ, da se }e s tem zgodila Nemcem nečuvena krivica. Nemški poslanci so skoro večinoma v židovskem toku ter se bojijo preustrojitve sedanjega družabnega reda. Kajti ako se spremeni sedanji družabni red po krščanskih načelih, se židovski žepi ne bodo polnili več tako hitro kot doslej. Zato se držijo sedaj židovske pijavke in njih pomagači jezikovnega vprašanja kot zadnje rešilne bilke. Slovani pa morajo braniti svoje pravice in tako državni zbor ne more priti do resnega dela. Toda Slovani so nedolžni, cela odgovornost pada na nadute nemške poslance. In ta odgovornost ni tako majhna. Vslod jezikovnega boja, katerega so krivi jedino le nemški nestrpneži, vrti se državni stroj v istem tiru naprej, v katerem služi le nemarnim denarnim mogotcem, uganablia pa pridne kmečke in delavske stanove. Svojo trditev hočemo tudi dokazati! Država potrebuje za novo narastle državne stroške okoli 50 milijonov goldinarjev novih davkov. Uradnikom se bo s tem zvišala plača in ustanovila se bodo nova uradniška mesta, kajti pri sodiščih potrebujejo vsled novega pravnega reda mnogo več ljudij in ravno tako pri davkarijah zaradi novega dohodninsbega davka; fcraven zahteva še tudi vojni minister za vojake in ladije nekoliko milijajpv. In kdo naj plača teh 50 milijonov? Vlada^se hi dolgo premišljala ter rekla: kraečki in delavski stan. Upeljali se bodo namreč indirektni davki. To so davki, kateri se naložijo na reči, ki jih potrebuje skoro vsak človek za svoje vsakdanje življenje. Ker pa je večina ljudij na svetu ubožnega delavskega stanu, zato bodo tudi teh petdeset milijonov večinoma morali šteti revni kmečki in delavski stanovi. Novi indirektni davki se bodo namreč naložili na petrolej, na sladkor, na pivo in žganje. Kmet, obrtnik in delavec se morajo vendar enkrat vpraSati, zakaj se nalagajo davki vedno le na predmete, katere ravno nižji slojevi ljudstva vsak dan potrebujejo. Zakaj pa se ne obdačijo bolj visoko brezvestne borzijanske igre? Zakaj se ne obdačijo svetli vozovi, s kojimi se vozi lena gospoda vsak dan na sprehod, zakaj ne livrirani strežaji, ki po dnevu budijo bogate lenuhe k jedi in pijači? Taka in enaka vprašanja so imeli naši poslanci pripravljena, ko so šli na Dunaj zastopat svojega ljudstva. Toda krivičnost in nadutost neraških poslancev jim je zabranila s svojim ravnanjem izustiti svoje tožbe in želje. Nemški poslanci so krivi, da še se kmečko in delavsko ljudstvo nadalje tlaCi in ugonablja. Nemški narod pa naj pomisli, da njegovi poslanci kopljeio tudi niemu samemu grob, da bo se tudi on moral zvrniti v isto jamo, kakor slovanski kmečki in delavski stanovi.