PROMETNA POTA IN GOSPODARSKI RAZVOJ ŠKOFJE LOKE
škofja Loka je bila važno gospodarsko središče že v svoji davni preteklosti.
Oglejmo si, kaj govori o Skofji Loki že Janez Vajkaft Valvazor: »Mestni prebivalci
kupčujejo z vsakovrstnim blagom po Nemčiji in Italiji, zlasii izdelujejo tukaj prelepo
platno v velikih množinah in ga poleg belega, čistega sukanca, cesto pošiljajo v druge
dežele. Dalje je tu mnogo trgovcev, ki prodajajo konje v Italijo ter poleg drugih
obrti mestu precejšen doibiček oskrbujejo.. .< Tudi omenja Valvazor, da je škofjeloško
gospostvo eno najimenitnejših v vTsej Kranjski.
Dober gospodarski razvoj je dal Škofji Loki razne prednosti. Kraj je postal
za tiste čase res imenitno naselje, ki je že na zunaj kazalo gospodarsko moč in bogastvo.
Tako je imelo staro mesto za takrat res lepe hiše. Hiše so imele obokana
vezna vrata. V kamnitih podbojih so bile vsekane okrašene letnice, ponekod grbi
ali drugi okraski, ki so tudi na zunaj izprič*evali pomembnost lastnika hiše. Veže
so bile olx>kane. stopnišča in ho^lniki okrašeni s stebriči, izklesanimi iz kamna.
Marsikaj tega najdemo v Skofji Loki še dandanes. Tudi kulturno in prosvetno je bila
tedaj Skofja Loka silno razgibana, kair nam izpričujejo rezbarska, slikarska in
kamnose.ška dela ,po cerkvah, prav zgodnji prvi zametki šolstva (leta 1271), častno
število znamenitih rojakov, ter je kot staro kulturno ozemlje znana v domačem in
tujem svetu.
Skofja Loka je bila važno gospodarsko središče na prometni žili Nemčija-Italija.
kar dokazujejo dobre trgovske zveze s temi deželami. Vse do zgraditve gorenjske
železnice je veliko dobička donašalo Škofji Loki tako imenovano »furmanstvo«. Škofjeloški
»furmani« so tovorili blago iiz dežel Nemčije pa tja do Benetk. Zato je tu.
posebno cvetela trgovina in prekupčevanje s konji. Vzporedno s tem pa se je razvijala
tudi obrt. Vendar pa je »furmanstvo« za Skofjo Loko postalo usodno. Najbolj so se
otepali železnice tisti škofjeloški gospodarji, ki jim je do tedaj >furmanstvo« v tej
ali oni obliki dajalo zaslužek in ne smemo se čuditi, če je Skofja Loka odklanjala
železnico. Da odvrnejo »to nesrečo« od sebe, so poslali na cesarski Dunaj posebno
delegacijo. Delegacija je bila sprejeta pri takratnem cesarju Francu Jožefu I. Dosegla
je preložitev železniške proge, ki bi morala teči vzporedno s hribi od Medvod,
direktno proti Skofji Loki, je pa bila izpeljana tako, da je presekala Sorsko polje,
ter se v razdalji 5 km oddaljila od samega mesta. Približno toliko je kolodvor
oddaljen od mesta. Toda »fiirmanstvo« je zaradi železnice ra^iiotako utrpelo svojo
škodo. Škofa Loka sama pa je dobila svoj najtežji gospodarski udarec, ki ga ni
prebolela niti do dandanes.
Gospodarsko nazadovanje se je vršilo posto|x>ma. Pred prvo svetovno vojno
so poživljali škofjeloško gospodarstvo še tradicionalni sejmi. Na te sejme so hodili
ljudje peš in na vozovih iz Cerkna. Tolmina in še celo Goričane si videl med njimi.
Stare trgovske zveze niso tako hitro ugasnile. Med obiskovalci našega mesta smo
opazili tudi Tržačane, ki so prihaijali v Skofjo Loko na oddih.
Še enkrat se je posikušala Skofja Loka približati železnici. To je bilo takrat,
ko je šlo za zvezo Gorenjske s Primorsko (okoli 1. 1890). Takrat je bila že trasirana
proga od Trate — kolodvoira do mesta in dalje po Poiljanski doiliniii. Izvedbo te
proge je preprečila prva svetovna vojna.
Ko so bile po prvi svetovni vojni postavljene krivične meje, je Skofja Loka
izgubila vsak stik s Primorsko. Edino res dobro delo in žilavost škofjeloških obrtnikov
je vzdržalo mesto na določeni življenjski ravni. Gospodarskega razvoja pa ni bilo,
ker je polagoma vse gospodarske funkcije pričel prevzemati Kranj kot okrajno
središče in mesto z boljšimi prometnimi potmi. Naravni razvoj obrti v industrijo
se zaradi oddaljenosti od železniške proge ni mogel izvršiti. Moramo pa pribiti,
da je imela Skofja Loka za razvoj industrije prav lepe pogoje. Vodno silo ter
kvalificirano delovno moč, ki jo je ustvarjalo zelo dobro razvito obrtniištvo.
155 "
v razdobju med obema vojnama je Škofja Loka preživljala težje Ln lažje gospodarske
krize, katere so paralizirali z raznimi ukrepi: z ustanovitvijo sreske ekspoziture,
pozneije načelstva ter tik pred drugo svetovno vojno z graditvijo vojaške
ceste na Blegaš ter z graditvijo utrdji na bližnji meji. Seveda so bile te gradnje
popolnoma vojaškega značaja, so pa vendar istočasno dajale ljudem delo in zaslužek.
Ljudstvo škofjeloškega ozemlja, posebno \ obmejnih vaseh, je še nenehoma
iskalo stika s Primorsko. Raz\'llo se je v precejšnji meri tihotapstvo, ki ni moglo
dati gosipodarskega razvoja ter je med ljudstvom širilo samo nemoralo in gospodarsko
ter moralno škodo.' V tem razdobju je glavni del industrije, ki se je takrat
ustvarjala, zrastel v Kranju. Skofja Loka je ostala takorekoč praznih rok. Večkrat
se je razmišljalo, kako bi se dalo mestu z izboljšaujem prometnih poti okrepiti
tudi gospodarski položaj. V ta namen so služile razne zamisli, kakor odcep in
podaljšanje proge od kolodvora na Trati do Škofje Loke, preložitev železnice in
kolodvora bliže mestu, izgraditev železniške proge, ki bi preko Poljanske doline
povezovala Štajersko s Primorsko. Končno je bila osvojena najcenejša zamisel, da
bi zvezali Trato-kolodvor in mesto z asfaltirano cesto. Ta misel je toliko dozorela,
da so bile izvršene tik pred drugo svetovno vojno že vse predpriprave. Ze celo potrebni
material je bil deponiran ob cesti, ko so zasedle mesto sovražne okupatorske
sile. Delo se ni izvršilo.
Po osvoboditvi je povsem naravno, da je bilo cestno omrežje skrajno zanemarjeno,
saj ni imel okupator namena izboljšati gospodarskih prilik v deželi. Njegov
namen je pač bil, takoj, ko je uvidel, da teh pokrajin ne bo mogel obdržati stalno,
da deželo čim bolj izropa dn odnese, kar se pač odnesti da. Prva leta po vojni je bilo
poitrebno vzdrževati cestno omrežje v toliko, da je vsaj za silo normalno tekel promet.
Vendar smo pa takrat bili že zelo blizu uresničitve zjgraditve proge Štajerska-Primorska.
Zaradi vsedržavnih gospodarskih potreb ta zamisel ni bila izvedena, ker je država
takrat nujno potrebovala železniške proge, ki so bile v zvezi z izkoriščanjem rudnih
bogastev.
Bližamo se deseti obletnici osvoboditve. V lem doceniju je bilo v večjem in
manjšem zadoščeno vsaj v glavnem vsem vsedržavnim potrebam in je sedaj naipočil
čas, da tudi Skofja Loka dobi boljša prometna pota in s tem boljše gospodarske
.pogoje za razvoj prepotreibne industrije. Prvi obrisi se že kažejo. Zgrajena je asfaltirana
cesta Skofja Loka-mesto-kolodvor. Ta cesta ima svoj pomen, ker bo vezana
dalje na betonsko cesto Ljuibljana-Bled. Pri tej povezavi pa bo nujno treba upoštevati,
da bo postala tudi del magistrale sever-jug, to je najlkrajše zveze Štajerske s Primorsko,
ki je nujna potreba vse Slovenije. , , T
Jelo Janezic
156